POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 9. JAN. 1958 Leto X — Štev. 1	Cena din 10.—
Okrajna skupščina prosvetnih društev in Svobod za Pomurje
Ob številnejših gostovanjih - aktivnejše
domače delovanje
Titova poslanica
ob vstopu v novo leto
Državljani in državljanke Jugoslavije, tovariši in tovarišice!
V novo, 1958. leto, stopajo narodi sveta z mnogimi skrbmi in bojaznimi, pa tudi z nekaterimi nadami. Skrb o tem, kaj bo prinesla prihodnost, prevzema zdaj ves svet, in mislim, da se narodi po pravici boje za svojo usodo, kajti novo strašilo vojne plava nad človeštvom in mu grozi, da ga uniči. Nova, atomska doba in prve napovedi o vdoru človeka v vesolje so, namesto da bi navdale ljudi z brezmejno radostjo in ponosom spričo zmage človeka nad naravo in veličastne perspektive, ki sc mu s tem odpira, povzročile, da se morajo ljudje bati teh genialnih uspehov človeškega razuma, ker mislijo, da bodo uporabljeni kot sredstvo zastraševanja in kot vojna sredstva, ki bi lahko spremenila svet v razvaline im privedla do najstrašnejše katastrofe.
Zdaj se bije boj med pristaši uporabe sile v obravnavanju raznih spornih problemov ter pristaši miru iii mirnega sporazumevanja. Na prvi strani je majhno število ljudi, ki so prepričam. da lahko sila in vojna uredita vse, na drugi pa je ogromna večina človeštva, ki sovraži vojno in neuklonljivo teži za mirom in mirnim sodelovanjem med narodi ne glede na razliko v družbenih sistemih.
MISEL NA POTREBO PO AKTIVNI KOEKSISTENCI
med narodi in državami zdaj čedalje bolj prodira v zavest ljudi kot edini možni izhod, da se človeštvo reši strahot uničevanja z atomskimi, vodikovimi in drugimi najsodobnejšimi vojnimi sredstvi. Vztrajno moramo nadaljevati boj, da bo ta ideja miroljubne in aktivne koeksistence med narodi in državami naposled zmagala. Prizadevati si moramo, da bo zakon močnejšega zavrnjen kot nedostojen pojem v človeških odnosih, zlasti v sedanjih časih neslutene višine znanstvenih pridobitev. Kultura ljudi in humanizem morata biti na višini sedanjih civilizatorskih uspehov v tehniki in znanosti nasploh. Drugače bi utegnili ti uspehi postati prekletstvo za človeka.
Postopno ustvarjanje nujno potrebnega zaupanja med državami prek prakse bi položilo temelje za nadaljnje obravnavanje spornih mednarodnih problemov.
TREBA JE ZAVRNITI MISEL NA UPORABO SILE
na vojno, ter vztrajno in smelo iskati miroljubne načine in pota za ureditev raznih problemov. To je morda mnogo daljša pot, toda ta pot ustreza težnjam človeštva, ki skrbi za svojo prihodnost.
Namesto da bi na realističen način obravnavali tista sporna vprašanja, ki nam jih je zapustila kot dediščino minula vojna, nastajajo zmerom novi in celo težavnejši problemi, zlasti na Srednjem vzhodu, v Afriki, zdaj tudi v vlndoneziji in tako dalje. Nekatere kolonialne sile se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so časi kolonializma minili, da narodi v bivših in sedanjih kolonialnih posestvih zahtevajo svoje pravice, da zahtevajo tisto, kar so jim nekoč nasilno vzeli, svojo polno neodvisnost in nedotakljivost, ker se čutijo sposobne, da si sami upravljajo. Ti narodi zahtevajo, naj jih svetovna skupnost obravnava kot enakopravne člane. Žal se moramo zdaj bati, da ne bi Indonezija postala novo nevarno ognjišče za spopad mednarodnega značaja, kajti z raznimi spletkami od zunaj si prizadevajo, da bi zanetili notranji razkol, da bi preprečili, da si indonezijski narod gradi svoje življenje tako, kakor mu najbolje ustreza, in da bi razen tega onemogočili, da doseže popolno združitev svojih ozemelj, n. pr. z vključitvijo Zahodnega Iriana. Ves krik okrog Indonezije odmeva pod istim geslom, kakor okrog Sirije in kakor prej okrog Egipta, z geslom dozdevne komunistične nevarnosti, ker so komunisti na volitvah na Javi dobili največ glasov in mandatov. Mar ni to Čisto vmešavanje v notranja vprašanja Indonezije? Seveda je, in sicer prav tako, kakor je to tudi v nekaterih drugih deželah, ki jim nočejo priznati pravice, da bi same odločale o svojem razvoju v svoji zunanji politiki. Nevarne grožnje s silo. naperjene zdaj proti Indoneziji zaslužijo obsodbo vseh. ki žele mir.
Drži, da so zdaj mnogi mednarodni sporni problemi tako zamotani, da je zelo težko reči, da bi jih lahko v celoti uredili. Treba pa je iskati možnost ureditve za vsak problem posebej. Naj izpričajo dobro voljo in začno razgovore za ureditev vsaj najmanj pomembnih problemov, pa bo tudi to že neka j. Potem pa bi lahko začeli polagoma obravnavati važnejša vprašanja.
TAKO BI DOBIL SVET PERSPEKTIVO
jn hladno vojno bi potisnili ob stran, ker pomeni stalno nevarnost, ki bi utegnila privesti do svetovne vojne. Ce bi ravnali tako, bi nastala doba aktivne koeksistence, ki je realna pot k ohranitvi miru na svetu. Zdaj je na svetu že malo ljudi, ki se lahko smejejo takšni poti in jo podcenjujejo, ogromna večina človeštva pa to idejo sprejema. Precej je odgovornih ljudi, ki že priznavajo njeno vrednost, ki pa si zamišljajo koeksistenco v senci močnega oboroževanja. To pa je nesmisel, kajti aktivne koeksistence ni moči vzpostaviti samo začasno, aktivna koeksistenca predvideva razorožitev in prepoved atomskega orožja. Drugače povedano, koeksistenca zahteva odklonitev sile vojne kot sredstva za obračunavanje, namesto tegu pa predvideva ustvarjalno, miroljubno tekmovanje v gospodarskem, kulturnem. znanstvenem in drugem oziru med državami z različnimi družbenimi sistemi.
Trajna ustvarjalna koeksistenca med bloki ni možna, kakor mislijo nekateri. To pravzaprav ne bi bila nobena koeksistenca, marveč samo nekakšno premirje, ki bi krilo v sebi mnogo raznih nevarnosti novih spopadov.
KOEKSISTENCA MORA BITI NAMESTO BLOKOV,
kajti razdelitev sveta na bloke nasprotuje ideji koeksistence, ker sedanji bloki pravzaprav pomenijo ideološko razdelitev sveta, s tem pa seveda dobivajo še večjo ostrino. Ideološka razdelitev sveta pomeni razdelitev na kapitalistični in socialistični sistem. Vrednost družbenega sistema pa lahko pride do izraza v miroljubnem tekmovanju, v. tem, kako lahko sistem vzpostavi takšne družbene odnose, ki ustrezajo sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil in izkoriščanju teh sil po najširših množicah delovnih ljudi, ne pa po tem, kdo bo močnejši in sodobneje oborožen.
