'S'p°r - Cena 60 lir TRST, nedelja, 25. maja 1969 Leto XXV. - Št. 121 (7315) •V V PRVIKORAK Stoletnica v Štandrežu docela neizkušeni, zato tudi rezultati njihove borbe niso bili preveč razveseljivi, šele z nastankom delavskega razreda ter pojavom delavske stranke proti koncu prejšnjega stoletja, je slovenski narod dobil podobo razvitega naroda, ki se vključuje v najnaprednejše tokove človeške družbe, ki se organizira na moderen način, kot so se organizirali ostali evropski narodi. čeprav pa je bil takratni delavski razred -pod vplivom avstrijske socialne demokracije ter je moral šele poiskati svoje pravo mesto v slovenski družbi, pa je naš pisatelj Ivan Cankar že videl v tem sloju nosilca napredka slovenskega ljudstva, ki je sposoben vtisniti družbi pečat sodobnih procesov, Zato je tudi zapisal v svojih delih dve veliki resnici, ki sta se kasneje tudi uresničili. Dejal je: «Na ramenih delavca, delavca proletarca sloni usoda slovenskega naroda«. In še tole je rekel: «Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar«. Cankar je preroško veroval v odrešilno poslanstvo delavskega razreda, v moč zveze delavcev in kmetov, v moč zveze delovnih ljudi in delovne inteligence. To odrešilno poslanstvo zvez« ! najširših slojev delovnih ljudi pa je v hudih časih nacistične in fašistične okupacije Slovenije uresničila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki se je postavila na čelo borbe proti okupatorju in uspela v herojski osvobodilni borbi odpreti povsem novo stran zgodovine. Slovenski narod je kr : JI po poti samoupravljalnega socializma, ki predstavlja v sedanjem svetu verjetno najbolj originalno in napredno obliko družbenega reda na svetu. Nedvomno imamo Slovenci kot narod danes svetu marsikaj po. vedati, zakaj naš razvoj se v 100 letih ni ustavil, naša življenjska sila pa je polna cele vrste plemenitih misli in dejanj. Edinstven primer v svetovni zgo. dovjni je poimenovanje naših bri-gad po kulturnih ljudeh. Narod brez vojskovodij in vojaških tradi-cij, ki se za svoj obstoj bori «z uma svitlim mečem«, je v bojne zastave svojih brigad zapisal imena Prešerna, Cankarja, Levstika, Matija Gubca itd. V imenu teh ve. likih sinov, umetnikov in upornikov, so se partizani bojevali, umirali, zmagali ter osvobodili svojo zemljo, osvobodili tudi Primorsko in vse kraje, ki Slovenci na njih živimo. To je zgodovinska resnica, ki je rezultat življenjskosti in naše svežosti. Govorim o eni izmed poslednjih edinstveni v naši zgodovini, nikakor pa ne o prvi, zakaj naša preteklost, na primer, ne pozna slovenske vojske, ki bi podjarm-ljala tuje narode, kakor tudi ne pozna primerov, da bj mi izkoriščali druge narode, medtem ko so nas vedno izkoriščali tujci; pretepale so nas samo tuje policije. Tudi danes naš nacionalni ponos ni naperjen v škodo soseda, ampak samo nam v prid. Hočemo živeti zvesti naši preteklosti in izročilom naših prednikov, hočemo biti zvesti samemu sebi in živeti v skladu z našo častjo. Imeti hočemo idejo, idejo naroda, zakaj brez nje smo nič, smo brezimenska čreda, ki se zlahka pomeša s tujo čredo ter se v njej izgubi. Hočemo imeti svojo osebnost in svoj značaj, da bomo kot ljudje prispevali svojo nacionalno posebnost v človeško družbo. Dragi tovariši, dragi rojaki! Govorimo o ideji naroda izpred 100 let, ideji malega naroda, komaj nastalega naroda, ki hoče svoje zedinjenje, svoj narodni obstoj in razvoj v osrčju Evrope, med močnimi in čestokrat požrešnimi sosedi, ki so nas hoteli izbrisati z zemljevida, zadnjikrat v letu 1941. Sedaj se pa nekoliko ozrimo na usodo velikih, tako imenovanih zgodovinskih narodov. Poglejte na primer, kaj se je vse zgodilo v teh zadnjih 100 letih v svetu in še posebej v Evropi. Družba je iz fevdalizma skočila v kapitalizem in socializem, nerazviti narodi so postali moderni in politično zreli. Pa ne samo to! V teh sto letih je Evropo pretresala vrsta velikih vojn med Prusi in Francozi, med Avstrijci in Turki, prva svetovna vojna, nastala je boljševiška revolucija v Rusiji, nastali so veliki imoeriji, druga svetovna vojna, doživeli smo kitatsko revolucijo, priče smo sedanjemu izrednemu mednarodnemu nevarnemu ravnovesju dveh velikih atomskih blokov, ki sta s svojim orožjem sposobna uničiti 10 in več takšnih planetov kot je naš. Nastal je francoski imperij, velik in mogočen, kdo se ga danes še spominja? Nastal je angleški imperij, velik in mogočen in od njega ni ostalo več nič! Hitler je skušal zavojevati svet, toda svet ga je ugonobil in ga pozablja, kot je svobodoljubno ljudstvo zadušilo skromnejši poskus Mussolinija, da bi obnovil rimsko cesarstvo; in tudi njega pozabljamo. V četrtek je poslanska zbor-odobrila zakonodajno po-vladi, ki naj v roku ®n let pripravi reformo zako-za kazenski postopek. Med Tpkanii, ki jih bo morala po-“ha vladna komisija vnesti h°v zakonik, je tudi načelo, 27 ,Se pripadniki narodnih rfhjšin sprašujejo in zaslišu-J° v materinem jeziku in da v istem jeziku sestavijo tu-* Vpisniki. 2a točko 60 bis, ki uvaja o-ehjeno načelo, se je poslan-a zbornica izrazila skoraj so-°,asno, z izjemo neofašistov in Anarhistov. Slovenska javnost je pozdra-] a z zadovoljstvom to prvo Vno in široko priznanje za ralLtalt0 važnega načela upo-. e materinega jezika na so-sčih. v tem je videla zma-.. v boju, ki ga manjšina vo-ze vrsto let proti zloglasne-u členu 137 zakonika o kanskem postopku. Slovenska B A°st se je tudi razveselila te» deistvom. da se je okrog “a načela strnila tako široka Mitični korm a skupnost, ki gre od nnistov do liberalcev. z zadovoljstvom ugotav- rKo jjA°, da je bil končno storjen st Mt naprej proti ureditvi tuša slovenske manjšine v rojstvu, moramo takoj pri-j^niti, da gre le za prvi ko-zavedati se moramo tudi, m n* bil s četrtkovim glasova-•em v poslanski zbornici še jnpfavljen člen 137. O zakono-inem pooblastilu bo moral •o tudi senat’ in Sele na-. iee ne bodo v palači Mada-Sprejeli nobenih spreminje- vr‘un predlogov) bo morala hg® v dveh letih pripraviti p dUo novega zakonika. ravica do uporabe materi-b0ga jezika na sodiščih nam 1971 °r.el Priznana, kaže, leta ali pa, če se bo kaj za-(kot se pogostoma do-•sta V italiianski zakonodaji) vlekl0 Na eta % let “ Pomeni — devetindvajset sPp padcu fašizma, flern miHdvajset let po zmagi jjj °kratičnih in antifašističnih v drugi svetovni vojni. triindvajset let po uvedbi ve lanske republikanske usta- •tor|len ,137 ie v italijansko za-ajo uvedel Mussolinijev bUje2^- Načelo, ki ga člen vse-itaj > je bilo popolnoma tuje dar, lanski pravni zgodovini. Se-%e 2ak°nodaje v tujih drža-Gfg ga Prav tako ne poznajo, tj• *.a Popolnoma in izključno p tično kreacijo, tuni Sem naravno bi bilo, pa ClJ Pravično, da bi zloglasni Sam od sebe odpadel s rii n tistega. ki Sa je ustva-'j ° tega pa ni prišlo, je !w.a 1948 si je Italija, ki aJ& iS a iz odporniškega giba-listif. a novo ustavo, protifa-KfU .n°. demokratično, ki med S1m predvideva tudi popol-Tia^jP^kopravnost narodnih Biča n\ Vsakomur, ki zna lo-ti& a misliti, mora biti jasno, 7iore demokratični državi ne . biti mesta za člen, kakr-Veh e. 137. Pa vendar, člen 137 treJjJ. Se danes, leta 1969. Pred 9oVei dtlevl so komaj prvič na-šli jPali, da ga bodo v bolj bllj_ anj doglednem času uki- ^aaka pripomba je tu odveč. Z 2a’ Slovenci pa smo vseeno trtkov°Vo1 jstVOm pozdravili če-%0 0 glasovanje. Pozitivno teij0 °Cenili dejstvo, da je bilo h;ttaj načel°. ki smo ga mi sPrejp?° zagovarjali, javno ^®klt0' Zato sm0 tudi javn0 VW* Priznanje našemu slo- ^tere ^d- Polancu, po zaslugi §a8a je do tega prišlo, kčampakrat pa moramo po-tg)u in Da*, nes so govorili francoski, italijanski in britanski predstavniki. Francozi so ugotovili, da mora obveza o enotnosti presegati dosedanja nasprotstva. Britanski in italijanski predstavnik pa sta Izjavila, da pristanek na skupno resolucijo ne more onemogočiti svobodo posamezne partije, da se ne strinja s sovjetsko analizo sporov med komunističnimi parti- jami in državami. Po nekaterih mnenjih izhaja ta izjava iz bojazni, da-bi sovjetski predstavniki sicer pristali, da se v resolucije ne vključi obsodbe Kitajske, teorijo o omejeni suverenosti in borbo proti revizionizmu, da pa naj bi že s samo resolucijo o imperializmu u-vedli ponovno enotno in strogo obvezno linijo za vse. Agencija «Nova Kitajska« sporoča. da je kitajska vlada pristala, da se reš-ijo sporna sovjetsko - k-tajska mejna vprašanja s pogaianji po diplomatskih poteh. Pekinška vlada trdi, da je treba ohraniti ’ sedanje stanje na mejah in da je bilo to vedno njeno stališče in da je treba preprečiti obmejne incidente. Ta izvaja predstavlja odgovor na sovjetski predlog od 29. marca. V kitajskem, odgovoru se kritizira sovjetsko, vlado, da je provocirala incidente na obmejnem področju to to ne samo na področju otoka Cen Pao (po.rusko napfffifricj temveč tudi na drugih področjih Iz Varšave poročajo, da je na uradnem obisku tajnik češkoslovaške partije Husak, ki je prišel na (.prijateljski obisk«. Končal se je uradni obisk v Poljski finskega zunanjega ministra Karjalainena, ki je prišel v Varšavo 20. maja. S poljskim' državniki je predvsem obravnaval vprašanja evropske varnosti in je v tej zvezi danes izjavil na tiskovni konferenci, da predstavlja glavno zapreko za evropsko konferenco globoko nezaupanje, ki še vedno obstaja med raznimi državami. reprezentanci Italije in Jugoslavije Veliko število gledalcev je prihi telo tudi s Tržaškega in iz. Jugoslavije, tako da sta bili obe šester ki dobro preskrbljeni z navijači. Tem vsekakor ni bilo žal, da so prihiteli na to tekmo, saj to kar so videli pri nas pač ni mogoče videti vsak dan. Videli smo res vrhunsko odbojko. Duhovito, hitro, pestro, tehnično popolno in predvsem igro na moč. Bil je to res izreden športni užitek, ki je od časa do časa spravil občinstvo v pravi delirij. Pri tem moramo po udariti, da sta bili ekipi zelo izenačeni, vsi igralci so se izkazali ne le s tehnično in taktično pripravljenostjo, ampak tudi z res izrednim odrivom. Prvi set je potekel v znamenju izenačenosti prav do zadnjih točk. Igra, ki je bila ves čas zelo lepa, se je vedno bolj stopnjevala in je postala proti koncu prav dramatična. Lepe akcije so si sledile na obeh straneh in končno je Jugoslovanom le uspelo, po več izenačenjih, zbrati dve odločilni točki prednosti. go bolje od Nabrežink in so z veliko' lahkoto odpravile svoje nasprotnice. Vse poletovke so zaigrale zelo uspešno, posebno se je odlikovala Jasna Repinc z učinkovitimi servisi. S to zmago si je šesterka Poleta priborila pot v višje kolo, v katerem se bo potegovala za naslov deželnega prvaka. V ženskem pokrajinskem finalu sc zabeležili še naslednja izida; Oma - Sokol 2:0, N. Sauro - Sokol 2:1. V okviru pokrajinskega tekmovanja mladinskih iger so odbojkarji Poleta premagali tržaško gasilsko šesterko 2:0 in osvojili v svoji skupini prvo mesto ter se tako uvrstili v finalni del turnirja. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Edera-Zarja B 3:0 POKAL INTER SS Fortitudo premagal Primorje 3:1 (3:0) Miljčani so si osvojili pokaj 1»^' Prosečani pa pokal Dežele F - * Sinoči je miljski Fortitudo Pj£ magal v finalni tekmi za P0®®1 j.j ter SS proseško Primorje ' (3:0). Tekma, ki je Poteka‘*-ia. prisotnosti velikega števila ^ čev obeh enajsteric, je bila leP y korektna. Gol za prosečaneu drugem polčasu dosegel Vergn*“*j Fortitudo je tako osvoji* P Inter SS, Primorju pa je pokal Dežele Furlanije - •’UBJ krajine. Primorju je treba k usP®h“^^. tati, ker se je znašlo pred Ute-vanja vrednimi tekmeci. .0 rimi sta bili enajsterici Cremv*-in S. Anna. PRVI DAN TEKMOVAjU* Brau«, ki se je letos uvrstil v italijansko A ligo, je javilo, da so uspešno zaključili pogajanja za včlanjenje portoriškega igralca Tea Cruza. Pivot, ki bo v najkrajšem času dopotoval v Gorico, bo prvič nastopil 9. julija v prijateljski tekmi goriške peterke z nekim jugoslovanskim moštvom. ((Spliigen Brau« se bo udeležil v prvih dneh julija turnirja v Forte dei Marmi, 6. in 7. julija pa mednarodnega turnirja v Vareseju. C0PPA ITAUA> LL !Z TRŽAŠKE KRONIKE SLOVESNOST NA VIDEMSKEM GRADU Slovenec9 slikarZoran Mušič nagrajenec «Moretti d oro» Druga dva nagrajenca sta Giuseppe Franeescato za esejistiko in Giovanni Arpino za literaturo V velikem salonu videmskega dala prednost pred Lojzetom Spa-gradu so včeraj dopoldne že četrt- j calom, < ska tekma med nogome p0j prezentancama Italije 1:1 ^ se je končala neodločeno s t* Bolgari so lahko zadovo J rezultatom, Italijani Pa s miiH sezono zaključili ž nel®ag dom m so v prvi tekmi n ^ rCj tleh popolnoma odpoved® čarali. Pred 50.000 gledalo Anglež Finney Jb Tekmo bi morala dH -j našati televizija, toda tir* zunanjih snemalnih ekip odseka, je prenos odpatU,nili Reprezentanci sta nast slednjih postavah: „ ITALIJA: Zoff; BurRO* & ti), Facchetti; Bertini, r« r dere; Domenghlni, M®®*U j, stasi, De Sisti, Riva. _ ^\tVr BOIGARI.JA: Simeonov- ^ Ivkov; Gaganelov ^ cev, Penev; Dermend’ Asparukov, Kolev. It0Z^9iiJ0- nA Kotov ie bilo 8 7 za LEIPZIG, 24. — VzhO' medi)* Ja in Bolgarija bosta v V nastopili v finalu m'', g f^ f mladinskega turnirja današnlih polfinalnih ,g v Ni, Vzhodna Nemčlla prem®* j.j Marx .Stadtu škotsko ■ (»1 »j Rol vari (a pa |e v Dres JK° s 3:0 (3:0) Sovietsko ivehp6t» * t> in Sovjetska zveza se wgoV** nedeljek v Leipzigu P tretje mesto. ZGODOVINSKA OBLETNICA ((Sto let obvezne šole® Razstava v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani V razdobju, ko praznujemo Slo-®nci stoletnico raznih taborov in nastanka Čitalnic, ki pomenijo de-^osko prebuditev slovenske na-i e zavesti v širokih ljudskih in s tem politični in kul-r®11 Preporod slovenskega na-°da> pada tudi stoletnica zname-(^ga dogodka v razvoju šolstva. ■ hiaja 1869 je dunajski paria-ent sprejel novi šolski zakon, ki °a je predložil takratni minister Prosvete, sicer univerzitetni pro-esor dr. Leopold Hasner. nunski šolski muzej v Ljub-jubii ^ zaradl pomembnosti tega Dori *Ja prlrec111 posebno razstavo . naslovom «Ob stoletnici osem-obvezne osnovne šole na Slo-bii„ etn»- Odprtja razstave, ki je Pretekli torek, 20. t. m. v piskih prostorih na Poljanski ]j. U’ se je udeležilo izredno ve-® Število občinstva, med katere« 1)111 zastopniki slovenske PUbliške skupščine Izvršnega sve-^ Slovenije, Akademije znanosti v u®etnosti, univerze, domala n ljubljanskih muzejev, raznih dagoških ustanov in vzgojnih vodov> tudi jzven Ljubljane, od *larioora do Trsta. rav!?