USTER« Po resniCnlh virlh spisal Matko Krevh. (Dalje.) Rezek pisk — vlak se je začel premikati. Takrat se je vzdignil k nebu en sam vskiik: __ Bogom! Iz vozov se je sli&alo klicanje, vriskanje in neubrano petje, kakor da bi odha.jajoči s tem lioleii sadušit". kar jim je stiskalo sroe., Tisti, ki so bili pri oknih, so mahali z robci in klobuki ter klicali: Z Bogom! Na svidenje! moHte za nas! Tisti pa, ki so o¦siali na. kolodvoru, so stegali roke za Gdhaja.ioCimi, kiicali jih po ime::u in neliote šli za viakoin. Na soL ze v o6eh pa- sp pozabili; solze pa so tekle in padale }\.a zeml.io in nihče se jili ni sramoval. Po^:asi in oprezno !e pnlzel vlak i)o tiru: niti ^avriskah se mti '-i hotelo, saj se je razlegnlo iz vo7.07 vriskanje. l:ak -šnega še ni sV.Snia (iolina, pn ka. ter\ se je vozil vlak. Ob tiru, na beli cesti, pred hišami so srtali ljudje in ;>'¦7.osebi!O, ker je Grega vsako b«sedo zategnil n:i dolgo in š:roko. Prvi ga je dregn;l v reljra sosed Brdač, za njim pa kmalu drugi. Grega jih ni takoj razumel, mislil si je, da pomenijo broe: l.e še bolj! ].! bolj! In vpil je mo6no'e. Ker pa broo kljub temu n'3O liotele ponehati, utilmil je navdušeni Grega in, s ¦ sfsnil v kot, morda tudi zaradi nevarnosti pred n nšmiljemm dreganjem. Že io izginila doma^a floUna: domaM liribi in g-ički so se skril: v dal.iavi in rozervistom se ie od. p ral vsak trenutek nov, neznati svet. Tedaj so se pom rili; tujina s tujimi obrazi jih je prisilila, da so un: ilkiiili tpr se zamislili nazaj v domače lotre. v rodno I;i fO. Utilifii je tndi Grega, ker je zadremal. Na Zak t;e se ni mara] spomniti, rajši se je preselil za np. kj časa v devtt > -''ZelK ;n ka-.te.ri je romal s svojini k \fko:n t:iko tlo!g:i. da jtii ;o sponii! 1 sosed Brdaf z nciilo hrca: ,,(!ri-<:.> vst • L v mestu smo." Grega ,jo tKl^ti ; a ; ro| desno oko, nat^ levn in kc- iaj je izuregledal, že se ie pokosal, da se jp zbudi . Za Brdafiom se mu ni liotelo, najraiši bi bil ostal v kotu ti'i- vlekol dreto naproi, fteturli v doveti deželi. Toda povelje je povelje. Brdač ie bil neizprosci, sknro neusmilien in Gregi ni ostalo dnigega neg!; uklonlt' se ter si naprtati kovPek i>a ramo. V mestu je iinol Brdai^ z Grcgo pravi križ. Že nd doma znan ko( stfašuo zatploba;i in neokretpn ("¦ln- vck, uganjal je po u.ici, ki je peljala proti kasarni take, da ga je sosed Brdač parkrat pošteno okregal. S kovčkom se :e zadeval ol> L.iudi in ,jih brcal ?.a vs* &'ran'. Marslkatero neljubeznivo zabavljico je raoral s išati. a on sp ti> /.iiio--i'l za. n.-e, in tudi ni iniel časa, ker je moral gledati v izložbe. Ni6 ni pomagalo Brdaču, da ga je vlekel z vso silo za suknjo, Grega je glodol i-j opnzoval rnz.stnvlj.ne re6i s širokoodprnrai oCmi in ravnotako odprtimi nstmi.Med prerivanjem in suvanjem sta dosi>ela do proda.:alno s pibam". Tukaj so je us.Tvil Grega. razkorafiil se pred iziožbo in zavpil: ,Brdač, pipe, same pipe! Juj, kaj jih je!" . Da bi te J5ent". razArnel se je Brda^ ter nemilo porinil Gregn od i7ložbe. ..Kaj boš s pipaimi! Zdaj nirraš v kasarno!" In rezervista sta romala dalje. Na dvoriš^n obširno kasnrno so stnlo stotnije pripravljen« za odhod na bo.iii.6e. Povel,jniki so tekali mod vrstamf, pregledovali vojake in dajali razna povrlja. Imeli so posla 6ez glavo, kajti odhajajo6i so s» hoteli še posloviti od znanoev, ki so Stali nedaleC cf.: p<'slopju pripravljeni, da jili rav:iotako uvrstijo. Rezko povelje. Vojaki so se zravnali v pozor. Tedaj se oglasi med čakajočimi Rogačev Groga: ..Glej ga, Pnlduha! lvakšen pa si?" In ne zmenofi se za ves svet. stopi'l je Grega mgd vrste stotniie li teft st snili roko sosedovemti iz Zakotia. ,,Presiieta para prismojena", bil je pozdrav Gregi od ^etnvodje, ki je kar plahnel od začudenja, kaj hoče Grega s preobleftenim rezervistom. ,,Vstraa odtod, neroda!" vDa bi te kura brcnila!" ..Pokvoka pokvekasta." rKonpn pribod.J