Zelo žalostno je, da zdaj vsako novo veliko znanstveno odkritje presojajo z vidika vojaške smotrnosti, ne pa z vidika njegove koristnosti za človeštvo. Sovjetska umetna satelita kot veliko znanstveno odljritje na primer so razumeli kot vojno izzivanje, ki terja, da store na drugi strani učinkovitejše oborožene protiukrepe. To se je zdaj zgodilo na nedavnem sestanku Atlantske zveze v Parizu. Prav dobro pa vemo, da je ves svet to znanstveno odkritje ocenil pozitivno in ga pozdravil kot velik prispevek k znanstvenemu razvoju človeštva. Mar potemtakem ni čudno, da sledi v odgovor na takšno odkritje in na nekatere pozitivne predloge, kakor na primer na poziv predsednika Nehruja, na znana pisma predsednika sovjetske vlade Bulganina in na predlog poljske vlade sestanek Atlantske zveze na najvišji ravni, na katerem so govorili o razdelitvi atomskega orožja, o namestitvi, o zgraditvi oporišč za raketne izstrelke itd.?
TO PAC NI POT K POMIRITVI
in odkrivanju stičnih točk, marveč nasprotno, to tudi na drugi strani vzbuja največje sumničenje in prispeva k poslabšanju hladne vojne. Na sestanku Atlantske zveze so izgovorili tudi nekaj pozitivnih, konstruktivnih besed, kar velja zlasti za besede predsednika Eisenhocverja o tem, da so Združene države Severne Amerike pripravljene dati za nerazvite dežele mnogo več sredstev. Pozitivno je tudi, da na sestanku niso bili povsem gluhi za nekatere predloge, ki jih je sprožil v svojih pismih
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREMALO KADRA — NI DOVOLJ PROSTOROV — PROSVETNO DELOVANJE NAZADUJE - SKRB ZA VEČJO IN BOLJŠO IDEJNO IZBIRO ODRSKIH DEL - VEČ POZORNOSTI KNJIŽNICAM — ORGANIZIRATI VEČ KAKOVOSTNIH GOSTOVANJ - POŽIVETI DELOVANJE OBČINSKIH SVETOV — POSEBNO SKRB IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV IN OSTALIH.
To je bila glavna vsebina okrajne skupščine v soboto, 4. januarja v prostorih hotela "Zvezda" v Murski Soboti. Navzočih je bilo okrog 40 delegatov, kot gosta sta bila prisotna še prof. Liška in tovariš Rapl.
Poročilo predsednika Toneta Novaka je bilo do neke mere nepopolno, ker se ni natančnejše ustavljal ob uspehih in tudi neuspehih posameznih društvenih sekcij. Omeniti bi moral delovanje knjižnic, dramskih, glasbenih in folklornih odsekov. Zelo natančno pa je poročal o delu izobraževalnih sekcij in ljudskem izobraževanju nu sploh, zato se je skoraj esa razprava vrtela okrog teh problemov, ki jih v Pomurju res ni malo.
Ker je bila razprava zelo živahna, povzemam večinoma vse iz nje in upravičeno menim, da je to tudi najbolj koristno in potrebno.
Vsebina in kakovost odrskih del se je v zadnjem letu znatno izboljšala. Večja središča (Sobota, Lendava, Radgona in I jutomer) si želijo kakovostnih gostovanjSNG iz Maribora, v Ljutomeru in Križevcih pa so že tri leta deležni takih gostovanj Ptujskega gledališča. V bližnji bodočnosti moramo pričakovati taka gosto-
vanja iz Maribora v vseh štirih večjih središčih okraja. Taka gostovanja so seveda zelo draga, v korist splošnoljudskega izobraževana pa bomo primorani od časa do časa prevzeti tudi taka bremena. K temu bodo morali prispevati svoj delež tudi občinski sveti Zveze Svobod. Pri nekaterih občinah taki sveti že obstajajo in tudi dobro delajo, kar zlasti velja za občino Ljutomer in Radgono.
Zelo je zamrlo delovanje pevskih zborov. Vzrok najdemo predvsem v pomanjkanju pevovodij, delno pa tudi v izbiri samih programov. Večkrat povzroča zborom težave prepisovanje not. Notni material bi moral biti na razpolago vsaj v občinskem merilu za območje ene občine.
Domala popolnoma je zaspalo delovanje folklornih skupin. Med aktivnimi je še samo skupina v Beltincih. Da je to delovanje tako nazadovalo, je predvsem vzrok v tem, da na tem področju nimamo dosti izbirati. Potrebno bi bilo obnoviti naše domače plese in jih predelati v kakšnem krajšem tečaju z vaditelji, ker bi tako prišli do novih spodbud pri tem delovanju. To bi bilo posebej važno za Prekmurje, kjer res poznajo čisto svojo panonsko folkloro.
Delovanje knjižnic pa je zelo uspešno. Pri vseh društvih je to v večini primerov seveda odvisno od dobrega knjižničarja. Omenim naj samo štiri glavne knjižnice, med katerimi sta največji ljutomerska in soboška. Zelo uspešno je delovanje mestne soboške pionirske knjižnice, ki je druga te vrste v Sloveniji. Veliko izobraževalno vlogo je brez dvoma opravila Študijska knjižnica v Soboti, ki jo zlasti obiskuje srednješolska mladina. Nekatere vaške knjižnice pa ne služijo svojemu namenu, ker imajo premalo bralcev, pa tudi število knjig je zelo malo, ali pa so sploh zaprte. Takim knjižnicam pomaga soboška mestna knjižnica s tem, da jim posoja določeno število knjig. Žal pa se knjižnice tega niso posluževale. Med predlogi prof. Liške je bil tudi ta, naj bi si knjižnice nabavile enotne knjižne omarice, če bi se pa kje dalo, naj bi organizirali tudi potujoče knjižnice, kakor to delajo po ostalih slovenskih krajih, zlasti še v ljubljanskem okraju.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dvojna škoda
Na nedavni mladinski konferenci je bilo nakazane precej snovi in nekateri problemi so bili ocenjeni kritično in realno. Zanimivo je bilo to, da delegati glede ocen dosedanjih uspehov niso bili popolnoma enotnega mnenja. Nekaleri so zatrjevali, da delajo na primer aktivi mladih zadružnikov premalo, nekaleri so zatrjevali nasprotno in k temu dodajali premajhno skrb kmetijskih zadrug za aktive mladih zadružnikov. Tako prvo kot drugo mnenje pa skupaj s poročilom dokazuje, da je bil uspeh le tam, kjer so mladi zadružniki pokazali ne samo voljo do dela, temveč so bili sposobni vodstvu kmetijske zadruge dokazati pomen svojega dela. Precejšnjo iznajdljivost so pokazali mladi zadružniki na območju nekaterih zadrug v lendavski občini, saj so predlagali — in ta predlog so ponovili tudi na letni konferenci —naj bi dobili aktivi mladih zadružnikov vsaj nekaj zemlje, last splošnega ljudskega premoženja. S to zemljo bi pričeli uvajati kooperacijo' s kmetijsko zadrugo.
Delegati so na konferenci menili, da so politični forumi premalo pomagali mladinski organizaciji pri delu in pri splošnem uveljavljanju. Za neuspeh pa je delno kriva tudi mladinska organizacija sama, ker je po posameznih mladincih in kot organizacija premalo iskala stike s političnimi forumi. Premalo je koi organizacija nastopala na zborih volivcev Ud. Če bi torej vse te organizacijske oblike bolj upoštevali, bi bila politična vodstva na mladino bolj pozorna.
Mladinska problematika je zelo pestra, saj obsega poleg aktivnega delovanja o javnosti predvsem vzgojo. Tu so med drugim omenjali na konferenci kmetijsko-go-spodarske šole. ki bi morale bolj kot doslej delovati enotno v sklopu kmetijske zadruge in aktiva mladih zadružnikov. Tako bi dobile šole pestrejšo vsebino, delo aktivov mladih zadružnikov pa bi se bolj približalo svojemu namenu.