*1® goste je prvi pozdravil vnateij Slovenskega šolskega mu-eov ^rance Ostanek. V svojem kn'Jru je poudaril, da je bil za-lz leta 1869 le prvi korak k J^nejši šolski organizaciji. Ra-^ j je moral prehoditi še dolgo sice^0 pot’ 2 zakonom je bila oh« uveclena osemletna šolska v v®2n°st od 6. do 14. leta, toda knrvf111 *asu ie obiskovalo pouk maj nekaj nad polovico šoloob-«hh otrok. Z zakonom je bila v javljena takoimenovana kon-rdatska šola, pri kateri je imela nad oplast; cerkev. Vodstvo šole in gorstvo nad njo je prevzela /zavtla oblast. Razumljivo tedaj, v., J® novi šolski zakon imel v roliških konservativnih krajih !r“dg° nasprotnikov, prav tako so ,,5laJali nasprotniki med samim 'om, v obrtniških krogih, Pa med podeželskim ljud- 'judstvt »lasti om. (Nasprotovanje kmečkega mbivalstva je bilo povsem ra-K«®vo, četudi ne opravičljivo, . rf1 J® šolska obveznost odvzemala . hiačemu gospodarstvu otroško Si?Vno sll°’ op- P15031- Za lzva' zakona pa so nastajale tudi . .lektivne ovire. Podaljšanje šo-je povečalo število učencev j, s tem tudi razredov in učite-tev. Pa tudi določilo, da je treba !“Preti šolo, ako je v okolišu v petnem poprečju 40 otrok, je pešalo stroške vzdrževanja. Dete šolski sveti so se po večini j^aknili na kompromis in uvedli . “letno vsakodnevno šolo; sedmi v osmi razred pa so spremenili Ponavljalno šolo, ki je imela le en dan v tednu. ?ePreUi3 vsem ovlram pa je šola 'Dla (Stano rastla. Zaslugo za to bo« Ucli na štiriletnih učiteljiščih le Usposobljeno učiteljstvo. ^ultumo osveščeno učiteljstvo 0Je zavedalo svojega poslanstva. tvj^anl21rano v stanovskih druš-• « so se leta 1889 povezale bruŠteVeZ° slovensklb učiteljskih »hanosti preko svojega tiska stihijskega tovariša», ((Slovenja« in ((Popotnika«. Nabila ustanovljena še 2avez0 tev> je sledilo razvoju peda- *&Tosti »Itee 1 . e®a tovariša», «Sloven-to ga Učitelja« in ((Popotnika«. Na-(i§l Pa je bila ustanovljena 41 , ®uska šolska matica«, ki je el skrbela za slovensko pe-0 literaturo. spret, ravnateljevem pozdravu je 0VOrU Podpredsednik Izvrš-Ce j, SVeta SR Slovenije dr. Fran-jega 0Cevar, ki je na koncu svo-o. Vse to je verjetno spravilo Požarja v Talijin dom. Do leta 1914 je vsa jutra prečepel v pisarni, a popoldneve in večere v Narodnem domu. Svetovna vojna ga je le za malo časa odtrgala od gledaliških desk. 1916, je bil že spet na svojem delovnem mestu in prav v naslednjih letih lahko zabeležimo njegove najvidnejše u-spehe. Ne bomo naštevali odrskih del, oper in operet, čeprav je tedaj prav tržaško gledališče posredovalo vsa Cankarjeva dela, ki si jih celo Ljubljana ni mogla privoščiti. Tudi ne bomo govorili o uspehih opere ir^ operete, ki je pod veščim vodstvom Mirka Poliča bila na zavidljivi višini in tudi se ne bomo dotaknili imen, ki sodijo že v gledališko zgodovino. Po požigu Narodnega doma se je Požar z igralsko skupino zatekel k Sv. Jakobu ter tu nadaljeval delo v okviru čitalnice do leta 1933, ko so ga izgnali iz Trsta. Vso to težko pot je Požar prehodil iz golega idealizma do gledališča. Kajti to mu verjetno kljub uspehu ni bil cilj, temveč verjetno le sredstvo za višje dosežke. Cilj mu je bil vseskozi Dunaj. Tja bi se odpravil kot sodni uradnik, a tam bi v prostem času izpopolnil svoje študije pri kakšnem dobrem igralcu, pri kakšnem pevcu, saj je bila to e-dina možna šola. To mu ni u-spelo. Mati mu je zgodaj umrla, očeta pa ni hotel pustiti povsem samega, žrtvoval je tako samega sebe. Tudi danes ne kaže, da bi obžaloval svojo odločitev. Pritožuje se res zaradi male penzije in zdi se mu krivično, da se ga sedaj po toliko letih, ko je bil benjamin slovenske tržaške publike, le malokdo spomni. Naši gledalci se ga kajpada le težko spomnijo iz Balkana, nekateri komaj opazijo sivolasega, debelušastega gospoda, ki kot nekdanji «mulo» smukne pri stranskih vratih kar med predstavo v dvorano, nekaj časa posedi, nato pa spet zgine. «Ne zdržim,« pravi Požar, »neka notranja zavist me požene s sedeža — na odru da, tam bi se počutil kot doma!« Pa žal mu je, žal takrat, ko je malo ljudi, ko čuti, da ljudje obračajo hrbet gledališču. Ne ve si razlagati zakaj, pa svetuje nekoliko lahkotnejši program. Ah, pravi, kje so časi, ko smo v štirinajstih dneh naštudirali igro in smeh je donel v dvorani in na odru... Saj, kje je ta čas... danes so drugi ljudje in ti ljudje so huje vključeni v nenehno iskanje... in spet bodo prišli novi ljudje... in ne bo konca... Človek pa bo o-stal vedno isti... v naših časih... Na mnoga leta Požar in hvala za tiste brezskrbne urice, ki ste jih nudili našemu nekdanjemu občinstvu! ADRIJAN RUSTJA niiim n n u iiiimii iii m iiiiini m iiiii mi m m im iiiiiiiiiiimiini n im n iiiii milini it mi iiiii iiiniiimmiitiiiiiii revije SODOBNOST Peta številka 17. letnika je vsebinsko bogata in zanimiva. Janko Kos piše o novih težnjah v slovenskem, pripovedništvu, mladi pesnik Tone Kunter pa objavlja več svojih pesmi, v katerih skrajno preprosto in nazorno, skoraj v slogu ljudskega pesništva, oživlja — v tem smislu edini v vsej povojni slovenski poeziji — kmečko problematiko. «V središču njegovega doživljanja je brezimni kmečki človek, in sicer enako tisti, ki na zemlji še vztraja, se sam in osamljen na njej stara in čaka smrti, kot tisti, ki je to zemljo zapustil, ne da bi jo še danes mogel do kraja pozabiti.« Jože Javoršek objavlja poglavje iz knjige «Kako je mogoče biti Slovenec« z naslovom ((Kapitulacija v Kiotu«. Valentin Cundrič je prispeval ciklus pesmi »Dežela punt«, Boro Kosta-nek pa objavlja odlomke iz romana «Marjasci». Marija Gorše objavlja pesmi z naslovom «E-ros«, Ivanka Hergold je prispevala sestavka »Okroglooki« in »Mesto«, Igor Malahovsky pa »Štiri pesmi«. Borut Trekman je napisal razpravo «Moč in nemoč političnega gledališča«, Tomaž Brejc pa ((Komentar k figuraliki. I.». V prevodu Marjete Vasič je študija «U-vod v sociologijo romana« Lu-ciena Goldmanna. V rubriki «Kronika» je Jožeta Šifrerja recenzija romana Vladimirja Kavčiča «2rtve» I. del ter Jožeta Kastelica recenzija ((Rimske lirike«, ki je iz-.la v izboru in prevodu Kajeta Gantarja pri Državni založbi Slovenije, prof. Vinko Beličič iz Trsta pa je objavil kritično oceno Slodnjakove-ga ((Slovenskega slovstva«. Kolikor vemo, je to prvi prispevek Vinka Beličiča po vojni v kakšni osrednji slovenski reviji. V rubriki «Glasba» je prispevek Rafaela Ajleca »Ob prebiranju muzikološkega zbornika«, v rubriki ((Polemika« je prispevek Gregorja Kocijana «Nekaj pomislekov o Lukičevi knjigi Savre-mena jugoslovenska literatura — (1945-1965), v rubriki «Glose» pa so prispevki «Ali je diploma na univerzi potrditev formalne ali dejanske izobrazbe«, Kmečka poroka in Slovenci in kultura. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najn-žja 15.6, ob 19. uri 22 stop., zračni tlak 1012,5 stalen, brez vetra, vlaga 55 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje mirno, taemperatura morja 19.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 25. maja ' BINKOŠTI ~ Sonce vzide ob 4.24 in zatone 19.40 — Dolžina dneva 15.1» ,» na vzide ob 12.33 in zatone o Jutri, PONEDELJEK, 26. maja FILIP 7 ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinska uprava nasprotuje uvedbi «integralne proste cone» v Trstu Polemičen govor Cuffara (KPI), ki se sklicuje na ugodno mnenje senatne zunanjepolitične komisije - Kratek poseg Morpurga (PLI) Med vprašanji, ki so prišla na | nanjepolitične komisije senata, ki vrsto na seji tržaškega občinskega sveta predvčerajšnjim, je bila tudi ustanovitev t.im. «imegralne proste cone«. Zadevna vprašanja sta županu pred časom naslovila komunistični občinski svetovalec inž. Antonino Cuifaro in liberalec odv. Daniele Morpurgo. Medtem ko je Cuffaro poudaril v svojem vprašanju tudi staiišče senatne komisije za zunanje zadeve, v katerem se pozitivno ocenjuje pobuda senatorja Seme za ustanovitev tržaške proste cone, pa je Morpurgo vprašal župana zgolj za mnenje. Župan Spaccini je odgovoril obema rekoč, da se stališče tržaške občinske uprave v dolgih letih ni spremenilo in da je torej načelno proti ustanovitvi proste cone integralnega značaja, ki bi zajela vse mestno območje in ne posamezne dele, kot je «punto franco« v prista nišču in pod. župan -je po.emiziral s komunisti, ki zatrjujejo, da bi uvedba proste cone koristila tržaškemu gospodarstvu in predvsem pristanišču, ter poudaril, da bi uvedba proste cone škodovala industrijskemu razvoju, kot je svoj čas utemeljila tudi poslanska komisija za industrijo. Oživitei v pristanišču zahteva nove tarife, mehanizirana sredstva, nove ugodnosti. Sicer pa občinska uprava, ki uvedbi integralne proste cone nasprotuje, odločno zagovarja uvedbo sektorialnih prostih con za posamezne kontingente blaga, kot na primer prosta cona s posebnim kontingentom bencina po nižji eeni.» Liberalec Morpurgo je v zvezi z županovimi izjavami, ki so kazale na očitno nasprotje z mnenjem komisije za zunanje zadeve pri senatu, zahteval pojasnila, če je občinska uprava to svoje stališče posredovala ustreznim vladnim in zborničnim organom. Spaccini je sicer zanikal neposreden poseg tržaške občinske uprave, skliceval pa se je na stike med krajevnimi političnimi voditelji strank večine in osrednjimi vodstvi v Rimu. V svojem odgovoru je komunistič ni svetovalec Cuffaro polemiziral z županom, predvsem zaradi tega, ker je po njegovem občinska uprava (in torej tudi KD), spremenila mnenje. To je slej kot prej negativno, utemeljitev pa se je spremenila. Občinske uprave pred Spacci-nijevo in krajevni demokrščanski voditelji so dolga leta nasprotovali uvedbi integralne proste cone v Trstu, češ da je to v nasprotju z zunanjepolitičnimi obveznostmi Italije do evropskega skupnega trži šča. V tem smislu jim mnenje zu ji predseduje demokristjan Bettiol ne more biti pogodu. Zato pa so tudi spremenili, po mnenju Cuffara, izgovor in se sedaj sklicujejo na škodo, ki naj bi jo integrama prosta cona prizadela tržaškemu gospodarstvu._ Cuffaro je pri tem spomnil večinske stranke na zgodovinsko dejstvo, da se .je prav industrijski razcvit v Trstu pričel po uvedbi «proste cone» v okviru avstrijskega cesarstva. Res je, kar trdijo demokristjani, da bi morali na proizvode, ki bi jih vozili v Italijo iz Trsta plačati trošarino, pozablja pa se na vse ugodnosti in občutno znižanje industrijskih proizvodnih stroškov, ki bi brez dvoma bilo za razvoj industrijskih dejavnosti stimulativno. Cuffaro .je zaključil svoj poseg v odgovor na županove trditve s trditvijo, da je postala že tradicija, da se krajevne vladne stranke pro tivijo vsem ukrepom, ki bi olajšale že tako neugoden poioža.j trža škega gospodarstva. Po kratki Morpurgovi izjavi, v kateri je ponovil nasprotovanje liberalcev uvedbi tržaške proste cone, je prišlo do županove preciza-cije v zvezi s trditvijo, da se nasprotno mnenje komisije za industrijo pri poslanski zbornici ne more uskladiti z mnenjem zunanjepolitične komisije senata. Gre namreč za mnenja, ki so bila izrečena v dveh različnih zakonodajnih dobah. Zunanjepolitična komisija senata je mnenje izrekla pred kratkim, medtem ko je mnenje industrijske komisije iz prejšnje zakonodajne dobe. KORISTNA POBUDA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Pripravljalni tečaj za učiteljski natečaj Prvo predavanje je bilo 20. t. m., naslednje pa bo 27. t. m. - Tečaj bo razpisan v kratkem V svojih zahtevah in intervencijah pri prosvetnem ministrstvu v Rimu je tržaški Sindikat slovenske šole zahteval med drugim tudi takojšnji razpis rednega natečaja za slovenske učitelje. Glavni ravnatelj za osnovne šole pri prosvetnem ministrstvu je z zastopniki sindikata razpravljal o programu za ta natečaj ter zagotovil, da bo upošteval pripombe sindikalistov ter še posebej zagotovil, da bo ta natečaj z vso gotovostjo v kratkem razpisan in da bodo izpiti prve dni septembra. Da bi omogočil kandidatom, članom in nečlanom, čimboljšo pripravo, je Sindikat organiziral posebni pripravljalni tečaj, ki se je začel v torek, 20. t.m. v Gregorčičevi dvorani. Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj je pozdravil tečajnike ter jim želel najboljši uspeh v tečaju in na natečaju. Prvo pre- IIIIIIMIIIIlilII lili lil IIIllllllllllllllllllll lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIII IM lllllllIti 1111111 lili 1111111111111111111111111111111111lllllllllltlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllll) SINOČI V LUČI TELEVIZIJSKIH ŽAROMETOV ^SUGESTIVNEM SESLJANSKEM ZALIVU PRVA ETAPA VI. «FESTI V ALB AR A» Nastopili so zvezdniki lahke glasbe, med katerimi Caterfna Uaselli. Patty Pravo. Little Tony, Al Bano, Del Turco in drugi ■ Botrovala je Liana Orfei V prekrasnem in v luči televizijskih žarometov sugestivnem se-sljanskem zalivu se je sinoči uradno začelo pevsko poletje. Na odru s sinjim Jadranom v ozadju so trenutno najbolj popularni pevci lahke glasbe predstavili 26 pesmi, ki se bodo čez poljetje polglasno razlegale iz 35.000 juke-boxov pc vsej Italiji. Sinočnji mednarodni večer pesmi je tako predstavljal istem trenutku je po vsej državi 35.000 juke-boxov sprejelo vase 26 novih pesmi «Fesiivalbara» in začelo svoj veliki poletni konce''t. ki se bo zaključil 6. septembra v Asiagu v dvoranah Linta Park Ho Lela v neposredni televizijski oddaji. Rojstvu pevskega poletja 1969 je sinoči v Sesljanu botrovala izredna botrica: Liana Orfei, kateri so cr krst in uvod v VI. izdajo «Festi-! ganizatorji podarili kot posebno valbara» za trofejo Moccia m c-, 1lagraa0 Mascherinijev kipec «Bele benem uradni začetek snemanja te- dame» Iste nagrade je bil deležen levizijske oddaje «Juke-box sotto-voce», ki bo prišla v oddajo proti koncu junija in katere režiser je Antonio Moretti. Pevce je številnemu občinstvu pred mikrofonom predstavil idejni tvorec te oddaje Vittorio Salveili. Bili so Lucio Battisti, Caterina Caselli, Little Tcmy, Patty Pravo, Camaleonti, Dik, Dik, Al Bano, Romina Powxr, Riccardo del Turco, Herbert Pagani. Thomas, Niky, Ilugu Tugu in Mino Reitano, vsi člani ekipe «Festivalbara», poleg njih pa še, kot izredni gostje. A-damo, zmagovalcev V. «Festivalba-ra», Claude Francois in Claudettes, Šved Peter Holm, Spanec Peret. V •Huaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiia HUDA PROMETNA NESREČA NA OPČINAH Smrt mladega vojaka pod prevrnjenim «jeepom» Drugi štirje vojaki, ki so se peljali v avtu, prof. Nixon iz Londona, ki sta obrazložila razne klinične pojave in diagnostične probleme ulcerativne-ga kolitisa pri odraslih in otrocih. Ob zaključku tega prvega dne simpozija so znanstveniki prišli do ugotovitve, da je ta bolezen, ki ni pri nas zelo razširjena, precej manj skrivnostna, kot se na splošno misli in da bo mogoče v bližnji bodočnosti, po zaslugi novih odkritij na tem področju, drugače gledati nanjo. Cesta je spet zahtevala smrtno žrtev. Preminuli ponesrečenec je 21-letni Gianni Mariani iz Bologne, ki je služil vojaški rok na Opčinah pri 2. polku «Cavalleria Piemon te». Do nesreče, ki je zahtevala njegovo mlado življenje, je prišlo včeraj zjutraj, nekaj pred deseto uro na Opčinah, in sicer na ostrem ovinku ceste, ki pelje iz središča Opčin v smeri Proseka, tj. pred barom «Stocchia». Mariani, ki je vozil vojaški «jeep» znamke R 51 alfa romeo (El 16583) iz vojašni ce pri Banih proti openski vojaš niči, je najbrž zaradi prevelike hi trosti izgubil na omenjenem ovinku nadzorstvo nad vozilom. Pri tem je «jeep» najprej zaneslo na levo stran ceste, pri čemer se je nekajkrat zavrtel okrog svoje osi ter se prevrnil. Nesrečnega Marianija, s katerim so se peljali še štirje drugi vojaki, je prevrnjeno vozilo stisnilo ob tlak, ter mu pri tem poškodovalo lobanjo. To je bil tudi vzrok njegove smrti, ki je ;jo izjavah očividcev in po potrdilu zdravnika Tavelle, ki je na kraju opravil vse formalnosti, nastopila takoj po nesreči. Ostale potnike vojaškega avtomobila, ki jih je pri nesreči vrglo na asfalt in so se pri tem bolj ali manj poškodovali, so z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so 21-let-nega Rosaria Lolla sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh zaradi verjetnih kostnih poškodb in udarcev v glavo. Na isti oddelek so sprejeli tudi 21-letna Luciana Maggija ter Maria Proiettija zaradi številnih poškodb po raznih delih telesa. Zdraviti se bosta morala eden 15, drugi pa 10 dni. Največ sreče je pri nesreči imel 22 letni Dino Ca-porossi, kateremu so zaradi lažjili prask nudili le prvo pomoč, nakar so ga odpustili iz bolnišnice. Stavka osebja RAI CISL sporoča, da je skupno s. drugimi sindikalnimi organizacijami napovedala za jutri stavko osebja RAI. Stavka je vsedržavna in z njo zahtevajo obnovitev delovne pogodbe S to stavko protestirajo sindikalne organi ^cijg tudi proti ravnanju vodstva RAI, ki je spremenilo ustroj ustanove, ne da bi se prej posvetovalo s sindikalnimi or-fMiizacijami. so se ranili Sestanek vodstva evropskega gibanja Pod predsedstvom dr, Armanda Zimola se je včeraj sestalo vodstvo evropskega federalističnega gibanja v Trstu. Po politični razpravi o zadnjih evropskih dogodkih je vodstveni svet načel nekatera organizacijska vprašanja, pri čemer je poročal tajnik dr. Fumo. Med drugim so poverili prof. Ma-risi Zanelli nalogo, da obnovi žensko sekcijo. Govorili so tudi o stikih z drugimi mestnimi ustanovami, pri čemer je prišlo do sodelovanja z ustanovo «Cenacolo Trie-stino«. Skupno s to ustanovo bo evropsko federalistično gibanje organiziralo tridnevno zasedanje od 24. do 26. junija o temi «Trst, dežela in Evropa«. Med drugimi bo govoril tudi župan Spaccini. tudi krojač Angelo Litrico, človek ki je ustvaril nov stil in novo eleganco, zaradi česar so ga tudi proglasili za «krojača mladih». Lin na Orfei pa si je s svojo lepoto in tudi s svojo vsestranostjo kot pevka, igralka, cirkuška kraljica m zlasti s svojo prikupnostjo osvojila vzdevek «Obraz juke-boxa». Jutri bosta Vittorio Salvetti in ekipa «Festivalbara» nadaljevala svoje popotovanje preko najlepših krajev italijanskega polotoka, začenši seveda od Sesljana, Devina, Grljana in samega Trsta, kjer so delno že v preteklih dneh, delno pa bodo še danes in jutri dopoldne posneli v prekrasnem obmorskem ambientu Catarino Caseli. Camaleonte, Nove Angele, Little Tonyja, Al Bana, Romino Pouicr Lucia Battisti ja, Franca IV. m Franca I. V popoldanskih urah pa je bila na sedežu sesljanske letoviščarske ustanove, ki je prevzala v svojo režijo organizacijo te prve etape «Festivalbara», tiskovna konferenca, na kateri se je šef tiskovnega urada dr. Giovanni Panozzo zahvalil vsemu državnemu in deželnemu ter specializiranemu tisku za popularizacijo te pobude, ki je doslej naletela na najugodnejše komentarje in na izredno velik odziv p-'i televizijskih gledalcih. Prav tako je izrekel zahvalo idejni oče te oddaje Vittorio Salvetti. predsednik sesljanske letoviščarske ustanove dr. Lenarduzzi pa je dejal, aa je ustanova kljub skromnim sred stvom s katerimi razpolaga, rada prevzala organizacijo te prve etape «Festivalbara» ter se zahvalil za sodelovanje tudi deželnemu odbor-ništvu za turizem in tržaški leto-viščarski ustanovi za sodelovanje.. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. • V ponedeljek, 26. maja ob 18. 30 bo v Reški ulici na vogalu z Ulico Grossich javen shod komunistične partije, na katerem bo govoril vodja komunistične skupine v občinskem svetu, Giorgio Rossetti o temi: ((Sedanji gospodarski položaj v Trstu,). Shod prireja krajevna sekcija KPI «Che Guevara«. davanje je imel prof. A. Kacin, ki bo tudi v svojili nadaljnjih predavanjih predaval o slovenskem jeziku. Drugi predmeti predavanj bodo priprave za pedagoške naloge, pedagoški problemi, pedagoško didaktične smeri, psihologija razvojne dobe (prof. Iva Šegula iz Ljubljane), zgodovina pedagogike (prof. E. Košuta), metodika in didaktika, mladinska književnost, zgodovinsko oblikovanje italijanske države v 19. stol. (prof. E. Antonac), higiena (dr. Ž. Lupine), ureditev države in šolska zakonodaja (dr. Soban, Dobrila), slovensko slovstvo (prof. Beličič), priprava za italijansko nalogo (prof. M. Kacin, prof. Antonac) in primerjalni pregled učbenikov. Naslednje predavanje bo v torek, 27. t.m. Do sedaj je vpisanih v tečaj 41 učiteljev. Senator Farri počastil spomin Bruna Pineherla Snoči je bila v kulturno - umetniškem krožku komemoracija o o prvi obletnici smrti znanega antifašista Bruna Pmcherla. Komemoracije se je udeležila velika množica, saj je bila dvorana do kraja natrpana. O pokojnikovem liku in delu je ganjeno govoril sen. Fer-ruccio Parri. Poudaril je, da .je bil pokojnik zelo human zdravnik, velik ljubitelj in proučevalec znanega slavnega francoskega pisatelja Stendhal, in bibliofil. Parri je dejal, da je bil dr Pincherle že od vsega začetka nasprotnik fašizma, in sicer predvsem iz moralnih razlogov, ker se mu je upiralo nasilje in njegova ideologija. Rasel je v tradicijah Cai.a Rossellija in Salveminija. Takoj se je pridružil tudi h gibanju akcij ske stranke, ker ga je pritegovai zlasti njeno geslo »Giustizia e li-berta«. Parri je v svojem govoru tudi omenil, da je fašizem storil zelo mnogo zla Trstu, zlasti s preganjanjem Slovencev. Tudi to preganjanje je Pincherle odločno ob sojal, kakor je kasneje odločm nasprotoval fašistom zaradi preganjanja Židov, čeprav ni bil sionist. Na koncu je z globoko ganjenostjo pozval zlasti mladino, naj se rac-na po zgledu tega velikega tržaškega sina, ki je bil v vseh- ‘Okoliščinah predvsem človek. Gledališča Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE« vabi vse člane in prijatelje na predavanje fotoreporterja Maria Magajne «Po Škotski in zeleni Irski«, ki ho v četrtek, 29. maja ob 20.30 v društvenih prostorih. Verdi Zadnji konceri spomladanske simfonične sezone bo v petek, 30. t.m. ob 21. uri. Orkester >'n zbor gledališča Verdi bo dirigiral Thomas Schip-pers, program pa bo v celoti posvečen Richardu Straussu in Beethovnu. Od prvega bodo «Vier letzte Lie-der» za sopran in orkester, od Beethovna pa 9. simfonija op. 125 za soliste, zbor in orkester. Vokalni kvartet bodo sestavljali sopranistka Anne Lou VV ckoff (ki bo pela tudi Štiri Straussove speve), mezzosopranistka Bianca Rosa Zanibelli, tenorist Ermanno Lorenzi in basist Justino Diaz. Zborovodja Gaetano Ric-citelli. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Danes ob 10.30 bo v Avditoriju Opereta - revija »Sneguljčica« Carla Pettenata. V 'gri nastopajo učenke 5. razreda «E» osnovne šole «Scipio Slataper«. Režija Rine Bertuzzi ob pomoči Uga Amodea. Vstopnice po globoko znižanih cenah za otroke in njihove spremljevalce so v prodaji pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popoldne ob 16.30 pa bo recital Lelia Luttazzja, in sicer izven a-bonmaja. Vsekakor pa imajo abonenti 50 odstotkov popusta. — Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Nazionaie 15.30 «Baci robat«. Film Francoisa Truffauta. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 «11 ladro di crimi-ni». Florinda Bolkan, Jean - Louis Trintignam. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «L’orgia del potere«. Yves Montand, J. L. Trintgnant, Irene Papas. Eastmancolor. Eden 16.00 «Flashback». Fred Robs-nam, Pilar Castel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 ((Diamanti a colazio-ne». Marcello Mastroianni, Rita Tushingham. Eastmancolor. Ritž 16.00 «Missione compiuta stop. Bacioni Matt Helm«. Dean Martin, Elke Sommer. Technicolor. Alabarda 15.C0 «11 matrimonio per-tetto«. iz knjige Van De Valda. E. ChrisFan, G. Stoli. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Una lezione particolare«. Nathaiie Delon, R. Werney. Technicolor Prepovedano mladini pod 14. letom Aurora 15.CO «La brigata del diavo-lo». Technicolor. Cristallo 15.00 «La prima volta dl Jennifer«. Johanne VVoodvvard. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Capitol 15.00 «Gli uccelli vanno a morire in Peru«. Jean Seberg, Mau-rice Ronet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Impero 15.00 «11 cervello da un mi-liardo di dollari«. Technicolor. Vittorio Veneto 15.00 «Tre passi nel delirio«. Brigtlle' "Bardot Technicolor. Astra 16.00 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti. Ideale 14.30 ((Indovina chi viene a merenda«. Franchi in ingrassia. Techncolor. Abbazia 14.30 «11 medico detla mu-tua» A Sordl Technicolor. iiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiimiMiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiMiiMiiiMiimiimiiiiiimmiiiimniiimiiiii Včeraj-danes Zdravniški simpozij o ulcerativnem kolitisu Včeraj se je z,ačel v prostorih pomorske postaje v Trstu mednarodni zdravniški simpozij o ulcerativnem kolitisu, ki ga jc na po-budo tržaškega združenja zdravnikov organiziral prof. dr. Pieri. Na simpoziju, ki so se ga udeležili priznati: znanstveniki iz vsega sveta, sta meo drugimi govoru i prof. Petrassi z univerze v Padovi ter Obvestilo izletnikom v Sofijo Naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili izleta v Sofijo, obveščamo: 1. Posebni vlak bo odpeljal iz Sežane v soboto, dne 31. maja 1969 točno ob 21. uri. Prihod v Trst je predviden v petek, 6. junija ob 7. uri. Izletnike prosimo, da se zberejo na železniški postaji v Sežani vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Najboljše je, če se poslužijo rednega vlaka, ki odpelje iz Trsta (glavna postaja) ob 19.05 in pride v Sežano ob 20.05. Vozna karta od Trsta do Sežane stane 350 lir. 2. Vsak izletnik bo dobil podroben program, v katerem bo navedena številka vagona, ime hotela v Sofiji itd. Program bodo lahko izletniki dvignili od četrtka, 29. maja do sobote, 31. maja dopoldne v upravi našega lista v Ul. Montecchi 6. Vse izletnike prosimo, da programe gotovo dvignejo, kajti programu bodo priloženi tudi kuponi za hrano, izlete itd. 3. Vse izletnike še posebno prosimo, da pogledajo, če imajo veljavne potne liste, kajti v nasprotnem primeru ne bodo mogli potovati. Pogledajo naj tudi, če imajo plačano takso za letošnje leto. 4. Vse ostale podrobnejše informacije bodo v programu. Uredništvo ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja 1969 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 73-letni Giovanni Turco, 77-letna Giovanna Millch vd. Schrott, 65-letni Dante Cavalieri, 64-letni Mario Klatowsky, 83-letna