Pri vprašanju vzgoje je mogoče omeniti tudi prebege čez mejo, ki niso zgolj avanture. Do neke mere so vzrok za pobege tudi razmere glede aktivnosti posameznih mladinskih organizacij, ki svojim članom niso znale dovolj prepričljivo pokazati vseli možnosti za delo in za kakršnokoli družabno izživljanje doma.
Tako povzroča premajhna aktivnost posameznih mladinskih aktivov dvojno škodo: mladini zapira orala o javno življenje, na drugi strani pa — kakor so to omenili tudi na konferenci — povzroča brezsmiselno fluktuacijo čez mejo.
Stanje o mladinski organizaciji narekuje letos predvsem večjo aktivnost, notranjo utrditev in afirmacijo organizacije o javnosti.
Skupna seja Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL M. Sobota
Priprave na marčne volitve
V soboto je bila v dvorani hotela »Zvezda v Murski Soboti skupna seja okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL. Seje so se udeležili tudi sekretarji občinskih komitejev in predsedniki občinskih odborov SZDL.
Na seji so govorili o zborih volivcev pred volitvami v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino. Razpravljali so o načinu volitev, o kandidacijskih konferencah in o volilnih okrajih.
Za zvezni zbor bomo volili 2 poslanca, ves okraj je razdeljen na 2 volilna okraja. Prvi volilni okraj obsega vse občine leve-
Iz radgonske občine:
Kulturno-prosvetni uspehi in neuspehi
Pred nekaj dnevi je zboroval Svet Svobod in prosvetnih društev za občino Rad-gona. Zborovanja so se udeležili vsi delegati društev, razen iz Ščavnice, odkoder se takih posvetovanj ne udeležujejo, verjetno zaradi zadrege spričo pičlega delovanja na kulturno-prosvetnem področju.
Na sestanku so poročali člani sveta o dosedanjem delovanju svojih društev, ki ni bilo majhno v preteklem letu. Ponekod se morajo boriti društva z velikimi težavami. Tako nimajo v Radencih (!) še dograjene dvorane in morajo vsako dramsko prireditev začeti kar na odprti sceni, ker društvo nima zastora. Pri Negovi so razmer še bolj inizerne im kažejo tamkajšnji kulturni delavci pravcato junaštvo; dvorana je brez šip, oder je domala prazen, dvorana pa ta-korekoč brez sedežev. Gmotno je še najmanj prizadeta radgonska Svoboda, ki ima urejen oder, da je malo takih v Sloveniji. Ko bi ji mogel le uspešno služiti!
Najbolj prizadevna so bila prosvetna društva v Radencih, ua Kapeli, pri Negovi in v Radgoni. Mnogo več bi lahko napravilo apaško kulturno-prosvetno društvo, ki posveča skoraj vso pozornost le Partizanu. Mnogo žilavosti je pokazalo mlado društvo v Stavešincih, ki bo po svoji prizadevnosti menda skoraj najboljše v občimi.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ga brega Mure, razen občine Beltinci, ki bo spadala v volilni okraj desnega brega Mure.
V	industrijsko skupino zbora proizvajalcev pri Zvezni ljudski skupščini bomo volili samo 1 poslanca, med tem ko bomo v kmetijski skupini za ta zbor volili 1 poslanca skupno z mariborskim in celjskim okrajem.
Za republiški zbor bomo volili 11 poslancev. Območje celotnega okraja je razdeljeno na 11 volilnih okrajev. V občini M. Sobota bosta 2 volilna okraja, občini Cankova in Grad bosta sestavljali en volilni okraj, občina Petrovci 1 volilni okraj, prav tako občini Martjanci in Beltinci. V lendavski občim bosta 2 volilna okraja. En volilni okraj bo obsegal madžarsko manjšino. Po en volilni okraj bodo predstavljale tudi občine Videm, Ljutomer in Radgona.
V	republiški zbor proizvajalcev bodo volili v občinah Beltinci, Videm, Radgona Ljutomer in Lendava skupno 1 poslanca. Prav tako 1 poslanca v občinah M. Sobota, Petrovci, Grad, Cankova in Martjanci.
Za republiški zbor proizvajalcev -kmetijska skupina, bo izvoljen na območju vsega okraja samo 1 poslanec.
Na skupni seji so razrešili dolžnosti predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Franca Rogla. Sekretar OK ZKS tov. Ivan Horvat, ki je prevzel dolžnosti predsednika okrajnega odbora SZDL, se je tovarišu Roglu, ki odhaja od nas, zahvalil za dolgoletno plodno delovanje v Pomurju in mu želel mnogo uspeha na novem službenem mestu.
Na predlog odgovornega urednika Pomurskega vestnika, člana OO SZDL tov. Dragana Flisarja je bila imenovana na tej seji posebna 5-članska komisija za izdelavo programa predvolilnega dela uredništva Pomurskega vestnika. To komisijo sestavljajo naslednji člani OOSZDL: Sida Podlesek. Vanek Šiftar. Frane Šebjanič, Dragan Flisar in Jože Vild.
Za tem so še razpravljali o občnih zborih osnovnih organizacij SZDL, nakar je govoril organizacijski sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Franc Kimo-vec-Ziga.
-jm
TITOVA POSLANICA
Mnogo širši sestanek najvišjih predstavnikov
(Nadaljevanje s 1. strani) predsednik sovjetske vlade Bul-ganin. Toda tek nekaj pozitivnih elementov na tem sestanku je zasenčilo vztrajanje na stališču, da si je treba na vso moč prizadevati, da bo pozicija sile prevladovala v obravnavanju mednarodnih problemov. Na pragu novega, 1958. leta, človeštvo torej ni bilo prijetno presenečeno z boljšo perspektivo, marveč nasprotno, takšna gledišča so ga še bolj navdala s skrbjo.
Po mojem mnenju je že skrajni čas, da bi sklicali mnogo širši sestanek najvišjih predstavnikov, na katerem bi bile zastopane male in velike dežele in na katerem bi naposled vendarle že začeli govoriti o tem, kako bi našli izhod iz sedanjega za mir nevarnega položaja, kako bi našli možnost, da bi postopoma uredili nekatere sporne probleme. Ogromna večina sveta meni, da je treba zavrniti iskanje izhoda po poti vojne, po poti oboroženega spopada. Ko pa bi to zavrnili na najbolj pristojnem mestu, na katerem bi bili zbrani najvišji predstavniki vseh dežel, tedaj bi bilo tudi Združenim narodom laže najti izhod v vprašanju razorožitve, prepovedi atomskega orožja in tako dalje; Da so takšen predlog sprožili najodgovornejši ljudje na sestanku Atlantske zveze, bi bilo to lepo darilo človeštvu za leto 1958, ker bi mu vrnilo upanje in zmanjšalo zaskrbljenost glede nadaljnje usode.
Vse to seveda predpostavlja, da bi poprej vzpostavili določeno zaupanje med velikimi državami, ki so najbolj odgovorne za mir na svetu, kajti sleherno obravnavanje tega ali onega vprašanja brez ustreznega ali vsaj najmanjšega zaupanja ne nudi nobenega upanja na uspeh. Odgovorni ljudje na svetu ne bi smeli pozabljati, da narodi, ki jih predstavljajo, no žele vojne. Tudi kadar odhajajo in se sestajajo, ko se razgovarjajo, bi morali biti oboroženi s to željo narodov, da do vojne ne sme priti, marveč da je treba po mirni poti obravnavati razna vprašanja. Od odgovornih ljudi je odvisno, ali bo leto 1958 prineslo človeštvu srečo ali pa nove, še hujše preizkušnje.