Irma Schiller vd. De Luca, 79-letna Antonia Casonelli por. Buffalo, 47-letni Stanislao Chervatin, 65-letni Salvatore Formira, 85-letna Anna Lis-siach, 64-letni Bruno Bandelli, 80-ietni Govan-ni Musizza. OKLICI: poštni agent Giancarlo Vidah in trg. pomočnica Anna Maria Pitacco, uradnik Severino Mingar-di in gospodinja Maria Sincovich, električar Giordano Zumn-Domio 'n uradnica Rita Nigris, profesor Dario Escher in uradnica Ariella Degan, uradnik Francesco Penna in delavka Steli i a Migliori, pismonoša Guerrino Braulin in frizerka Annamaria Man-ganaro, uradnik Giuseppe Furlan in gospodinja Marineila Stix, uradnik Giorgio Molo in gospodinja Edea Furlani, mehanik Aldo Ramillo in učiteljica Luisella Zennar , pleskar Mario Buzzan in gospodinja Carme-la Mora-tto, pleskar Marino Chelleri in pletilja Laura Scrazzolo, uradnik Claudio Cosic in učiteljica Silvana Carmelli, uradnik Giovann- Celano in šivilja Maria Adele Paston, strojni kapitan Renato Cattaruzza in gospodinja Dina Baklo, uradnik Aldo Stracquandanio in profesorica Noe-mi Bongiovanni, uradnik Gianfran co Buchblnder In študentka lolanda Latriglia, mizar Gianni Kaiser in šivilja Olga Furlani, pomorščak Giuseppe Bucic In gospodinja Maria Guštin, parketar Livio Suffi in trg. pomočnica Rosalba Mitri, uradnik Mario ScarafiJo in gospodinja Nivea Iacumin, uradnik Roberto Kozman in trg. pomočnica Cvetka Zerial, kuhar Giuseppe Gambara in učiteljica Daniela Požrl, litograf Guido Bas-sanese in trg. pomočnica Margheri-ta Limoncin, pristaniški delavc San. to Na talini in delavka Nevla Sergon, delavec Livio Mauro in šivilja Vio-letta Giurissevlch-Selatti, univ. študent Fabio Marchetti in uradnica Klora Delise. uradnik Armando Bo- ghim in uradnica Loredana Bais, kemik Giuliano Quintilli Leoni in študentka Anita Marson, uradnik Claudio Fakin in uradnica Wilma Nata, uradnik Giuliano Matrovalerio in učiteljica Marina Giuliana Verza, univ. študent Fulvio Contento in fri- Slovensko gledališče v Trstu Danes, 25. t. m., ob 17. uri v Štanjelu T. M. Plautus: AMFITRUO V ponedeljek, 26. t. m. oh 20. uri v Tolminu Josip Tavčar RED MORA BITI V torek, 27. t. m. ob 20. uri v Idriji RED MORA BITI V NEDELJO V ZGONIKU Bližanjc in rusko kegljanje športni krožek Kras - Zgonik priredi danes, 25. t. m,, športno popoldne s tekmovanjem v bližan ju in ruskem keglanju z lepimi nagradami. Sledil bo družabni večer. Vpisovanje tekmovalcev je pri poverjenikih v posameznih vaseh občine. «MAJNICA» NA PROGRAMU TV LJUBLJANA Reportaža o letošnji «inaj-niči« v Dolini in Boljuncu bo na sporedu v okviru oddaje «Kalejdoskop» v ponedeljek, 26. maja ob 19.15. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Eastmancolor schermo panoramico film: DON CHISCIOTTE E SANCIO PANZA Proizvodnja Gino Mordini za Claudia Cinematografica URARNA ZLATARNA LAURENTI TRST - Largo Santono^- Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. Za vašo poroko.. klavir, violina, čelo, klarinet in godalni kvartet. Vljudno vabljeni V ponedeljek, 2. junija ob ' uri bodo šolarji in dijaki Banov uprizorili veseloigro ROBOT PEPI v prosvetnem domu na Opčinah Vljudno vabUe"5- V Marijinem domu v Rojana bo danes popoldne ob 17- PROSLAVA 100-LETNlCE ROJANSKE ČITALNICA Pri proslavi sodelujejo: r®’ janska osnovna in nižja S1 nja šola ter cerkveni PevS zbor. d Vljudno vabljen* Ljudska prosveta ^ P* Finžgarjev dom na Opčin*1* jo redi danes, 25. maja od 1 'njioi 20. ure ((Finžgarjev večer« *n N> zaključi prosvetno sezono 1968- -#ja, sporedu: nastop pevskega ztlora„0vof cobus Gallus«, priložnostni "vtn-prof. Zore Tavčar - Rebulove, ".,^(1 ski film «Lucija». Iskreno va ranfc,‘’ Prosvetno društvo »Ivan c, (n, obvešča, da bo v ponedeljek, * '|ani0 ob 20.30 odborova seja. Upoz ^je odbornike naj se ponedeljkoy polnoštevilno in točno udeležb Darovi in prispevki V počastitev spomina P°k- ^rja* Dobrinja darujejo družina in 1000 lir, družina Žerjal 19°° za P> družina Sergij Pečar 2000 W jaško matico. fiistll0 V spomin na drago mam° naniis ^ , , cin w iir Vitez vd. Gerdol daruje sin 2500 ; 2500 lir za Dijaško matico i« za Glasbeno matico. Mf l' Peter Vidau daruje 10°° na OP spomenik padlim partizanom č'nah. pjtnD* V počastitev spomina P° pi,lff Poljšaka darujeta Berta ‘“jticO' Trampuž 5000 lir za DlJa5pO,|a polj- V spomin nepozabnega Ni« Jp0ij58" šaka daruje družina Lojzke 5000 lir za Dijaško matico. ^ V počastitev spomina d ta* ^rede Albine Skilan por. CUjJJ za P* je Amal ja Castellani 3000 1 jaško matico. ZAHVALA v9el*>: Prisrčno se zahvaljuje«*® jggd" k: so sočustvovali z nami o našega dragega Ninija Poljšaka t Posebna zahvala darovalccI1J)jeg0'| ja in vsem, ki so spomin ter ga spremili » POti' Družina Trst, 25. maja 1969 pa«11 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z ob izgubi naše nepozabne ALBINE SCHILLAN por. ZEUGNA Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki J*.0., n* kateri koli način počastili spomin pokojnice in jo spremi zadnji poti. Trst, 25. maja 1960 . „nljJ Družini ZEUGNA m RGL*** PrimorsJciTlitouiik- OB DANAŠNJEM POIMENOVANJU SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE V KRIŽU Z imenom slikarja - domačina Alberta Sirka so Križani vklesali v marmornato ploščo tudi svojo narodno zavest Kaj pravi Sirkov naj mlajši brat o pustolovščinah po morju - Drobci iz življenja in dela vaških ribičev, kmetov in prosvetarjev lotutn^ ® živahni, žilavi in rah-ve» zavzetega in trdoži- ijenjo r?skfg?- prosvetnega živil danes ponovno nazna- fefclemSfki tavnosti, da je podiš kr»5.;loveku s skalnate- Qo Sn^-?ga obronka, ki se str-naiulZi^a k morju, vzplamtela i(& m®fnitejša ljubezen do svo-fodj /““a., stalno ogroženega na-tosti' T neukrotljivi ognjevita tS iz trdega in kljubujo-ftlesoii ; kcga kamna so Križani JSL t?16. enega svojih najod-lsrja"^atov — priznanega sli-^vini ,ta Sirka. Toda s tem 5 Pones i s,amire,ren čas za to, ker ima toke ^ , 11 učiteljski zbor polne a z urejevanjem raznih |itjeki0vv Zato so slovesno od- 5 to j Pčče prenesli na 25. maj, lhvean‘z dveh razlogov. Prvič bo na nedeljo in bo s tem ?fW.a številnejša udeležba ?*lih-k in sorodnikov ter o- ! PosRKVabljencev- Drugič pa, kar 'to si„,ne važnosti, se bo ravno 3 inV^hostjo proslavila 82-let- ? je “Ittva Alberta Sirka. Slikar lij? hamreč rodil 26. maja leta ja, Jvaj S°r, bo torej vas, v kateri je Nistv? sv°jega prisiljenega iz-jO&i, i Jn šola, katero je v o-jA letih obiskoval, praznovala O-v rojstni dan. «Asko osnovno solo Albert S6*- VziS^uie danes le 55 učenih« .h je to šolo obiskovalo iN-ji v®č otrok. V šolskem letu tftcev i® šolo obiskovalo 168 u-Wt0 Lv letih 1889-90 celo 259. No fi^do leta 1908 število ni-radS.,220 250. Vrhunec pa bi je“r®gla v šolskem letu 1912-13, Mh w° k rednemu pouku vpi-S^lek- 5 otr°k. In še nekaj v pre-Križu obiskuje letos i-osnovno šolo 110 otrok. . ^ot *. • * * X t.«?8 v°di v Križ in postopo-'d ^bui Se avt0 Približuje vasi, 2bajti, dvom, če nam bo uspe-? ožjvH“? kaj tistega Križa, ki ga S Je hn1,,na platnu Albert Sirk. I, °v “h Križ ribičev in vinograd-6,tn' VR0u°rti{u v Brojnici je pe-th vliaHako noč so se moški od-‘ha morje, zjutraj pa se , afall v svoje domove k Wtb°teZ u^aJ obilnim, zdaj revnim .Avu ’ kot Je Pač sreča vrgla. fSt)j ®h° pustili pred vasjo, ob pttith „ sti in se napotili peš, po a*0 VBn?tkah’ ki vodijo v vas. Neti4 Lir,h ? zbirališče je brez dvo-S. Ti ki dom in gostilna ob It 4vmV,a «ho najprej zavili. Kljub M. 5? Je bilo v gostilni precej fc^viui, Prašali smo gospodarja, SJtiJu,rt a gostilne, če pozna koti® t;i,|Preživelih sorodnikov Al-s? U»tiv?ka. S širokim nasmehom r*1 br?fnam ie povedal, da je Si fllkari:banec v drugem kolenu gk. pletn. Ime mu je Viljem S? L|,,ša, vprašanja so zadevala vjeda, ski dom, v katerem dela. tift&vi i ham je, da so ga Križani i? Dos “k011 leta 1950 in da je i« - Stv?v jen predvsem «udarni-, hjhil se je pokojnega sll-y?i SlM0mhčlna: «Ko se Je po . kaj A„ k vrnil iz Jugoslavije za ffe , a5a> smo ga mladi radi po- %''*> '-A iskali. Ni nas poznal, ker smo bili premladi, vedel pa je povedati vsakemu izmed nas, iz katere družine smo. čigavi smo, je uganil po oblikah naših obrazov. Slikal je predvsem vaščane in starejše ljudi, ribiče, portič. Priredili smo, kmalu po vojni, razstavo njegovih slik v prosvetnem društvu, ki je nosilo njegovo ime. Sicer pa. glejte, tam prihaja njegov brat.» Vstal je in stopil do visokega sivolasega moškega, zagorelega obraza in krep. ke postave. Ladislav Sirk je slikarjev mlajši brat. Sedaj mu jih je 71, brat pa je bil enajst let starejši. Sobesedniki so nam povedali. da je aktiven na prosvetnem področju in rad poje. O bratu pa nam je najprej povedal kratek življenjepis. Vprašali smo ga, kaj je o njem menil. Oče bi bil rad dal Alberta v meščansko šolo, da bi se izučil za uradnika, a ni šlo. Veselilo ga je risanje in na posredovanje učitelja so ga dali v Benetke, v akademijo. Tam je bil odličnjak. Prejel je tudi nagrado. Iz vse Italije sta bila izbrana dva dijaka, ki sta šla nato na brezplačno potovanje po vseh znamenitih mestih, kjer so cerkve, muzeji, galerije. V dvojici je bil Albert, edini Tržačan.» Obljubil nam je nekaj dogodivščin. m smo ga nato spomnili. «Res, je. No, Albert je zelo ljubil morje. V nedeljah sva zgodaj vstajala, se spuščala do morja in jadrala. Imel je <*sandolin» in nameraval z njim do Barbane. Najprej je bil sklenil, da bo šel ob obali, toda prirojena trma ga je ravnnsi^^o^m«^?11-piLt'16 r ,na" s prijateljem recitiral «Ribičevo ju-i?Vv?n«fc „«?i««5le?era tranjo molitev)). Njegov očka je Stavba slovenske osnovne šole v Križu je bila večina vaščanov na Gospodovi Griži pod vasjo in strmeli so na morje, če se bo vrnil. Res je prišel srečno in tudi do Barbane mu je uspelo. Spet drugič je šel na še bolj tvegano pot. Vzel je «,jole» čoln z vesli, in povabil s seboj svojega prijatelja, izkušenega mornarja Pe-pija Štefančiča, da bi šla v Benetke. Drugega dne se je Pepi vrnil domov z vlakom in povedal, da je Albertu odsvetoval, ker je pot iz Benetk nazaj prenaporna. A zaman. Spet drugič je vzel en «bjetdu»... Kaj pa je to? «čoln» je malo večji od «ščife» in malo manjši od «barke». Ima «vjelo» — jadro, šli smo brat, bratranec in jaz. Burja je zavijala preko zaliva. Ribiče je vprašal, če sme jadrati s celim jadrom, a ti so mu odsvetovali. Napel ga je, od časa do časa pa le spuščal veter mimo. Jadrali smo do Grljana in nazaj. Nekaj metrov pred portičem je vzkliknil: «Prevrniti se hočem, rad bi videl, kako je». Obrnil je jadro proti burji in «bjetou» se je takoj prevrnil, Albertu pa je šlo na smeh, ko smo se kobacali iz vode. Čoln smo dvignili s pomočjo ribičev in «šartk» (preprosti žerjavi). Bil je velik prijatelj ribičev. Nihče mu ni odrekel čolna, čeprav so njegovo pustolovsko naravo vsi poznali. Drugega dne smo šli nekoliko po vasi. Marsikatero hišo popravljajo, za tako veliko naselje je bilo treba odpreti tudi nekaj trgovin z mešanim blagom in več barov. Mladih ni bilo po cestah. Ustavili smo le neko dijakinjo in jo prosili, naj nam pove kaj o svojih vrstnikih. Kot povsod se mladina tudi v Križu, ki je nekoč dajal skoro sedem tisoč hektolitrov vina letno, danes pa manj od polovice, izseljuje ali pa hodi v mesto delat. Naučijo se obrti in nato v mesto. V pogovoru z vaškim župnikom, Jožetom Kunčičem, smo zvedeli, da si veliko vaških fantov išče neveste preko meje, na Krasu okoli Komne in še dlje, ali v Bregu, v Nabre-žinskem kotu. Večina jih po poroki ostaja doma v Križu in si skuša udobno obnoviti stare hiše, ki so jih podedovali. Otrok je malo, morda deset vsako leto, medtem ko je smrtnih primerov skoraj dvakrat toliko. S to žalostno ugotovitvijo smo se poslovili od župnika in se spustili po dolgi strmi cesti, ki se med zelenjem vije mimo postaje po bregu navzdol do morja. V portiču so se na «ščifi» igrali malčki. Aleksander in Silvica. Aleksander zahaja v osnovno šolo in bo pravi ribič, eden izmed zadnjih kriških ribičev. Iskali smo ga v portiču, toda Srečko Tretjak, ki mu po domače pravijo «Bibčev» ima tudi vinograd, tik nad morjem. Trte je ravnokar vezal. Srečko Tretjak je z Josipom Sedmakom — Pepetom živčevim, obema Stankoma Bogatcema — «Koče-tom» in ((šmicarjemi) in Bezinom, ki je vse svoje življenje preživel ob morju, eden izmed preostalih slovenskih ribičev iz Križa. Močna konkurenca bogatejših istrskih ribičev iz ezulskega naselja «Villag-gio del Pescatore.) ali iz drugih krajev je njihovo število vidno skrčilo. Kupiti bi bilo treba velike čolne, toda ljudi primanjkuje, da bi jih upravljali. «Mladim se ne zljubi. Ce bi bil Križ pri morju, bi bilo lažje, tako pa je treba hoditi. Dosti stopnic je in dela. Jaz imam srečo, ker mi žena dela v ribarnici, jaz pa lovim ribe in po malem kmetujem. Lovimo malo vsega, kalamare, «guže» in «kanoče», Te lovimo s «čajbami». Sedaj je sezona škombrov, a jih ni. Sam sem, ker mi je svak, s katerim sem prej hodil na lov, odšel na morje. Nekoč pa nas je bilo še več. Združili smo se in imeli veliko barko z «lamparo». Deset nas je hodilo na morje, a smo morali popustita)). Kaj pa zemlja? «Kar je je pod cesto je skoraj vse razprodano, tudi nekaj vinogradov. Kupujejo jo ljudje iz mesta, ki si grade vile. Jaz pa je ne dam. Otroke imam, ki mi rastejo in raje se martram na gruntu, naj še oni kaj imajo. Zemlja se nikoli ne izgubi. Nekaj jih je še ostalo, ki kmetujejo, toda nekoč je bilo drugače. Križ je živel od rib, trt in kamnoloma...)) Danes pa so kamnolomi nedelavni, trt je malo in vinogradi se krčijo, rod ribičev pa izumira. Kaj pa dela mladina? Obrtniki so, šoferji, mehaniki, trgovski