Jugoslavija - vztrajna borka za mir
Če imamo pred očmi vse to, vidimo, da je edini izhod iz sedanjega položaja miroljubna aktivna koeksistenca ined državami in narodi z različnimi družbenimi sistemi. Jugoslavija se je v minulem, 1957. letu, vztrajno in dosledno borila za zmago teh idej, za miroljubno mednarodno sodelovanje na enakopravnih temeljih, za pomoč nerazvitim deželam, za likvidacijo kolonialnega sistema, za nevmešavanje v notranje zn-dtve drugih dežel — kajti vsak narod ima pravico, da se sam upravlja, da sam ustvarja svoj notranji sistem in življenje tako, kakor mu najbolj ustreza. Mi smo se. tudi v minulem letu zavzemali in se bomo tudi v prihodnje zavzemali za to, da bi činrprej prišlo do postopne razorožitve in do prepovedi atomskih vojnih sredstev. Jugoslavija tudi v praksi uveljavlja načelo sodelovanja s sleherno deželo ne glede na družbeni sistem, in takšno politiko bo uveljavljala tudi v prihodnje. Želim, da bi uživali podporo pri tem tudi v prihodnje, kajti naša zunanja politika je lahko samo tako učinkovita.
V novo leto -z velikimi notranjimi pridobitvami
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke Jugoslavi-je1
V	leto 1958 stopamo v našem notranjem razvoju z velikimi pridobitvami.
V	industrijski izgradnji je dobila naša socialistična skupnost več zelo važnih velikih in večje število manjših podjetij, hidro in termocentral in drugih objektov. V te nove tovarne in podjetja je prišlo lani kakih 180 tisoč novih delavcev in delavk. Bruto-proizvodnja je narasla lani v primerjavi z letom 1956 za 18 odstotkov, narodni dohodek pa za 21 odstotkov, kar so redki uspehi tudi za najbolj
razvite dežele. Seveda tako velik odstotek povečanja proizvodnje ni zgolj posledica na novo zaposlene delovne sile, marveč prav tako tudi sad povečanja delovne storilnosti, kajti naši delovni ljudje se zavedajo, da boljšega življenjskega standarda ni moči doseči samo z zvišanjem plač, ampak s povečanjem delovne storilnosti, oz. s proizvodnjo večje količine po-trošnega blaga ter z znižanjem in stabilizacijo njegovih cen.
V	kmetijstvu je bilo minulo, 1957. leto, rekordno malone v vseh vrstah kmetijskih pridelkov. Ugodno vreme je znatno pripomoglo k velikim donosom v kmetijstvu, prav tako pa so k temu mnogo pripomogli tudi novi sodobni agrotehnični ukrepi, ki smo jih uporabili že v minulem letu. Zdaj smo že zavrgli nazore o kmetijski proizvodnji, ki so prevladovali ne samo med našimi kmeti, marveč tudi med nekaterimi kmetijskimi strokovnjaki. Odpor proti sajenju hibridne koruze, proti uporabi umetnih gnojil in uvoženi sortni semenski pšenici je prenehal. Zdaj gre za to, da damo dovolj sredstev za mehanizacijo, za boljšo obdelavo razpoložljivih in za osvajanje novih setvenih površin za naše kmetijstvo. Če bomo znali upo-rabiti vse znanstvene metode v našem kmetijstvu, se nam ne bo treba več bati sušnih let in drugih vremenskih nevšečnosti.
Letos: še
več za kmetijstvo
V	prihodnjem 1958. letu bomo investirali v kmetijstvo že nad 20 milijard din več kakor lani, do leta 1961 pa bomo investirali v kmetijstvo nad 250 milijard. To je zelo velika vsota. In če jo bomo racionalno in pravilno uporabili, bo rodila tudi velike sadove. Izboljšanje našega kmetijstva na vasi, sodobni način obdelave, to se pravi povečanje in razširitev agrarne proizvodnje, zahteva tudi spremembo glede pripravljanja in razdelitve kmetijskih pridelkov: pripraviti moramo dovolj skladišč, vozil, hladilnic in drugega, tako da bodo prišli ti pridelki k potrošniku, ne pa da jih bo mnogo propadlo na polju zato, ker nimamo dovolj teh sredstev.
Posledice monopolističnih teženj v trgovini: ne samo škoda, temveč zločin
Naša notranja trgovina ima velike pomanjkljivosti, ki so
subjektivnega in objektivnega značaja. Pomanjkljivosti objektivnega značaja so v tem, da še nismo mogli zgraditi dovolj prevoznih in drugih sredstev, subjektivnega značaja pa so tiste pomanjkljivosti, ki izvirajo iz sebičnih koristi. Škodljivost težnje za monopolističnim položajem je očitna v naši trgovini: manj blaga in več denarja, to je geslo nekaterih naših grosističnih podjetij. Mnogi kmetijski pridelki bi lahko bili v minulem letu spričo dobre letine mnogo cenejši, pa jih trgovinska podjetja niso hotela sprejeti v zadostni količini. Trgovinska podjetja so celo na razne načine preprečevala dovoz posameznih pridelkov na trg samo zato, da bi lahko zvišala cene manjših količin (kar se je zgodilo s krompirjem, zel:em in drugim sočivjem). Zato je ne samo škoda, da je letos propadla znatna količina nekaterih pridelkov na poljih, marveč je nasproti skupnosti tudi zločin, če sebične koristi prevladujejo v delu nekaterih trgovinskih podjetij, katerih dolžnost je samo. da služijo ljudstvu in da že ustvarjene proizvode razdele med potrošnike, ne pa da na račun notrošnikov razpolagajo s tistim, kar so drugi pridelali. Razen tega so še druge pomanjkljivosti v našem trgovinskem omrežju, zlasti v mestih, in sicer večjih, v katerih ni velikih zaprtih tržnic za kmetijske pridelke, opremljenih s hladilniki in skladiščnim prostorom, v katerih ti pridelki ne bi propadli. Pri nas prevladujejo majhne trgovine in trgi, a to ni v skladu z našo naraščajočo socialistično proizvodnjo, ki za-
hteva bolj sodoben in bolj socialističen način razdelitve raznih pridelkov med potrošnike.
Preveč enostranska usmeritev ljudskih odborov
V zvezi s temi pomanjkljivostmi naše trgovine bi rad povedal nekaj besed tudi o naših mestnih odborih. Vse kaže, da nekateri mestni odbori ne upoštevajo dovolj preskrbe prebivalstva po čim nižjih cenah in v zadostnih količinah. Zdi se mi, da nekateri mestni odbori vse preveč mislijo na to, kako bi prek trgovine in drugih podjetij dobili čimveč denarja za druge komunalne potrebe, kakor so elektroenergija. kanalizacija, vodovod, stanovanja, urejanje ulic in drugo. Tudi jaz mislim, da je vse to zelo važno,
toda še važnejša je skrb za preskrbo in vsakdanje potrebe državljanov. To je najvažnejša komunalna naloga, kajti nezadostna skrb v tem oziru kaj lahko povzroči tudi politične posledice, ne pa samo negodovanje. Naši državljani so zelo disciplinirani in znajo potrpeti, kadar vidijo, da iz objektivnih razlogov tega ali onega ni, kar je lepo pokazala naša nedavna minulost. Toda kadar vzlic tako izredno dobri letini na trgu ni dovolj pridelkov, ali kadar cene naraščajo, tedaj nihče ne more zameriti ljudem, da negodujejo in vprašujejo, zakaj je tako. ko je zemlja rodila vsega dovolj. Ali je moč to opravičiti? Ne!