po- močniki, delavci v tovarnah, zvečer pa se vračajo domov in čeprav jim je osemurno delo upehalo mišice, radi zapojejo. V vasi, kamor smo se vrnili iz portiča mimo železniške postaje in cerkve, smo po naključju srečali Frančka Žerjala, neutrudljivega in mladostnega navdušenega pevovodjo pevskega zbora p. d. «Vesna». Postavili smo mu vprašanje ki nam je rojilo v mislih: kaj pa mladi? «Pojejo radi. Toda v zbor ne prihajajo poedino. Prijatelj vleče prijatelja in ko gre kdo v vojsko gre iz zbora tudi njegov prijatelj. Prihajajo in odhajajo, toda nikoli jih ne zmanjka. Res pa je, da je nekoč bil naš zbor zgolj mladinski, danes pa... Vsa mlada pa je godba na pihala, ki je prvič nastopila na predvečer praznika 1. maja. Sedaj bo nastopila tudi na proslavi ob poimenovanju)). Dušan Kalc - Stojan Spetič Foto Mario Magajna V DISKUSIJI NOVI DEŽELNI ZAKON 0 LOVU Spomenica Kmečke zveze vsem svetovalcem Deželni svet naj uzakoni pravico do odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjačina na pridelkih V torek se bo začela v deželnem svetu razprava o novem zakonskem načrtu, ki ga je predložila deželna vlada, in nosi naslov »Ustanovitev in upravljanje lovskih rezervatov na deželnem področju». Izvirni zakonski načrt, ki je bil predložen deželnemu odboru za lov, je bil zelo kratek. V šestih členih je predvideval, da se vse ozemlje dežele razdeli po zakonu v lovske rezervate, ki jih bo upravljala Italijanska lovska zveza, da bo višino prispevka občinam določeval deželni odbornik za kmetijstvo in da bo v 6 mesecih od vstopa v veljavo zakona izdan pravilnik za njegovo izvajanje. Že ob tej priložnosti je predstavnik Kmečke zveze in Deželne zveze kmetov v deželnem odboru za lov izrazil začudenje, da v predlogu sploh ni omenjeno vprašanje škode po divjačini in pravice do odškodnine. Ko je prišel predlog, kot je navada, pred deželno svetovalsko komisijo, je Kmečka zveza posredovala in izrazila zahteve naših kmetov raznim deželnim svetovalcem in samemu predsedniku komisije. Rezultat teh naporov je, da je komisija dodala prvotnemu tekstu 7. člen, ki predvideva, da morajo uprave lovskih rezervatov ustanoviti sklad za prispevke oškodovanim po divjačini, katerega višino in način razdeljevanja bodo določili pokrajinski lovski odbori. Naše mnenje je, da je to bolje kot nič, ali še zdaleč ne dovolj, ker ni kmetom priznana pravica do odškodnine Zato je Kmečka zveza, v smotru zakonske rešitve vprašanja, ki se vleče že leta in leta, ko so bili vsi njeni napori za pravičen odnos do oškodovanih kmetov brez uspeha, predložila te dni, pred diskusijo in odobritvijo v deželnem svetu, vsem deželnim svetovalcem naslednjo spomenico: «Naša organizacija tolmači upravičena pričakovanja neposrednih obdelovalcev, ko se obrača na vse politične skupine predstavljene v deželnem svetu, da podprejo ta pričakovanja in napravijo konec nevzdržnemu stanju, v katerega so kmetje prisiljeni že predolgo, zaradi škode, ki jo povzroča divjačina na kmetijskih kulturah, ne da bi jim bila priznana pravica do odškodnine. Težave kmetov so še posebno hude v tržaški pokrajini, upoštevajoč omejenost kmetijske površine, uvajanje intenzivnih kultur, cvetličnih, vrtnih in trtnih, in zato večje škode, ki jo povzročajo srne, divji zajci in fazani. Nekateri so bili celo prisiljeni opustiti obdelovanje zemljišč, ki niso v neposredni bližini vasi, ker je pridelek «pobirala» divjačina. Tudi zakonski načrt o »Ustano- vitvi in upravljanju lovskih rezervatov na deželnem področju*, kljub popravkom — ki pomenijo korak naprej, ko vsa. priznavajo obstoj problema — ki jih je vnesla komisija za kmetijstvo, predvideva le ustanovitev »sklada za prispevke za škodo* po divjačini, poverja določevanje njegove višine in razdeljeva- vilegiran položaj samih lovcev, s tem da zaščiti aktivnost, ki je sicer nihče ne misli oporekati, toda brez vsake družbene vloge, ki bi ne pomenila zgolj zabavo, neupoštevajoč druge, bolj kot upravičene interese, ki spadajo k problemu. Mislimo pa, da je vsega upoštevanja vreden zakonski osnutek, ki ga nje pokrajinskim lovskim odborom,1 je predložil že leta 1966 Furlanski torej praktično lovcem, medtem ko krožek športnih lovcev v obliki spo-bi bilo vsekakor mnogo primerneje 1 menice, ki ga navdihuje pravičnej-priznati to pristojnost občinskim j še upoštevanje interesov vseh. Že v svetom. prvem členu je ta osnutek predla- Ni torej niti v tem zakonu name-' gal, da bi se moralo »število divja-na priznati kmetom, kot je nespor- ] čine prilagoditi potrebam kmetij-no za vsakega državljana, PRAVI-1 stva». Člen 3 je določal, da «je tre-CO, da jim je povzročena škoda po-1 ba v vsakem rezervatu vnaprej do-vrnjena, trdeč, da ni od koga ter- > ločiti maksimalno število divjačine, jati odškodnino, ker da je divjačina ki bi ne škodovalo potrebam kme-«last nikogar*. | tijstva*, člen 11 pa: «Revirji bodo To je priljubljena teza Italijanske' odgovarjali za škodo, ki jo povzro-lovske zveze in je lahko razumeti, i ča divjačina pridelkom in privatni da hočejo njeni člani ohraniti privi-1 lastnini. -- Toda ti predlogi, ki uokvi-legije, ki spominjajo na srednjeve-1 rijo problem v vseh njegovih pla-ške odnose. | teh, se niso hoteli sploh upoštevati. Sklicevanje na civilni zakonik (čl. morda ker je bil vpliv Italijanska 923) bi se lahko upoštevalo, če bi lovske zveze tako močan, da je vsi-bila res divjačina na razpolago lila rešitve, ki ji najbolj ugajajo, vsem državljanom (in torej tudi | Ne recimo torej kmetu, da ni mo-kmetom, ki bi lahko branih svoje goče odpraviti krivice s tem, da se pridelke), ne pa samo lovcem, kot! mu priznava pravica do odškodnine, določa enotno besedilo zakonov o' ker da bi bilo to v nasprotju s ci-lovu in če bi ne bilo zelo lahko do-; vilnim zakonikom (kar je zelo spor-kazati, da divjačino uvažajo in spu-1 no, kot nam je, upamo, uspelo ute-ščajo v rezervate. : meljevati) in da bi bil zato deželni Še prav posebej je težko vztrajati zakon, ki je v diskusiji, podvržen na tem stališču pri ureditvi »lovskih cenzuri iade. Ta svet je pa le tve-rezervatov*. ko je divjačina na raz- gal tako nevarnost, ko je odobril polago samih članov rezervata (in deželni zakon o lovu na ptice z mre-sam poročevalec, ki zakon predla- žarni in limanicami, čeprav v naga, priznava, da «smatrajo lovci sprotju z državnim zakonom štev. rezervat kot svojo lastnino* — mi-, 799, ki to prepoveduje, da bi zado-sleč pri tem oč'tno ne ozemlje, am- j voljilo zelje lovske zveze, pak divjačino, ki tam živi). i Toda v skrajnem primeru, tud' če Sicer pa tudi v bližnjih državah bi bila taka nevarnost, mislimo, da so lovci odgovorni za škodo, ki jo bi bila dolžnost deželnega sveta, ki povzroča divjačina. je demokratični izraz vseh prebival- Znajdemo se torej v situaciji. Ki cey dežele in zato bližji njihovim potrebam, da prevzame pobudo, da je kmetje ne morejo razumeti in ni mogoče misliti, da jih bo lahko prisiliti, da jo trpijo v nedogled. Na eni strani je lovec, ki se z lovom zabava, spušča divjačino v rezervat, omejuje po svoji želji odstrel, da bi je bilo več, potem pa trdi. da ni dolžan nikomur nič. . Kmet pa, ki črpa iz svojega trde-1 lrl *-eylu primeren nastop Vas po-ga dela skromen vir življenja, oi zdravljamo moral rediti divjačino s svojimi pri z odličnim spoštovanjem.* delki — ne sme jih braniti, da se Kmečka zveza Je storila vse, kar ne izpostavi hudim kaznim — in s je bilo v njeni moči, da se ta dol-tem mu je odvzet del že itak skrom- goletna krivica v škodo kmetov od- I' — -- w —...... V«.. ^ *. v » UUIIIV V. 4 U se napravi konec hudi diskriminaciji v škodo delovne kategorije, ki se tolikokrat proglaša za «zaslužno», toda čaka še vedno, da se bo lahko čutila enakopravno z vsemi državljani. Prepričani v Vaše razumevanje nega dohodka, ne da bi se lahko pravi. Leta in leta je vztrajno po- obrnil na nikogar, da mu škodo po- sredovala pri vseh pristojnih obla-vrne. steh, od lovske zveze, do občin, po- Priznati mu, kot se predlaga, neke PRISPEVKE po uvidevnosti lovcev, pomeni, da se hoče do njega krajine in dežele, da se končno povrne škoda, ki jo naši kmetje trpijo. V zadnjih letih, ko ji je bilo pri- ohraniti paternalističen ton, ki je znano predstavništvo v pokrajinskem nesprejemljiv v človeških odnosih J odboru za lov in v deželnem posve- ta še bolj v družbenih. Zdi se nam, da zakonski predlog, kot je sestavljen, hoče ohraniti pri- niiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiifHiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiini NA LETOŠNJEM tržaškem velesejmu FRANC KAKES 90-LETNIK Na tržaškem Krasu je malokdo, ki ne pozna in ne ceni še čilega moža kateri je pred kratkim praznoval 90-letnlco svojega pestrega in burnega življenja. Odmaknjenega od vsega današnjega trušča, ga poredkoma vidiš po vasi, pa ne da bi bil Franc Kakeš kak betežen samotar! Pred mnogimi, veliko mlajšimi sovaščani se lahko postavi s svojim rodoljubnim spominom, s katerim ti z vso natančnostjo odgrne liste svoje spominske knjige. V svoji skromnosti me V Kraški kamen vklesano.. je začudeno pogledal ter ni hotel odpreti svoj življenjski «dosje», ko pa sva sedla k gostoljubni mizi, se je le vdal in začel. Jubilant Franc Kakeš se je rodil 15. 12. 1878 v Nabrežini kot sin češkega železničarja, nastavljenega v vlakovni kretnici, ki kot orlovo gnezdo visi nad nabrežin-skim bregom. Njegov oče se je, kot sin bratskega naroda popolnoma asimiliral z našimi ljudmi, sin Franc pa je po dovršeni osnovni šoli in nekaj letnikih realke, postal zaveden član tedanje narodne elite, ki je stremela k boljši, vsestranski bodočnosti. Se mlad je tudi on sledil očetu k železnici, kjer je kmalu postal progovni mojster; nadarjenega mladeniča so vojaške oblasti poslale v telegrafsko šolo v Kornenburg, odkoder je bil premeščen v bosansko Sarajevo. Spominja se leta 1901, ko je bil, kot izvežban strokovnjak, imenovan za vodjo telegrafskega oddelka pri cesarskih manevrih v Bosni; z njim je službovalo več Slovencev, kateri so navezali prijateljske stike z domačim prebivalstvom. Po odpustu iz vojaške službe, je bil nameščen kot prometni uradnik na nabre-žinski postaji, ki je v tedanji dobi uživala vse drugačen sloves kot danes. Po 80 vlakov na dan je mladi Kakeš moral odpremljati na namembne postaje. Kolodvorsko poslopje je bilo tiste čase nekako shajališče in promenada veselih družb, postajna restavracija pod vodstvom podjetnega «Andreja» pa je bila znana širom Avstrije, kot solidno gostišče. Ves zaverovan v svoje spomine Je brskal po obširnem arhivu dokumentov in slik, tudi fotografiranje Je bilo njegov konjiček, pred menoj so se vrstila razna cesarsko-kraljeva imenovanja, pohvale, ki so dokazovale sposobnost tega moža. Porti koncu prve svetovne vojne so mu naprtili še vodstvo za prehrano železničarjev in ostalega prebivalstva, ki se je po avstrijski ofenzivi leta 1917 vračalo iz begunstva na svoje opustošene domove. Zaradi svoje narodne zavesti je pustil državno službo ter se opri-jei prevozništva ter si kupil apnenico nad postajo. Kot dober gospodar in vsestransko razgledan človek, je bil imenovan za vodjo kmetijskega oddelka pri občini Devin-Nabrežina; s pokojnim Jožetom škerkom iz Bajte sta si bila več kot prijatelja ter sta, kljub fašističnemu pritisku, skušala rešiti, kar se je v tedanjih razmerah lahko rešilo v prid domačemu kmetijstvu. V neznosnih prvih letih druge svetovne vojne Je bil Kakeš, proti svoji volji in prepričanju, imenovan za komisarja ln nato za župana naše občine, kar je ostal tudi pod zavezniško upravo do leta 1948. Vaščani mu želimo, da bi doživel še dolgo vrsto let, tja do skrajnih meja njegove življenjske poti! VAŠČAN Razstava domačega marmorja V okviru tržaškega velesejma bodo organizatorji letos posvetili posebno pozornost proizvodnji in raz pečevanju deželnega marmorja. V ta namen je vodstvo velesejma pripravilo spored, ki obsega naslednje točke: razstavo domačih vrst marmorja, «dan marmorja« ter skupen obisk nekaterih kamnolomov na Tržaškem. Goriškem in Videmskem. Na ja bo mov ter se odstranila z naših cest vsaka nevarnost. Pred začetkom gradnje zidanega doka Vodstvo konzorcija za gradnjo zi-, danega doka v Trstu, ki mu pred-razstavi domačega marmor- sedW? dr. Franzil, je sklenilo po-__ nastopilo okoli 20 proizva-! spesiti iiostopek, ki vodi k začetku jalcev, med katerimi so doslej za- gradnje novega objekta. Zanj so že trdno prijavila svojo udeležbo na- i izbrali mesto v okviru Tržaškega slednja podjetja: Carsomarmi, Ca- arzenala, in sicer na skrajnem juž-va Romana, IMA-Marangon, Mar- j nem delu tovarniškega področja, mifera Gorlato, Montecatini Edi-!kjer so bili dani najboljši pogoji za son, Pzizul in Radovič arh. Anton j postavitev naprave, ki bo lahko ‘«z, Tr?taj,IMA ~ IndustriaMarmi; prejemala ladje do 300.000 ton. Za- Alpmi, Marnu Carrmrn iz Paluzze, st0pnik družbe Farsura, ki bo zgra-“tna T^ar™ 'dila dok, ing. Simonato, je bil vče- Tolmeča te^Friutana Marmi izCe- raj ponovno v našem mestu ter se da(ja : sestal z vodstvom konzorcija. Na | sestanku so se načelno sporazumeli Dan marmorja bo 23. junija, in o nekaterih problemih, ki zadevajo sicer je za to priložnost napove-: začetek gradnje novega objekta, ta d.ana, vrsta strokovnih poročil, ki ko da bo konzorcij še v prihodnjem jih bodo avtorji prebrali med tednu dokončno izročil družbi Far- pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 14. junija. Tajništvo Kmečke zveze Sestanek Sindikata slovenske šole v Trstu V torek, 27. t.m. bo ob 16. uri sestanek vseh odborov Sindikata slovenske šole. Tajništvo priporoča