Pri tem vprašanju sem se pomudil nekoliko dlje, ker vem, da to ljudi najbolj zanima in da se zelo pogosto sprašujejo, ali zgoraj tega ne vedo, ali ukrepajo kaj, da bi se to zboljšalo. Lahko rečem, da vemo in da se ne bomo obotavljali storiti razne ukrepe, da se to stanje zboljša. Kar se tiče primerov špekulacije in negativnega monopolističnega poslovanja, bomo, če bo potrebno, storili tudi administrativne ukrepe, da bi zaščitili koristi vse skupnosti in vsakega posameznika.
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
Spet sem govoril o tistem, kar pri nas ni dobro in kar bi morali čimprej zboljšati. Morda bodo nekaj tega izkoristili zunaj naše dežele za spletke in propagando, pa naj kar izkoristijo, nas to ne moti, saj so naši uspehi v socialistični izgradnji tako veliki, da so lahko naši delovni ljudje zares ponosni. Dobrohotni ljudje, ki prihajajo v našo deželo, nas občudujejo in izražajo priznanje tem uspehom, ki so spremenili lice naše nekoč nerazvite dežele. Jaz pa lahko rečem, da stopamo v leto 1958 ne samo z velikimi uspehi naše socialistične izgradnje, marveč z najboljšo perspektivo za nadaljnji razvoj, za zboljšanje življenjskega standarda, za zgraditev naše srečnejše prihodnosti.
Vsem našim državljanom in državljankam, našim delovnim kolektivom, naši mladini, našim znanstvenim in prosvetnim delavcem ter naši ljudski inteligenci nasploh, našim pionirjem ter pripadnikom naše vojske in varnostne službe prisrč-no čestitam za novo, 1958. leto!«
Naš zunanjepolitični pregled
ODMEVI NA TITOVO POMEMBNA POSLANICO	konferenca
Ves svetovni tisk je na vidnih mestih objavil izvlečke iz novoletne poslanice predsednika Tita. Tako agencija France Press poudarja, da je predsednik Tito opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja za mir na svetu položaj na Srednjem Vzhodu, v Afriki in Indoneziji, Ameriška agencija Associated Press pa omenja predvsem predlog za sestanek najvišjih predstavnikov velikih in malih držav. Sovjetski časopisi so obja-vili tiste dele poslanice, v katerih je predsednik Tito omenil, da se danes bije bitka med tistimi, ki so se pri reševanju nerešenih sporov zatekli k nasilju, in tistimi, ki so za miren sporazum. Poljski časopisi so odmerili poslanici predsednika Tita poseben prostor med novoletnimi sporočili in obširno navajali njegove besede v zvezi z oceno mednarodnega položaja. Češki list »Rude Pravo« je po-
udaril, da je vodja jugoslovanske države opozoril na borbo med pristaši nasilnega reševanja sporov in pristaši miru in mirnega sporazumevanja. Pakistanski časopis »Down« navaja predvsem besede tovariša lita o dogodkih v Indoneziji in opozarja, da je jugoslovanski predsednik zelo trezno in realno ocenil mednarodni politični položaj. O Maršalovi poslanici so obširno pisali tudi nemški, nizozemski, britanski, norveški, finski, belgijski, egiptovski, sirijski in številni drugi časopisi v raznih delih sveta.
sprejel sleherno povabilo za razgovore, ki ga bodo vodile iskrene namere za rešitev tega problema po načelu samoodločbe. Če Velika Britanija zares želi z razumevanjem obravnavati ta problem, mora najprej ukiniti izredne ukrepe, izpustiti jetnike in dovoliti vrnitev izgnanim Ciprčanom. Ukrepi novega guvernerja na Cipru sicer deloma zmanjšujejo napetost, vendar bodo morali odgovorni britanski državniki skupno s ciprskimi predstavniki vendar že enkrat rešiti bistvo ciprskega vprašanja in priznati prebivalstvu otoka pravico do samoodločbe.
V Kairu so zaključili azij-sko-afriško konferenco solidarnosti, ki je imela izreden uspeh zaradi svoje širine, soglasja in konstruktivnosti. Na konferenci so udeleženci sprejeli resolucijo, ki poziva vse azijske in afriške države, naj pomagajo narodom, ki se borijo za neodvisnost. Resolucija prav tako zahteva, naj se mednarodno javno mnenje usmeri v boj proti imperialističnim načrtom posameznih držav. Na konferenci so sklenili, da bodo ustanovili stalni sekretariat, čigar glavni sekretar bo Egipčan. Pomagalo mu bo šest tajnikov. Prav tako bodo ustanovili svet solidarnosti azijsko-afriških narodov, v katerem bo vsaka azijska in afriška država imela po enega predstavnika. Pododbori in komisije konference so sprejele razne resolucije, med katerimi je najvažnejša resolucija, ki obsoja vse oblike imperializma in kolonializma, blokov, paktov in oporišč ter hkrati poudarja pravico narodov do samoodločbe. Politična komisija je sprejela tudi resolucijo, v kateri obsoja plemensko razlikovanje in zahteva, da sta Azija in Afrika pravilneje zastopani v organih svetovne organizacije.
NA CIPRU
vse po starem
V grški prestolnici so zelo rezervirani glede razgovorov, ki jih je imel novi guverner na Cipru Hugh Foot z britanskim ministrskim predsednikom Mac Millanom o usodi Cipra in o stališču britanske vlade do tega problema. Težko je verjeti v kakšno korenito spremembo britanske politike do ciprskega vprašanja. Prav tako pa seveda ni izključen določen napredek v britanskem stališču zaradi nedavnega zasedanja Združenih narodov, ko se je večina držav izjavila proti kolonialističnim metodam pri reševanju tega problema. Ciprski nadškof Makarms je pred dnevi izjavil, da je pripravljen na razgovore z zastopniki Velike Britanije. Prav tako je zagotovil, da bo
KOMENTAR
MALTA
Nedavni dogodki na Malti so pokazali osemu svetu, da se britansko kolonialno gospod-stvo vedno bolj umika zahtevam sodobnega časa. Spor med Veliko Britanijo in Malto je nastal zaradi nameravanega odpusta okrog 14.000 delavcev, ki so bili zaposleni o britanskih ladjedelnicah na otoku. Grožnja malteškega predsednika Mintoffa o nameravanem izstopu Malte iz Britanske skupnosti narodov je živo odjeknila o mednarodnem političnem dogajanju. Britanci so posvečali Malti veliko pozornost in jo stalno utrjevali kot pomembno strateško točko. Zaradi zmanjšanja oborožitvenih stroškov so sedaj Britanci prisiljeni zapreti ladjedelnice in nekatere oojaške delavnice. Odgovor Londona na zahteve malteškega premiera je bil zelo hiter in oster. Britanski kolonialni minister Lennox-Boyd je o imenu britanske vlade sporočil Mintof-fu, da je odklonjen njegov ultimat o morebitni prekinitvi zvez z Veliko Britanijo. Britanci so zagrozili, da bo tako ravnanje neugodno vplivalo na nove britanske načrte o petletnem načrtu za pomoč Malti o znesku 25 milijonov funtov šterlingov. Prav tako Malta ne
bo dobila od Velike Britanije 6,7 milijonov funtov šterlin-goo, ki so bili že obljubljeni za letošnje proračunsko leto. Tako bo morala Malta vložiti svoja finančna sredstva o program za razvoj in napredek otoka. Velika Britanija prav tako odklanja vsako jamstoo glede zaposlitve malteških delavcev o britanskih ladjedelnicah. V zvezi s sporom med Veliko Britanijo in Malto se je razvilo žioahno diplomatsko delovanje, katerega pozorno spremljajo tudi o drugih državah. Upor najmanjše članice Britanske skupnosti naroden je negativno vplival na prizadeoanje britanskih vodilnih državnikov, ki si prizadevajo za čimoečjo stabilnost o Britanski skupnosti in za skupno reševanje mednarodnih problemov. Malteški premier jih je s svojim ravnanjem vsekakor presenetil in jih postavil pred zelo neprijetno alternativo. Malta ima ose možnosti. da si poišče finančno pomoč tudi pri drugih državah in se osamosvoji. Tako dejanje pa bi pomenilo velik finsko za britansko kolonialno politiko, ki doživlja neuspeh zaradi neživljenjskega gledanja na sodobne politične probleme.
KJE BODO KANDIDACIJSKE KONFERENCE ?
Nedavno je razpravljal okrajni komite ZKS na skupni seji z okrajnim odborom SZDL o vol. okrajih na območju OLO v skladu z ustreznima odlokoma zveznega in republiškega izvršnega sveta. Zvezni in republiški ljudski poslanci bodo torej voljeni v naslednjih volilnih okrajih.
Ker volimo v zvezni zbor v našem okraju le dva ljudska poslanca, je okraj razdeljen v dva volilna okraja. Prvi volilni okraj obsega občine Murska Sobota, Lendava, Martjanci, Petrovci, Grad in Cankovo, kjer je 78.655 prebivalcev. Kandidacijska konferenca za ta volilni okraj bo v Murski Soboti, ker je to najbolj primerno središče tega volilnega okraja. Drugi volilni okraj pa obsega občine Beltinci, Ljutomer, Videm in Gornjo Radgono in ima 54.850 prebivalcev. Kandidacijska konferenca pa bo v Ljutomeru.
V	zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine bomo volili v vsem okraju le enega poslanca. Ta skupina ima v okraju 18.700 prebivalcev, ki so proizvajalci. Kandidacijska konferenca bo v Murski Soboti, ki je središče volilnega okraja.
V	zvezni zbor proizvajalcev kmetijske skupine pa bomo volili enega ljudskega poslanca s še dvema okrajema in sicer z
mariborskim in pa celjskim okrajem. Za postavitev tega kandidata je določeno mesto, kjer bo kandidacijska konferenca, Maribor.
Za republiški zbor je razdeljen na 11 volilnih okrajev. Prvi volilni okraj zajema občino Ljutomer s 16.926 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Ljutomeru. Drugi volilni okraj obsega občino Videm s 5.977 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo pri Vidmu. Tretji volilni okraj obsega občino Gor. Radgona s 15.785 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v G. Radgoni. Četrti volilni okraj obsega del občine M. Sobota in to sledeče vasi: Bakovci, Črnelavci, Krog, Rakičan, Veščica, Borejci, Gederov-oi, Gradišče, Krajna, Kupšinci, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Satahovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Vanča ves in M. Sobota, skupno s 15.191 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Murski Soboti. Peti volilni okraj obsega ostali del murskosoboške občine z 9502 prebivalca. Tudi ta kandidacijska konferenca bo v Murski Soboti. Šesti volilni okraj obsega celotni občini Cankova in Grad, s skupno 16.131 prebivalci. Kandidacijska konferenca naj bi bila v Rogašev-cih. Sedmi volilni okraj obsega
občino Petrovci z 8.121 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Petrovcih. Osmi volilni okraj obsega občino Martjanci s skupno 9.164 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Martjancih. Deveti volilni okraj obsega občino Beltinci s 16.144 prebivalci. Deseti volilni okraj obsega de! občine Lendava in sicer vasi: Kobilje, Strehovci, Dobrovnik, Žitkovci, Kamovci, Radmožanci, Genterovci, Mostje, Banuta, Dolga vas, Dolgo-vaške gorice, Čentiba, Dolina, Pince, Pince — Marof, Petišov-ci, Benica, Trhnlini, Gornji Lakoš in Dolnji Lakoš, s skupno 11.120 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Lendavi. Enajsti volilni okraj obsega ves preostali del lendavske občine z 12.188 prebivalci. Kandidacijska konferenca bo v Lendavi.
Volilna okraja za republiški zbor proizvajalcev bosta 2. Prvi volilni okrnj bo obsegal občine Lendava, Beltinci, Ljutomer, Videm ob Ščavnici in Gornja Radgona s skupno 10.990 proizvajalci. Drugi volilni okraj bo obsedal. vse ostale občine s skupno 7.310 proizvajalci.
Kandidacijska konferenca za prvi volilni Okraj bo v Ljutomeru, kandidacijska konferenca za drugi okraj pa v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK, 9. jan. 1958
2
Predsednik Tito izroča odlikovanje jemenskemu princu
NAŠI U S P E H I
IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE
Že nekaj dni je minilo, odkar smo v koledarjih obrnili list novega leta. Zelo hitro je minilo, čeprav se nam včasih zdijo dnevi dolgi kot neskončnost — dnevi so minevali kot bi jih kdo z bičem podil. Življenje je bilo vsebinsko zelo bogato in razgibano, tako da bi že skoraj ne znali našteti vseh važnejših dogodkov. Lansko leto, od katerega smo se poslovili, prav posebej karakterizirajo napori naše družbe, kuko bi čimbolj razvili družbeno upravljanje, kako bi to osnovo naše socialistične demokracije tudi materialno čim bolj okrepili. In v tem je bil v lanskem letu storjen ogromen korak naprej, čeprav je samo začetek, pu vendar pomeni že ogromno: ureditev odnosov med gospodarsko organizacijo in komuno, vsklajevanje osebnih interesov proizvajalcev z družbenimi interesi, kar je urejeno s predpisi o načinu delitve narodnega dohodka... Vseh teh uspehov, ki smo jih dosegli, ne bi bilo in tudi ne bi imeli jasne perspektive, če bi bili brez naših organov družbenega upravljanja in brez socialistične vsebine pri njihovem delu ...
Pomagati hitrejšemu razvoju — pomeni krepiti vlogo in aktivnost družbenega upravljanja in to na vseh področjih družbenega življenja. Lansko leto so naši državljani na bogatih izkušnjah preteklih let volili organe družbenega upravljanja in pokazalo se je, da so delovni ljudje že dojeli in v glavnem tudi osvojili vsebino socialistične demokracije. Danes bi se že vsem čudno zdelo, če bi se nekdo navduševal za odpravo delavskih svetov, ko vendar v njih proizvajalci odločajo o svoji usodi, ko vendar že dobro gospodarijo z družbenimi sredstvi v interesu proizvajalca in socialistične družbe; neumljivo bi bilo ljudem, če bi prenehali z delom šolski odbori, ko je vendar razprava okrog šolske mreže in reforme šolstva pokazala, da je šola v mnogem ravno po zaslugi aktivnih šolskih odborov zelo blizu državljanom in lahko bi še in še naštevali dalje, da naši delovni ljudje razvijajo in tudi varujejo socialistično demokracijo ...
V lanskem letu so bili izvoljeni novi organi delavskega upravljanja kakor tudi organi oblasti proizvajalcev — občinski in okrajni zbori proizvajalcev, izvoljeni so bili ljudski odbori in imenovani njihovi sveti in sedaj volijo krajevne odbore... Še bi lahko naštevali — bilo bi jih dosti — toda več ali manj so že vsi pokazali uspehe, kar je predvsem rezultat volje delovnih ljudi.. .