odbornikom, da se pravočasno in zanesljivo udeležijo sestanka. tovalnem odboru za lov je tudi tam tolmačila zahtevo kmetov, da se vendar odpravijo očitne krivice. Seda; je priložnost, da se z deželnim zakonom končno to vprašanje uredi. Mislimo, da smo tudi ob tej pri-, liki storili vse, da bi obrazložili deželnim svetovalcem resnost vprašanja in dosegli njihovo podporo. Zahvaliti smo se dolžni vsem občinskim upravam in županom naše pokrajine, tržaškemu, miljskemu, zgo-niškemu, repentabrskemu, dolinskemu in nabrežinskemu, ki so podprli naše zahteve in sporočili predstavniku deželnega sveta, da s tem tolmačijo upravičena pričakovanja svojih občanov, za katerih zahteve se tudi občine borijo že dolga leta. Kolikor nam je znano je tudi v go-riški in videmski pokrajini v teku enaka akcija kmečkih organizacij in občinskih uprav, kar bo prav gotovo prispevalo k uspehu te potrebne pobude. Vsekakor, naj bo uspeh stoodstoten ali samo delen, kmečka organizacija se obvezuje nadaljevati napore, da se zadosti pravičnim zahtevam vseh naših ljudi. LUCIJAN VOLK iiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiHummmmmmHnumimmiuiiumimui ZLATA POROKA bodo avtorji strokovnim zasedanjem v dvorani za konference na sejmišču. Prof. G. B. Carulli iz Inštituta za mineralogijo pri tržaški univerzi bo prikazal karakteristike deželnih vrst marmorja; arhitekt G. P. Nimis iz Vidma bo govoril o uporabi žlahtnih vrst kamna v gradbeništvu. ravnatelj združenja Assomar-mi B. Zuliani pa bo prikazal nekatere probleme v zvezi z razpečevanjem marmorja na domačem tržišču ter zlasti v zvezi z izvozom. Sleddila bo javna razprava. Zasedanja se bodo udeležili tudi številm strokovnjaki iz tujine, da bi srečanje zadobilo večje obeležje na področju izvoza pa so organizatorji povabili nanj tudi najvidnejše uvoznike marmorja iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Švice, Velike Britanije, Kanade in Avstralije. Udeleženci «dneva marmorja« in razstavljavci pa sl bodo 24. junija skupno ogledali nekatere kamnolome v Furlaniji Julijski krajini. Kriški ribiči na svojem čolnu, ob svoji obali. Vedno manj jih je. SKBOKI.KX VSB. ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL ITst. Ul Mazzini 53 lel 733-3«) Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Vprašanje dr. Štoke o dvojezičnih napisih Deželni svetovalec dr. Štoka je predložil deželnemu odboru vprašanje, v katerem pravi, da je obiskalo Trst ob praznikih okrog prvega maja skoraj 100.000 Jugoslovanov in da jih še vedno prihaja mnogo vsak dan v oajvečja mesta v naši deželi. Toda zaradi pomanjkanja primernih dvojezičnih napisov je nastala v mestnem in okoliškem prometu velika zmeda za turiste, ki imajo velike težave pri iskanju poti, ki peljejo k meji sosedne Jugoslavije. sura gradnjo doka. Farsura bo menda ohranila za to novo delo delovišče, ki si ga je svoj čas postavila v novem pr.stanišču za gradn.o pomola VII. Z delom, ki bo zahtevalo 8 milijard lir, bodo začeli prihod njo sredo. Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. ta od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, Pričo tega vprašuje svetovalec Štoka deželni odbor, Spričo da bi zvedel od njega, če ve za to zmešnjavo na mestnih in okoliških kraških cestah. Nadalje vprašuje odbor, ali name rava posredovati pri pristojnih krajevnih in osrednjih oblasteh, da bi se namestili potrebni dvojezični napisi vsaj zato, da bi se olajšalo jugoslovanskim turistom vračanje do- PROGRAM IZLETA SPDT NA KOROŠKO l. junija: odhod iz Trsta ob 6. uri do Trbiža, kjer bo dvajsetminutni postanek. Ob 11. prihod h koči pod KEPO, kjer bodo izletniki prisostvovali slavnostni otvoritvi prve slovenske planinske koče v Avstrili, ki jo je zgradilo, SPD • Celovec. Kosilo iz nahrbtnika! Po kosilu odhod □o Rožni dolini mimo Klo-ptaskega jezera in drugih Jezerc do hotela pri žičnici pod PECO, kjer bo prenočitev, junija: Vzpon na PECO najprej z žičnico (za vse izletnike) nato pa 1 uro in pol hoda do vrha, Kosilo Iz nahrbtnika! Popoldne povratek preko Jezerskega in Ljubljane v Trst Izletnike bo spremljal botanik profesor Tone Vraber. Včeraj sta praznovala 50 let skupnega življenja Pavel in Katarina Malalan roj. Ravber «Pavlova» od Banov št. 7 Poročila sta se namreč 24. maja 1919. Kljub težavam in grenkobam sta dosegla lep življenjski jubilej. «Se na mnoga leta», draga mama in tata. jima kličejo sinovi Pepi, Pavel, Ernest m Bruno ter hčerka Karla z družinami. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik z voščilom, da bi ga še mnogo let brala. ILUS1RIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI 20 SESALCI RIBAMI IN PTIČI zdaj še Ooris M. Cochran DVOŽIVKE (222 fotografij, 77 barvnih) ttiMfal ktiMOitUL TRST Ul. ev. Frančiška 20, tel. 61-792 NEDELJA, 25. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna oddaja; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Enna, Skrivnostni koncert; 16.25 Trio Lorenz; 16.40 Parada orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.40 Operetne melodije; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Pod farnim zvonom Sv. Ivana v Trstu; 2100 Plošče; 22.00 Nedelja v športu. TRST 11.25 Tamburaški ansambel; 12.15 Športni pregled; 14.00 El Campanon. KOPER 7.30, 12.30, 14 30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.10 Glasbenik Maks Pirnik; 10.30 Orkester Barclay; 10.45 No ve plošče; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 in 19.30 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Godalni orkester; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila, 3.33 Kmetijska oddaja; 10.45 Glas beni kvizi; 11.40 Roditeljski krotek; 12.00 Kontrapunkt; 13.20 Program z Morandijem; 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Klavičembalist Igor Kipnis; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.00, 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8 40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski x>govori; 12 15 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Teden aktualnosti; 15.05 Glasbeni dnevnik; od 15.15 do 17 00 Giro d'Ita-!ia; 16 15 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Glasba in šport; 18.45 in 20.00 Glasbeno-govorni spored; 20.55 Sopranistka M. Caballe in basist Boris Hristof; 21.40 O ital. operi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.10 Jesenin in revolucija; 12.20 Men-delssohnova komorna glasba; 13.00 Boccherini, Weber. Schuman; 14.00 Tržaška folklora; 14.10 Simf. orkestri; 15 30 Asturias: «Ricat-to»; 16.45 Pesmi iz prve svetovne vojne; 17 30 Sličice iz Francije; 18.45 Kulturni pregled; 20.30 Nacionalne poti v socializem; 21.00 Coeteaujeve ženske FILODIFUZIJA 8.00 Brahms, Berlioz, Šostakovič; 14.15 Bartokovi kvarteti za godala; 10.10 Mortarijeva mala serenada; 11.00 Mozart in Schubert; 12.00 Operna glasba; 13.10 Respighijevi brazilski vtisi; 13.30 Violinist Jaša Hajfetz. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 11.00. 12.00, 13.00. 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Danes za vas; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — V. Vinter-halter: Vedno za pravico, pravični mir in napredek; 10.45 Naši poslušalci čestitajo: 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.05 Zabavna glasba;, 14.30 Humoreska tega tedna; 15.05 Za vsakogar nekaj; 16.00 M. Držič; «Skopuh»; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«-; 2215 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za plešimo ob velikih orkestrih. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Maša; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Športno popoldne; 17.00 Program za mladino 18.00 E' do-menica, ma senza impegno; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 I. Si-'one: II segreto di Luca; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 15.00 Godba na pihala; 17.00 športno popoldne; 19.00 Klavirski festival; 21.00 Dnevnik; 21.15 Set tevoci; 22.00 Film «Chi e Joshua Corbett*. PONEDELJEK, 26. MAJA TRST A 7.15, 8 15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Kvartet; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.40 Zbor; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi: 21.05 Z. Tavčar: Mlada Je-raševka; 21.25 Melodije; 22.00 Slovenski solisti. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Program s Casamassimo; 13.50 Drobci iz folklore. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Zagrebški solisti; 8.30 Popev ke; 10.00 Zbor «Tre pini»; 10.15 Nove plošče; 10.45 Znane popevke; 1100 Otroški kotiček; 11.30 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Za oddih in raz vedrilo; 15.30 Operetna glasba, 16.30 Album glasov; 17.00 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Gallimore; 22.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 3.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 9.10 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe; 11.30 Basist Fernando Co-rena; 12 05 Kontrapunkt; 13 50 Glasba iz filmov; 14.45 in 15.10 Plošče za poletje; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Program za mla dino; 18.55 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek J petih; 21 00 Koncert; 21.50 Veliki orkestri; 22.30 Glasbeno govorni 'spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Izbrane pes mi; 11.35 Ansambel tedna; 13 00 Športni pregled; 14.00 Juke box; 15.00 Izbrane plošče: med 15.15 in 17.00 Giro dTtalia; 15.35 Znan stvena oddaja; 16.35 Glasbena en ciklopedija; 17.35 Enotni razred; 19.00 Današnje plošče; 20.11 Glas ba po željah; 22.15 Plošča za po letje. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Dvorakova simf. štev 1; 10.40 Or; gotike do baroka; 12.30 Britteno-ve variacije; 13.00 Borodin, Bala kirev in Rimski-Korsakov; 15.20 Schubertov Rondo opus 138; 15.30 Komorna glasba; 16 25 L. Chailly: «Una domanda di matrimonio®, 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarstvo; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.00 A. Camus: Caligola. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.10 Sibelius: Finska; 1,0.20 Mozartove sonate za violino in klavir; 12.00 Folklorna glasba; 12.10 Bostonski simf. orkester. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade redovedneže: 9.10 ob 10. uri. Predvidoma bo slavnostni govornik pisatelj France Bevk. Nato bosta nastopila pevska zbora iz Dornberka in Vrtojbe ter briški in goriški oktet. Na sporedu so še nastop godbe na pihala ljudske milice iz Ljubljane in nastopi folklornih skupin «France Marolti) lz Ljubljane, «Posočje» lz Tolmina, «Naš Krasu z Repentabra in furlanske folklorne skupine iz Tarčenta. Poseben odbor bo ob tej priliki izdal spominsko brošuro. V zgodnjih popoldanskih urah bo mimohod briških narodnih noš, ki jim bodo sledile folklorne skupine. V soboto bo tekmovanje slikarjev «ex temporen, v nedeljo pa bodo ta dela razstavljena. Zvečer bo zabavni program. Proslava bo zelo pomembna za primorske Slovence, zlasti še za briške rojake. Z naše strani pa bi si prirediteljem dovolili nasvet. I-stega dne bo tudi nadaljevanje proslav stoletnice čitalnice v štandrežu. V bodoče naj prosvetne organizacije s te in one strani meje skupno pazijo, da ne bi istega dne prirejale praznikov in proslav v krajih, ki so le malo oddaljeni e-den od drugega. nju zemlje okrog ceste. Delo bi se moralo končati do marca prihodnjega leta. Dne 14. aprila letos je pokrajinska uprava dala v zakup cesto Vrh — Martinščina in Vrh — Debela griža, ki zanima tako sovo-denjsko kot zagrajsko občino, predvsem pa prebivalstvo Vrha. Gradbena dela za to cesto veljajo 28 živinozdravnik psa na dom, bo moral plačati 2500 lir Avto je v Gorici podrl mopedista Včeraj dopoldne ob 10.30 uri je v Ul. Fatebenefratelli na križišču z Ul. Manzoni avto podrl mopedista Carla Malavoltija iz Gorice Ul. Torriani 3. Mopedist je dobil milijonov 809.500 lir, podjetje Cal- i pri padcu poškodbe in v splošni cisonzo iz Zagraja je dobilo delo I bolnišnici v Gorici so mu ugoto- " vili udarec v komolec, odrgnjenja v zakup s popustom 8,01 odst. Gradbena dela bodo torej stala 26 i milijonov 501.860 lir. Tej vsoti je I treba dodati še 900.000 lir za signalne naprave, 765.000 lir za zaščitno ograjo ob cesti, 2.625.500 lir za druga naknadna dela. Cesto mora podjetje izročiti pokrajini najkasneje 13. julija letos. Istega dne so na pokrajini izročili podjetju Mattiroli iz Gorice v zakup cesto Pevma — Štmaver v goriški občini. To podjetje je ponudilo na izklicno ceno 7,45 odst. znižanja. Cestna dela bodo na tej cesti veljala 40.638.242 lir. Nadaljnjih 700.000 lir bodo potrošili za signalizacijo, 2.475.000 lir za zaščitne naprave, 5.465.500 lir pa za naknadna dela. Cesta mora biti gotova do 13. februarja 1970. V prejšnjem mesecu so oddali na dražbi še tri druge ceste, in sicer cesto do tržiške plaže, cesto ki veže pokrajinsko cesto Tržič — Gra-dež z Belvederom, cesto ki teče ob kanalu Brancolo na ozemlju tržiške in štarancanske občine. Vrednost do sedaj izročenih del znaša skupno nad 390 milijonov lir, od teh je za približno 170 milijonov lir del že gotovih. V glavnem so do sedaj uporabili denar, ki ga S«ja pokr. sveta na desni rami z verjetnim zlomom ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Da bi preprečil trčenje je treščil v cementni drog Včeraj ponoči nekaj pred 3. uro se je med Tržičem in Redipugiio pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen 30 - letni Giam-paolo Feletto, trgovski zastopnik iz Gorice, Ul. Ospitale 5. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve roke, udarec v obraz ter še druge poškodbe in so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju Ko se je peljal z avtom, ki je bil last Giancaria Feruglia iz Trsta, se je izognil trčenju z nekim drugim avtom z ostrim zavojem krmila. Pri tem naglem obratu pa je treščil v cementni drog ob cesti. Policija iz Tržiča je ugotovila tudi precejšnjo škodo na avtu fiat 1100. Prometne nesreče Z vespo se je včeraj zvečer zaletel v avto podjetja Ribi 74-letni Ivan Kristjančič, bivajoč v Gorici, Ul. Lungo Isonzo 117. Kristjančič Včeraj popoldne je na seji pokrajinskega sveta odbornik Perissin podal uvodno poročilo o letošnjem proračunu. Nato so pokrajinski svetovalci odobrili celo vrsto skle pov. O seji bomo podrobneje poročali v torkovi številki našega lista. Razdelitev nagrad danes v Števerjanu Danes dopoldne ob 11. uri bo tupan iz števerjana ob prisotnosti drugih predstavnikov občine in vaščanov razdelil na županstvu v Ste-verjanu nagrade zmagovalcem v Ob stoletnici štandreške čitalnice! Kakor v sanjah tipljemo nazaj... Spomin k spominom spaja se in išče: kje bilo prvo je žarišče slovenske pesmi in besede? čitalnica! Iz te zibeli se pognala je prebujna rast, vsa živa, močna in uporna, da ukloniti, streti se ni dala, z viharjev znova je pognala v razpon še večji in razcvet. Slovenska pesem in beseda1 To dragotini najžlahtnejši naše sta krvi. Živeli naj bi še in še stoletja na tem križišču narodov idej. Duh prednikov naj bdi nad nami! Njih dediščino smo prevzeli sami, ohranimo jo, pomnožimo ter nepopačeno potomcem izročimo!' V PETEK ZVEČER V GORICI V Lepi Zupančičev večer v klubu «S. Gregorčič» Govoril je Mitja Mejak, recitirala pa sta Stane Sever in Boris Kralj Gradnja pokrajinske napreduje in ceste med št and režem in Sovodnjami so deloma že polili na njej asfaltni trak dobro Polna dvoranica študirajoče mla dine in njenih vzgojiteljev je dokazala Izredno zanimanje gorlške publike za kulturni večer ob 20-let-nicl Župančičeve smrti, ki je bil v petek zvečer v priredbi kluba «Simon Gregorčič« v Gorici. Književnik Mitja Mejak je izčrpno prikazal težko življenje O-tona Župančiča in njegovo plodovito delo, ki ga je postavilo s Prešernom In Cankarjem v trojico naših največjih umetnikov pisane besede. Slišali smo o težkem pesnikovem življenju in delu v mladih letih ter o logični opredelitvi za narodno osvobodilno gibanje v času druge svetovne vojne. V Mejakovo predavanje so bile vpletene recitacije raznih Župančičevih pesmi, ki sta jih mojstrsko izvedla igralca ljubljanske Drame Stane Sever in Boris Kralj. Sever je zelo temperamentno recitiral celotno «Dumo». Zelo simpatično je Kralj podal pesem »Goriškim izgnancem«, ki govori o be-! guncih v prvi svetovni vojni. Klubska sezona se bliža koncu Predsednik kluba Waltrltsch je napovedal še zadnje letošnje predavanje: v petek bo gost kluba dr. France Bernik iz Ljubljane, tajnik Slovenske matice, ki bo ime) razgovor o najnovejšem romanu tržaškega pisatelja Alojza Rebule čarna Bandelj Jožef, Tr 54-42 te>' Mali oglasi •d 1111 VlAO/tiiiiAKiA . rtfC^* sledniki) sporoča, da je svojo trgovino v Goric' (peU niku iz hiše št. 7 na sl' ubt%. kavarne). Velika zalog® ^ poUTj. semen za polje, vrtove, 1 ščine za vinarstvo ln v ,t. Ugotavlja stopnjo a1!*® nu in daje vse kmettl® .cfl)»lc Se priporoča cenjenim 0 P^morsltTTinGvIiik 25. maja 1969 Govor Gorazda Vesela (Nadaljevanje s 1. strani) di . vsem tem razburljivem ter stoletju mi, Slovenci, ni-smo oili drugega —o-fa- kot skromna t'nw,0St’ ^ se m okužila z ne-peškimi idejami, ki so bile v a®Pa^SU V modi’ da tako rečem- tim : smo ostali zvesti plemeni-C1‘jem po narodni enakoprav- tto!i.P0 svoji razv°ini Poti, po c,„ ‘Jab-Ju- kar je našega. Ce bo- Jt2 U<^i vnaPrej ostali takšni, in lth'-nerU^em' da to bomo. potem kar lrdbn- da bomo Slovenci tae],narodna celota tudi vnaprej j, . htstsikaj povedati človeštvu. karo6 naUk’ izhaja iz Časa tasta, ustanavljanja bralnih dru-tev ‘n čitalnic. S tflu mishmi želim prosvetne-aru.tvu «Oton Župančič« ter vtem dj ' Slovencem v štandrežu, da Cr. vnaprej bili zvesti svoji ^eklosti »J ta svojemu narodu, da vas, ki je tako izpostavlje- ni asimilaciji, bila sposobna raz- je n svoie delovanje v duhu svo-naib?jteltl0Stl in se navezovati na jjejPij razvito prosvetno in na-“bo dejavnost po drugi svetov-j^^hi. ko je bil štandrež de- jdj. * oapredna trdnjava Gorice, le naša slovenska in napred-je bj158*-1)513 vedno riva in klsr 0 Sioboko pognalo svoje ko-“be seme narodnoosvobodilne-«a boja. iS^ci iz štandreža so bili ak-tdv . odrci za narodno osvobodi- Jtni borci -------------------------- 'slik 0renci *n Partizani, s svojo so i° žrtvijo za slovensko stvar Oost2P0lnid svojo narodno dolž- : p°nien sodelovanja v narodno- . abodilni borbi pa je še veliko 2aka1 v njej smo se bori-aarodi Z& pravičnelae odnose med Si J!* in državami, za pravičnej-- htzbeni red, za pravično vred- B°tenje dela. iteeBStavili smo se v vrste napreduj, C'oveštva, ki podira kolo-iie ,8 sisteme, ki osvobaja naro-lja ‘2 suženjstva ter jih naprav-ta 6nake med enakimi, ne glede Voi vedk°st in zgodovinski raz- Ew 40 letih našega stoletja se je ,fopa ---------- ... _______ . ... vtzi, osvobodila kolonialnih W v 50 letih se je osvobodila , -a, v 60 Afrika, v 70 letih na-t-di f4?4etla Pa se bo osvobodila tj, Ju'na Amerika. Narodi si ho-zore’Sarrii krojiti svojo usodo, do likim- S0 za enakopravnost z ve Hj “h- čeprav veliki imperialistič la ?ar°di še nočejo sprejeti nače ** Ra je naš Prešeren že pred st° in več leti tako jasnovidno in prosto izrekel v svoji Zdravi- cl. ko' le dejal: «2ive naj vsi na kod"’ 141 hrepene dočakat dan, da (4 8r sonce hodi, prepir iz svetih0 Pregnan, ko rojak prost Jjo Pe vraS’ le sosed bo me >ja pf ~J“ Pravičnega sveta našega ta _ne8a pesnika se uresničuje' tu '’alu naprednih gibanj v sve-v kaf VSlU revolucionarnih tokov, tu. rih delujejo napredne mno-Sveta. Ce boste danes iskali iwVedl' Pod kakšnim znakom se ?abifestira napredna socialistična 1 num; iana ideja, tedaj boste mor- pte^ai v težavah, zakaj tudi na- sj svet, socialistični svet, ki sten,anes nveljavi kot svetovni si- kih > ie razdeljen zaradi različ- C. Pojmovanj, kako naj se so-W 2em gradi. Gre za otroške bo- etbi ^“razmeroma mladega sistema, krp50 je Porodil v rdečem okto- sv«t tar v pol stoletja preplavil bj ' Gre za različne ocene, kakš-hodo odnosi med sociali- 1» 'bi državami. Dokler je bi- ka arn° ena socialistična država fjSa Vetu, Sovjetska zveza, toliko fa , , vprašanje ni bilo važno, ka ? °h ni bilo. Toda danes je Ha-o 8Vetu cela vrsta držav, ki sto- b'-^Po Poti socializma, tako vsa na Evropa, večji del Azije, prtu . . S'-v,a' Kuba, v severni Evropi so s;0 , c: -ne s’le na oblasti že vr- S ket in tudi v Italiji socialisti s*: 0thunisti sodelujejo pri obla- kj^ai govorim o tem širokem *»ct gibanju, ki je zajelo 'k-.ij^ ga iz dneva v danspre- Vi,- Govorim zato, da bi naši kapi ve[ieli, da smo del tega gl- ■kja V ne poprej vsaj v letu talija K,° ie razpadla fašistična I-ža uar vključili smo se kot borci ka ,j..odno osvoboditev in napred-vklju*‘ael hot se je v to gibanje kv0j0 *° vietnamsko ljudstvo s kihetj.Porbo za osvoboditev izpod ke®a imperializma. kapr,Prtm o tem velikem bloku sveta tudi zato, da kar0(jav®(icli, da se misel našega izpred sto let razvija, se hi, izpopolnjuje in da sto- kih p?® najbolj naprednih misel-y k°v v sodobnem svetu. ■kisii ^ s'ovenski zgodovini smo skhQI dV(; silnici, ki sta se med-ttek Po bojevali: ena za napre- bruga za konservativizem. 5S> ................... " slovenskega naroda se 'tltorjZ Pri kmečkih uporih proti ^0t«st'BValcem, se nadaljuje s ik p antskim gibanjem, ki nam k>Vo , Primoža Trubarja dalo ^IJuiVensko Pisan0 besedo, se taborlJ 6 1 naSim Prešernom, s kan^’ o katerih sem 'govoril, z pa j, Levstikom in Cankarjem, tktp „.J.e z naprednim socialistič-j^i^Jbanjem Jn naprednim na-^banjem pod fašizmom. a rde4a nit pelje v vse-« veun Upor proti okupatorju 1® v letu 1941, za osvobo-'k stalno nazvan «Luka brez klobuka, ki trobi po vaseh to. kar mu njegov gospodar v glavo zabija«. ;y klerikalni «Gorici» pa so napadali Gabrščka zaradi njegovih gospodarskih podvigov in kandidate-odvetnike, češ da svojim klientom preveč zaračunavajo. Po konstituiranju je bil banket v gostilni Lutman, ki so se ga udeležili poleg občinskih mož tudi domači župnik, nadučitelj in nekateri drugi vaški veljaki. Zvečer je veselo družbo počastil domači tamburaški zbor, ki se je tudi ob tej priliki lepo izkazal. Slavnost je poveličevalo pritrkovanje zvonov in spuščanje umetnih ognjev. Nakupili so jih v izdelovalnici umetnih ognjev in raket A-Makuca, ki je imel svojo delavnico v Ulici A. Ristori v Gorici. V arhivu tedanje štan-dreške občine, ki je shranjen v Gorici, sem našel račun tega Tak je bil glavni trg v Štandrežu za časa prve svetovne vojne po prihodu italijanskih čet na levi breg Soče. Na sliki je viden italijanski vojaški avtomobil. (Sliko hrani pokrajinski muzej v palači Attems v Gorici). V slovenskih, pa tudi v furlanskih vaseh je bila borba med klerikalci in liberalci nekaj vsakdanjega in je zavzemala zelo ostre oblike. Predstavniki 'ru^v. stranke so bili pravi «hudiči» in kot take jih je bilo treba, po tedanjem pojmovanju, črtiti in tepsti. Nobena vas ni bila izvzeta, v vsaki vasi je bil duša klerikalne skupine župnik, voditelji liberalcev pa so običajno bili učitelji ali domači izobraženi ljudje. Položaj v štandrežu, tedaj samostojni občini v neposredni goriški okolici, se ni v ničemer razlikoval od položaja v drugih vaseh na Goriškem. Dobil sem v roke slovenske časopise tedanje dobe in pregledal en letnik teh časopisov: leto 1907. Izbral sem letnik kar tako, brez posebnega vnaprej pripravljenega načrta, kot bi lahko vzel v roke katerikoli drugi letnik. Pregledal sem «Sočo», liberalni list, ki je v Gorici izhajal trikrat tedensko, prav tako tudi «Goriqo», klerikalni list. ki je prav tako šel med ljudi trikrat na teden. Zbral sem skupaj vse vesti, ki so se tikale Štandreža in ugotovil, kar bodo bralci tudi sami lahko razbrali, da se je v vasi v tistem letu vodil srdit boj med župnikom in predstavniki liberalnega «bralnega in pevskega društva«. Poleg tega je v štandrežu obstajalo še «pevsko-tam buraško društvo«, ki je bilo Delovanje štandreškega županstva podjetja: naslov podjetja je pi- san v slovenščini, prav tako Prva novica o Štandrežu, ki jo zasledimo v časopisih iz leta 1907 je, da je županstvo štandreške občine darovalo 20 kron ((Pevskemu in glasbenemu društvu« v Gorici za njegovo glasbeno šolo. Ker ni takrat goriška občina, ki je bila v rokah italijanskih liberalcev -iredentistov, hotela podpirati slovenske glasbene šole, so to delale okoliške slovenske občine. Župan v štandrežu je bil Andrej Lutman, mož ki je pripa dal klerikalni struji. Januarja so bile občinske volitve in 26. januarja, bila je sobota, se je j konstituiralo štaresihstvo. ((Gorica« poroča o izvolitvi župana Andreja Lutmana, katerega so občinski možje izvolili so-, glasno. Izvoljen 'je bi) že v tretje in katoliški časopis poje Lutmanu hvalo, da dobro upravlja občino irt da je njegova zasluga, ce. je bilo napravljenih precej stvari. Za podžupane so bili izvoljeni trgovec Fran Pa-škuli-n, krčmar Peter Lutman, posestnik Jožef Hoban. Na tej seji. je vlado zastopal nadko-ipisar 'Gašper, ki. je nanjo. pn;; šel nameri') odsotnega ‘ cesarskega namestnika grofa Attemsa. naslov na «Slavno županstvo Št. Andre/ >. Pri banketu so u-deleženci nabrali lepo vsoto denarja za tamburaško društvo. Precej ljudi je bilo zbranih na trgu pred cerkvijo in delalo ovacije v tretje izvoljenemu županu. štandrežco bo zanimal v skopih obrisih prikazan proračun njihove občine v tem letu. Potrjeni proračun za leto 1907 izkazuje 9.362 kron dohodkov, 13.644 kron izdatkov, iz česar 500 kron pa so dobili od davka na pivo (2 vinarja na vsak liter). V pristojnost občine je spadal tudi proračun domače cerkve. Primanjkljaj je znašal 2.840 kron. Vaščani so v ta namen plačali 30 odstotkov poviška na vse davke (to je cla-lo 2.400 kron). Nadaljnjih 440 kron je bilo nabranih v goriški mestni četrti Grafenberg, ki je v cerkvenem pogledu spadala pod štandreško župnijo-. '»*' Od vseh davkov so v štandrežu nabrali 6.539 kron neposrednih davkov. - Za potrebe cestnega omrežja (štandrež je sodeloval v nekakem konzorciju z občinami goriške okolice) so morali vaščani primakniti še vsoto, enako 35 odstotkom neposrednega davka. Prvo delovno sejo je imelo novoizvoljeno starešinstvo 1. februarja 1907 na županstvu od 5. do 7. ure zvečer. Prisotni so bili vsi starešine (imel sem priliko pregledati zapisnik te seje in vseh ostalih sej starešinstva v tem letu. Zapisnik se še danes hrani v nekem goriškem arhivu in je zelo lepo ohranjen. Ni mi znano, da bi ga kdo do sedaj uporabljal, zaradi tega, menim, da je to, kar pišem, prvič prišlo v javnost). Župan Lutman je na tej seji dejal, «da je njegov program skrb za vsestranski napredek občine do katerega pa pridemo, če skupno delujemo«. Z živahnim odobravanjem so vzeli izjavo na znanje. Na tej seji so sklenili dati 100 kron podpore deželnemu glavarstvu, ki je nameravalo potlakati cesto od južne postaje do Pod-gore. Izvolili so nove člane krajevnega šolskega sveta, in sicer Andreja Lutmana, Jožefa Hobana in Frana Paškuli-na. Za preglednike občinskih računov so izvolili Andreja Pa škulina, Jožeta Lutmana (hiša štev. 174) in Jožefa Zavadlava. Obravnavali so zadevo domačina Janeza Zavadlava, ki je bil postavil ograjo okrog svoje hiše na občinskem zemljišču ter si ga je hotel očitno prisvojiti. Sklenili so ga še enkrat pozvati, naj ograji odstrani, preden se občina obrne na odvetnika. Francu Rstipriih) «n sklenili V letu 1907 je imelo starešinstvo še štiri seje (1. maja, 12. maja, 19. oktobra in 10. novembra). Objavljam najvažnejše sklepe, izglasovane na teh sejah. Na prvi so na predlog starešine Matije Devetaka izvolili volivno komisijo za državne volitve: člani so bili nadučitelj Furlani, podžupan Jožef Hoban in starešina Jožef Zavadlav. Soglasno so pro testirali proti novemu deželno zborskemu volivnemu redu. Do ločili so število plesov, ki naj bodo vsako leto v občini, 4 v predpustnem času, 3 v osta lih mesecih. Za vsak ples so morali prireditelji plačati 100 kron v občinsko blagajno Starešina Jožef Brajnik je predla gal, naj bi pri Budalu napravili nov vodnjak. Predlagatelju so naročili naj poizve, koliko bi prispevale razne stranke Na predzadnji seji so izvolili sirotinski odbor, v katerem so bili župan Andrej Lutman, Jo žef Lutman (hiša štev 174), Andrej Paškulin, Fran Pašku lin, župnik Jože Kosovel, nadučitelj Leopold Furlani. Dijaški kuhinji v Gorici so dovolili 20 kron podpore, Ciril-Me-todovi družbi prav tako 20 kron. Upravi južne železnice so prodali občinsko zemljišče i vfednošti HOkM^Tfrcme. Na zadnji seji v letu 1907 so zavrnili prošnjo ((bralnega in pevskega društva»,‘ ria^bi bilo o-proščeno plačevanja plesne takse. Volitve v državni zbor Štandrežu, kjer je bila ustanovljena «CitaInica» Svojo politično opredeljenost je župan Lutman potrdil ne kaj mesecev pozneje, saj na hajamo njegovo ime v ((Gorici« med podpisniki proglasa v oporo klerikalnim kandidatom za dunajski parlament. Pri volitvah je seveda agitiral za klerikalnega kandidata Fona, ki je bil potem tudi izvoljen. Pri teh volitvah se je na Goriškem pojavila tudi agrarna stranka, ki je v predvolilnih pripravah skušala pridobiti tudi štan-drežkega župana. Ta pa je dal objaviti v ((Primorskem listu« izjavo, da ni pripadnik te stranke. Za volitve je bilo v Štandrežu tudi nekaj shodov. Klerikalni je zelo dobro uspel. Socialni demokrati, ki so se ob tisti priliki prvič pojavili med goriškimi Slovenci, so i-meli shod v gostilni pri Turri-ju 28. aprila. Udeležilo se ga je 150 oseb, ki pa so bile v glavnem radovedneži, saj so potem na volitvah dobili socialdemokrati zelo malo glasov. 12. maja je bil v vasi shod liberalne narodno-napredne stranke; na njem je govoril njen voditelj Andrej Gabršček. Proti njemu sta ostro nastopila domači župan in takratni uradnik Narodne tiskarne Ludvik Luke-žič iz Sovodenj. Klerikalno časopisje ugotavlja, da so šle ((liberalne barabe iz vasi tepene«. Na volitvah, ki so bile maja, je klerikalni kandidat Fon dobil absolutno večino glasov, in sicer 163. Kandidat agrarne stranke Milost je dobil 105 glasov, kandidat narodno-napredne stranke Gabrijelčič je dobil 28 glasov, socialdemokratski kandidat štrekelj pa 6 glasov. Prvi povolilni shod so imeli klerikalci 29. septembra; na njem je govoril o svojem delo vanju v parlamentu poslanec Fon. Se majhno vest o udejstvova nju takratnega župana. 19. avgusta je bil izvoljen v vodstvo cestnega odbora goriške okolice. MARKO WALTR1TSCH SKOP Veljaven od 25. maja do 31. maja 1969 (Nadaljevanje v torek) OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) V zvezi s ču-f J stvemm življenjem J botio nastale skrbi. n. Bodite mirni in po- ^ trpežljivi. Ne poslušajte hudobnih oseb in izogibajte se obrekovanja. Na delu boste napravili neke napake, toda s svojo razumnostjo jih boste popravili. Zdravje se vam bo občutno izboljšalo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah vam priporočamo molk, saj je to najboljši diplomatski sistem, če hočete prekipiti neko neprijetno razmerje. Trenutek je zelo ugoden, da lahko pokažete na delu svojo energijo in prisebnost. Pazite na srce in na svoj živčni sistem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V čustvenih zadevah boste imeli zelo velike uspehe. Vendar morate biti bolj odločni in zaupljivi, saj se vam bo le na ta način obetala lepa prihodnost. Na delu bo položaj spremenljiv. Nekdo vam bo skušal metati polena pod noge. Ne utrujajte preveč oči. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Kar se tiče ljubezni, ne poslušajte nasvetov drugih, če hočete živeti prisrčno in vedro. V tej zadevi človek tudi lahko mnogo greši. Na delu vam bodo pokazale solidarnost neke osebe, o katerih ste mislili, da so sebične. Priporočamo vam več udejstvovanja v športu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preveč ste f Cj* \ ljubosumni in s tem ( J kvarite življenje se- V J bi in osebi, ki vas '----^ ima zelo rada, pa jo vaše nezaupanje močno žali. Na delu se boste lahko približali osebam, ki vam bodo mnogo pomagale. Cas je tudi ugoden za službena potovanja. Pazite se pred prepihom in vozite počasi svoj avto. DEVICA (od 23. 8. JT 4k^\ do 22. 9.) Zaradi f \ neupravičenih su- y f7/) mov bo prišlo do \. J jeze in sporov, to-da stvar se bo u-gladila. V družini lahko končno pričakujete rojstvo krepkega otročička. Na delu se bo nekdo potegoval, da vam zagotovi napredek, oziroma dober zaslužek v neki kupčiji. Zdravje bo odlično, samo bolj optimistični morate biti. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Imeli boste zelo prijeten ljubezenski sestanek, toda kasneje se utegne stvar nekoliko pokvariti zaradi prevelike zamerljivosti. V kupčij-skih zadevah bo vladalo precejšnje mrtvilo, na delu pa je možnost napredovanja. Zdravje bo izvrstno. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. 11.) Ne smete podcenjevati želja ljubljene osebe. Tudi osebe drugega spola imajo svoje muhe in treba je biti di-plomatični. Na delu imate nekega sovražnika, ki bi vam rad škodoval. Toda znali se mu boste upreti. Imeli boste precejšnje motnje v črevesju. Držite se diete. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Bodi- te vljudni z osebo, ki bi jo radi osvojili. Nekdo vam bo telefoniral, a ne boste mogli ugotoviti, kdo je. Vsekakor vam bo povedal nekaj lepega. Na delu boste naglo napredovali in precej več zaslužili. Potrebni ste daljšega razdobja počitka. KOZOROG (od 21. *-----N. 12. do 20. 1.) V ču- I ki stvenih zadevah ste J lahko bolj optimi-v* ~y/J stični, ker se vam obeta zdaj uresničenje želja. Ne bodite vedno melanholični in molčeči, pa se bo vse obrnilo na bolje. Na delu se boste lotili neke zelo tvegane stvari, ki pa vam bo s pomočjo prijateljev uspela. Ne bo vas več bolela glava. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Negativni vpliv Saturna u-tegne popolnoma po kvariti vaše dobre odnose z osebo, ki jo ljubite. Zato skušajte biti čimbolj nežni z njo. Na delu ne smete vztrajati na neki stva ri, kajti v nasprotnem prime ru boste nekoristno trošili svoje energije. Zaradi skrbi si kvarite živce. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Np zaupajte osebam, o katerih veste zelo malo. Priporočamo vam nekoliko več diplomacije, da ne pride do sporov v ljubezni. Na delu skušajte nekoliko manj diskutirati in se bolj hitro lotevati raznih stva ri. Zdravje se vam bo zboljša lo, tako da boste lahko šli tudi na daljše potovanje uu vaa vet ® K. — 8 — 25. maj« H —■amifTw M /a;. Iilli» DOMAČI ŠPORt KOŠARKA Prvenstvo «1. divisione» 09.30 v Trstu, Ul della Valle Bor - Italsidcr * * * Naraščajniška nagrada 09.00 v Trstu Bor B - Bor A BUZANJE Tekmovanje v bližanju in ruskem kegljanju Popoldne v Zgoniku Organizira ŠK Kras PLANINSTVO Športno - zabavno otroško tekmovanje 10.00 v Bazovici Organizira SPDT Trst DANES V BAZOVICI OTROŠKO TEKMOVANJE SP O Trst bo priredilo danes ob 10. uri zjutraj na svojem rekreacijskem prostoru v Ba zovici (ob nogometnem igrišču Zarje) športno • zabavno nedeljo za otroke z raznimi tekmova nji. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci m dijaki iz nižjih gimnazij. SPDT vabi posebno liste otroke, ki se nameravajo posvetiti v prihodnji sezoni smučarski aktivnosti in tudi tekmovanju v tej panogi. Program: razne igre in razgibalna telovadba. tekmovanje v urnosti in spretnosti, piknik in proste igre. Začetek ob 10. uri. DANES Nedelja, 25. 5. 1969 ATLETIKA Italijanski pokal (člani) 08.30 v Trstu, stadion «Grezar» Nastop atletov Bora ODBOJKA ženska C liga 16.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - AGI B * * * Moška D liga 10.00 v Zgoniku Kras - Gasilci GO * * * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - Gasilci TS B * * * Ženska promocijska liga 09.00 v Trstu, Ul. Zandonai FARI TS B - Breg B NOGOMET »Pokal Standreža« 16.00 v Standrežu Breg - Sovodnje (za 3. mesto) * * * 17.45 v Standrežu Juventina - Vesna (za 1. mesto) * * * Mladinsko prvenstvo 16.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Ponziana * * * 10.30 v Trstu, Drev. Sanzio CRDA - Gaja * * * Začetniško prvenstvo 11.30 v Trstu, stadion «1. maj» Breg - Triestina B ODBOJKA vvovjnft ZENSKA C LIGA Z lepo in skupno igro Bor B premagal FABl BOR B — FARI 3:1 (14:16, 16:14, 15: 9, 15:9) Bor B: Suhadolc, Artač, Demšar, Kalan, Bole, Čandek, švagelj, Pečar. FARI: Pavan. Sadoch. Teani, U-baldini, Orecchia, Bosello, Zorna-da, Koch, Elia. V četrtek so v okviru ženske C lige odigrali zaostalo tekmo FARI-Bor B. Po dveurni igri je zmagala borova šesterka z rezultatom 3:1. V prvem setu so «plave» takoj povedle s 4:0. Prednost so obdržale skoro do konca seta, a pri stanju 14:8 so borovke servirale, sodnik pa nasprotnicam ni žvižgal napačno rešene žoge. «Plave» so začele igrati zelo živčno in nasprotnice so zaradi njihovih povsem začetniških napak nizale točko za točko ter so osvojile set. Drugi set je bil v začetku precej izenačen. Pri stanju 4:4 je FARI dobro zaigral in dosegel 5 zaporednih točk, nato pa je nerazumljivo popustil. Borovke so najprej izenačile, nato po povedle 11:9. Sreča se je nagibala sedaj na to, sedaj na ono stran in FARI je povedel s 14:13. Po šestih menjavah servisa pa so slovenska dekleta končno le nabrala 3 zaporedne točke in osvojila set. Tretji set so «plave» dobro začele in povedle z 8:0. Nasprotnice so nabrale tri točke, nato so pa borovke v glavnem zaradi dobro usmerjenih servisov prišle do set-žoge. Toda servis so zgrešile in nekaj se je zataknilo. Nasprotnicam je uspelo se dokopati do «de-vetice» ko so «plave» končno le zaključile tretji set v svojo korist. V zadnjem setu sta obe šesterki v začetku dobro igrali. Bor je sicer povedel z 11:4, vendar se mu je FARI trdovratno upiral. Pri stanju 13:4 za Bor, je FARI nabral še nekaj točk. nato so pa po osmih menjavah servisa «plave» končno le nabrale še dve točki. čeprav se v tej tekmi posameznice niso posebno izkazale, smo opazili, da so borovke iz tekme v tekmo bolj uigrane in vedno uspešneje gradijo igro. Danes bodo dekleta odigrala srečanje z goriškim AGI. Tekma bo skoraj gotovo odločala o tretjem mestu končne lestvice in čeprav bo AGI trd oreh, so dekleta prepričana, da bodo o-svojila obe točki. INKA Srečanji, ki so jih ekipe odigrale preteklo nedeljo, sta bili res lepi in borbeni. Upajmo, da bomo tudi v tem zaključnem dnevu gledali enako dober nogomet. D. R. NA MEDNARODNEM MITINGU 300 atletov v Turinu TURIN. 24 — Nad 300 atletov — od teh 250 tujcev — se bo udeležilo velikega mednarodnega atletskega mitinga, ki bo 2 junija v Turinu. S svojimi tekmovalci bo nastopila tudi Jugoslavija. DANES V ŠTANDREŽU Nogometni turnir za «Pokal Štandrcža» Na igrišču v Standrežu se bodo danes ponovno pomerile vse štiri ekipe, ki tekmujejo za »Pokal štandrež«, ki ga vsaki dve leti organizira Juventina. Najprej ho mo ob 16. gledali srečanje med Bregom in Sovodnjami, ki se bosta pomerila za 3. in 4. mesto, kajti preteklo nedeljo sta bili ti dve ekipi poraženi. Vesna je premagala Sovodnje s 3:0, Juventina pa Breg z 1:0. Juventina in Vesna se bosta torej borili za 1 in 2. mesto v tekmi, ki se bo začela ob 18. šele proti večeru bomo to. rej zvedeli, kdo si bo izbojeval pokal. Za udeležbo bodo sicer nagrajene s pokalom vse štiri ekipe. Pokal za prvo mesto je poklonila uprava pokrajine Furlanije - Julijske krajine; ekipa, ki bo zasedla drugo mesto, bo dobila pokal. Primorskega dnevnika; nagrada za tretje mesto bo pokal ob čine Gorica, za četrto pa goriške j pokrajine. OBVESTILO Vodstvo odbojkarskega odseka ŠZ Bor poziva svoje igralce Klavdija Veljaka. Edija Starca, Ivana Peterlina, Franka Persingerja in Mir-jama Kaplja, naj se danes, 25. t. m. ob 11. uri zbero v dvorani stadiona «1. maj», kjer bodo pod vodstvom zveznega trenerja Feder-zonija skupne priprave mladih odbojkarjev naše dežele. PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE Hotel «Grad Mokrice ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija —- - Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. Raki, ribe in vse specialitete na žaru Hotel in Motel «GRAD OTOČEC* OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje ARETTA ULTRA THIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo spala v bunkerjih blizu vasi — po gozdovih in senožetih' ^ vaseh pa so bile organizirane stalne izvidnice. S°vraZ ^pi-ni bilo lahko ljudi presenetiti. Izdajalcev med našim P valstvom pa ni bilo. Pogreb je zavarovala patrola naše II. čete 6 mož i°z 'jjjn bil končan šele okoli 23. ure brez vojaških časti, posl°y vjii iroimrnr i*-, b-rrf Darilo ___-ui; c-n govorov in krst. Padla tovariša smo zagrebli in se P°s ^ od njiju kot bi se sramovali, da smo ju v najhujši nevar‘‘“c0 pustili sama. Ko je bil pogreb končan, sem zbral b°rC ^9-bi se vrnili v taborišče. Zal sem ugotovil, da dva n’aI,Ual®-Dezertirala sta. Tako so se naše «izgube» za 100 odst. P°v INadanevanie sieCt11