Ko so nam zaživeli in se razvijali organi družbenega upravljanja — smo jih včasih premalo videli, jih povezovali, jim pomagali in predvsem pa skrbeli za njihovo vzgojo. Obstajali so sveti ljudskih odborov — niso pa imeli živega stika s »svojimi« organi družbenega upravljanja in v bivšem okrajnem zboru proizvajalcev ni bilo čutiti mnenj delavskih svetov, ker je bilo pač premalo stika med odborniki -proizvajalci in volivci-proizvajalci. Obstajale so komisije za družbeno upravljanje pri občinskih in okrajnem odboru SZDL — ali njihovega vpliva ni bilo čutiti ker tu in tam tudi niso vedeli kaj bi z njimi... Bili so primeri, da smo v našem domačem, kakor tudi dnevnem tisku mnogo pisali o družbenem upravljanju, toda konkretno o delu, sklepih in mnenjih posameznih delavskih s vetov, upravnih odborov KZ, šolskih odborov, hišnih svetov in drugih organov družbenega upravljanja skoraj ni bilo slišati besedice. Dosegali smo lepe uspehe, toda včasih so bili prav organi družbenega upravljanja v naših poročilih brezimni...
Zdaj, ko smo z uspehi zaključili leto, je nujno spregovoriti tudi nekaj besed o organih družbenega upravljanja. Prav zaradi tega bomo v tem letu še bolj krepili njihovo vlogo, da jih bomo medsebojno povezovali in to ne ad-
ministrativno, ampak, da bodo voljeni organi imeli še tesnejši stik s svojimi volivci, da bomo povsod našli konkretne in nevsiljive oblike vzgoje članov v organih družbenega upravljanja — da bodo vsi naši člani SZDL in sploh delovni ljudje še bolj kot doslej čutili potrebo po aktivnem udejstvovanju v organih družbenega upravljanja — da bodo postale tudi komisije za družbeno upravljanje živa voda pri odborih SZDL...
Prav poseben problem pa so potrošniški sveti, ki nikakor ne morejo zaživeti, čeprav je med državljani največ nejevolje nad cenami in drugimi anomalijami v trgovini. Treba bo z njimi začeti in to tembolj sedaj, ko se pripravlja reorganizacija zadružne trgovine.
Vse to bomo lahko dosegli, če bodo delovni ljudje razumeli, kajti oni želijo delovati, in to tam, kjer so vidni uspehi njihovega dela...
Vanek Šiftar
Bela Horvat:
Letos: akcija za izvenšolsko
delovanje učencev
Kako napreduje družbeno upravljanje o šolstvu?
Od družbenega upravljanja v šolstvu pričakujemo veliko, predvsem več zanimanja ljudi za šolo. Nekoč smo bili sicer na glasu kot okraj, kjer je družbeno upravljanje brez vsebine. Zdaj se stanje spreminja v dobro, vendar se družbeno upravljanje še ni tako razmahnilo, kot želimo.
Lani smo imeli seminarje s
predsedniki in člani šolskih od-orov. Teh seminarjev so se udeleževali tudi člani občinskih svetov. Morda je prav rezultat teh seminarjev, da so šolski odbori začeli obravnavati tudi
vzgojne in ne samo materialne stvari.
Po mojem mnenju vpliva negativno tudi pomanjkanje stikov občinskih svetov s šolskimi odbori. So namreč primeri, da sveti obidejo šolske odbore tudi v primerih, ko gre za povsem lokalne probleme. Sicer pa šolski odbori že sodelujejo s šolo pri izbiranju otrok za taborjenje, kolonije, pri organizaciji šolske kuhinje, vzgojnih problemih, učnih uspehih itd.
Kakšno je razmerje med strokovnimi močmi in ostalimi državljani v šolskih odborih?
Razmerje med prosvetnimi delavci in ostalimi državljani je v prid kmetom, kar je v naši pokrajini razumljivo. V šolskih odborih je povsod premalo žena, čeprav prihajajo na roditeljske sestanke, (ki jih že vodijo v mnogih krajih sami predsedniki šolskih odborov) večinoma ravno žene.
Ravno za predsednike šolskih odborov želimo, da si ustvarijo ugled v svojem okolišu. Pri gimnazijah pa želimo uveljaviti vmesni organ; razredne skupnosti (skupnosti zaveda), ki jih vodijo dijaki sami ob sodelovanju staršev. Ti vmesni organi naj bi bili v veliko pomoč šolskim odborom.
V vsem delovanju šolstva, torej tudi v šolskih odborih, moti predvsem pomanjkanje kadra in dejstvo, da so naši prosvetni delavci, ki prihajajo na šole, pretežno mladi in v glavnem torej začetniki, od katerih ne smemo preveč zahtevati niti pričakovati.
So velike razlike med šolskimi odbori?
Razlike so ogromne. Ponekod po vse leto sploh ne delujejo, drugod pa nasprotno ustanavljajo celo komisije. Tako komisijo za vzgojna vprašanja, za taborjenje, za šolsko kuhinjo, (ki so jo odlično organizirali v Lendavi) in podobno, kar je mnogo obetajoče. Na Tišini pa so, na primer, zbrali les, deske, denar, kvalificirane delavce pa je dala občina in tako so zgradili učilnice v zadružnem domu.
Šolski odbori se malo zanimajo za izvenšolsko delovanje učencev. Za to in za uveljavljanje izvenšolskega delovanja učencev bo letos akcija »Tehniko pionirjem in mladini«. Tukaj bodo gotovo sodelovali šolski odbori, bodo pa tudi občinska, okrajna, republiška in zvezna tekmovanja. To bo gotovo zlomilo odpor proti praktičnemu vzgojnemu delu in politehničnim delavnicam tam, kjer so najbolj odločno proti. Primeri, ki jih bodo prosvetni delavci ob tem videli, jih bodo prepričali.
V. Širec
Od izložbe do izložbe
Trgovina je še vedno kamen, ob katerega se obregnemo včasih neupravičeno, še večkrat pa upravičeno. Kritiziramo izbiro, cene, postrežbo. Od teh treh se je še najbolj izboljšala postrežba, toda še tako lep pogled prikupne prodajalke praznih rok ne more zadovoljiti kupca. Kaj menijo potrošniki in kako gledajo na trgovino predstavniki merodajnih forumov, to je vsebina našega kratkega sestavka. Nobenih večjih ugibanj, kdo je kriv, da trgovina še vedno ni taka kot bi morala biti. To naj bi pokazale šele razprave v naslednjih številkah našega lista. '
Če se človek ogleda po naših trgovinah danes in jih primerja s stanjem pred nekaj leti, mora priznati, da so se trgovine neprimerno izboljšale. To predvsem v Soboti, Ljutomeru in Radgoni. Izboljšanje vsaj zunanjega videza trgovin je v glavnem posledica dolgotrajnih razprav okrajnega sveta za gospodarstvo, ki je posvečal trgovini precejšnjo pozornost. V Soboti je eno izmed glavnih vprašanj razporeditev trgovin na območju mesta. V Turopo-lju, kjer živi čez 1500 prebivalcev, nimajo nobene trgovine. Prav tako je glede mesnic in pekarn. S tem v zvezi smo prosili za mnenje predsednika občinskega sveta za blagovni promet tov. Ernesta Hojerja, ki nam je odgovoril nekako takole;
»Svet za blagovni promet pri Občinskem ljudskem odboru o Soboti pripravlja perspektivni načrt za razvoj trgovin v našem mestu. Izvo-
ljena je posebna komisija, ki bo sporazumno s trgovinsko zbornico določevala lokacijo za posamezne lokale. Glede Turopolja pa je tako: še vedno ni investitorja, ki bi bil pripravljen tam graditi.
nju, kaže pa, da mora vse napake glede cen utrpeti trgovina na drobno Tako smo zapisali nekaj drobnih mnenj, vprašanj in odgovorov. Vprašanje trgovine je preveč zamotano, preveč »kočljivo«, kot je dejal predsednik trgovinske zbornice tov. Hojer, zato v naslednjih številkah lahko pričakujemo še vrsto zanimivih pripomb in ugotovitev, tako od potrošnikov kot merodajnih forumov, ki imajo kot glavno nalogo: ureditev trgovine tako, da bo za potrošnika najbolj ugodno.
O Trgovine v Soboti bi morale imeti na izbiro več boljšega blaga.
Doslej je bila izbira vedno preveč skromna. Zelo težko je dobiti na primer dobro blago iz česane volne.
O Zelo poredko dobiš izdelke bombažne in volnene trikotaže.
O Primanjkuje gradbenega materiala: cementa, betonskega železa. Prav tako ni dobiti pocinkane pločevine in pocinkane posode.
O Nekateri trgovci zelo slabo poznajo tehnični material. Dogaja se, da dajejo napačno blago na pr. za električno napeljavo.
O Zakaj v Soboti še vedno ni trgovine, ki bi imela na zalogi le blago boljše kakovosti?
P
A
Š
E
P
R
I
P
O
M
B
E
P
O
T
R
O Š N
I
K O V ?
Franc Hajnšek, predsednik upravnega odbora soboške bolnišnice:
NASE RAZPRAVE SO USPEŠNE
V čem se odražajo uspehi družbenega upravljanja v bolnišnici glede na oskrbo bolnikov?
»Družbeno upravljanje v bolnišnici smo uvedli že leta 1953. Člani upravnega odbora se za problematiko bolnišnice živo zanimajo, saj obiskujejo seje vedno polnoštevilno. Seje so redno mesečno, po potrebi še večkrat. Problemov je veliko, kakor je obširna tudi struktura bolnišnice. Poleg petih oddelkov ima bolnišnica še transfuzijsko postajo, reševalno postajo, svojo ekonomijo, delavnice in drugo. Upravni odbor bolnišnice je zelo veliko razpravljal o oskrbi bolnikov, prav posebej še o prehrani, ki mora biti bolezni primerna in okusna. Ni pa edini činitelj, ki vpliva na ceno oskrbnega dne, ampak je le majhen del celotne vsote.
Dve tretjini članov upravnega odbora je izven bolnišnice, vsi pa prinašajo na zbore volivcev, sestanke SZDL, sestanke sindikatov in drugam poročila o bolniških zadevah, od tam pa zopet razne spodbude, a tudi kritiko za in o delu v bolnišnici. Družbeno upravljanje se je torej v bolnišnici že prav dobro in koristno uveljavilo.«
Ali je upravni odbor bolnišnice zmožen, da vodi finančno politiko ustanove in koliko se ukvarja s temi vprašanji?
»Posebne finančne politike v bolnišnici pravzaprav ni, ker je bolnišnica ustanova s samostojnim proračunom in je odvisna od svojih dohodkov, v glavnem 90 to dohodki oskrbnih dni in dotacije okraja ah republike za večje investicije. Uspešno zdravljenje bolnikov je v veliki meri odvisno od tega, s kakšnimi sredstvi razpolaga zdravstveni kader v ta namen. So to razni aparati, primerni prostori, zadostno število srednjega in nižjega kadra. Vse to je povezano s finančnimi zmožnostmi zavoda in to v večini primerov
obravnavamo na sejah upravnega odbora potem, ko je že strokovni svet podal svoje mnenje.
Hude težave v finančnem poslovanju so nastale letos zaradi milijonskih vsot, ki jih občine dolgujejo bolnišnici. Uprava bolnišnice je bila prisiljena najeti posojilo, da lahko poravnava račune svojim upnikom, ki so že ustavljali naročila za zdravila. Plačevati pa bo morala velike obresti, kar bo zopet vplivalo na podražitev oskrbnega dne. Čista gospodarsko-ekonomska vprašanja obravnava upravni odbor samostojno.
Cene oskrbnega dne v soboški bolnišnici so še precej pod republiškim povprečjem, čeprav so tudi te že močno visoke. Z ozirom na zvišanje cen prehranbenim potrebščinam, povišanje plač in podražitev storitev, bomo v tem letu morali ceno oskrbnega dne še zvišati.«
Znano je, da soboška bol-nišnica ne zadostuje več vsem potrebam obširnega okoliša. Ali tudi upravni odbor razpravlja o tem, kako zadevo rešiti in ali so te razprave uspešne?
»Soboška bolnišnica se bo morala še širiti, ker zajema velik okoliš — vse Pomurje. Sedanja poslopja niso več sodobna in so že doslužila, vendar pa po zadnjih popravilih začasno še morajo biti dobra za svoje namene. Trenutno je najnujnejša potreba po ustanovitvi novega otroškega oddelka, o čemer se je že obširno razpravljalo na sejah upravnega odbora in na višjih forumih. Prvotno smo v ta namen nameravali preurediti sedanji dijaški internat v Grajski ulici (poprej Hartnerjeva vila), ki pa še vedno ne bo odgovarjal. Iz starega stanovanjskega poslopja se ne da napraviti sodoben bolniški oddelek. Zato v zadnjem času mnogo razpravljamo o tem, da bi kot začetek nove splošne bolnišnice v M. Soboti zgradili najprej nov otroški oddelek in potem postopoma druge objekte.
O vseh teh in še mnogih zadevah razpravlja upravni odbor na svojih sejah in lahko trdim, da so te razprave prav uspešne.«
Seja svetov ObLO Grad
Te dni so se sestali pri Občinskem ljudskem odboru Grad predsedniki krajevnih odborov iz te občine in se pogovorili o nalogah v prihodnosti. Razen tega so prejeli priznanja nekateri najbolj zasluženi predsedniki krajevnih odborov.
*
Na nedavni seji gospodarskega sveta so razpravljali o trgovinskem omrežju, predvsem pa o priključitvi zadružnih trgovin k obstoječemu občinskemu trgovskemu podjetju, ki bo dobilo ime »Raba«.
priprave za Novoletno jelko. Ta praznik je bil povsod dobro izveden. Vsi šolski otroci in cicibani vrtca so bili obdarovani. Zadruge so prispevale približno toliko, kot je prispeval občinski ljudski odbor. Skupnih sredstev je bilo zbranih torej nekoliko nad 100 tisoč din.

Na seji sveta za zdravstvo in socialno varstvo so razpravljali o novostih v zdravstvu.
*
Do konca lanskega leta so bili končani zbori volivcev v občini Grad. Razpravljali so v glavnem o dosedanjem delu, o novih krajevnih odborih in nji-hovih nalogah v prihodnosti. Največ so razpravljali o elektriki, ki je glavna tema vseli razgovorov volivcev.
Na seji sveta za varstvo družine pri Gradu so obravnavali
DRŽAVLJANI — POGLEJTE. ČE STE VPISANI V VOLILNI IMENIK!
Svet soboške stanovanjske skupnosti:
Sodobno otroško igrišče, krpalnica...
Več načelnih razprav, ki smo jih zasledili v časopisih o stanovanjskih skupnostih in vsestranski pomoči družinam, je tudi med Sobočanci vzbudilo zanimanje in razprave o tem, kaj bi se dalo storiti tudi pri nas. Resolucija Zvezne skupščine v začetku lanskega leta je dala osnovne smernice in začrtala široko pot stanovanjskim skupnostim; to naj bi bile skupnosti državljanov, ki živijo v določenih blokih ali zaokroženem naselju ali terenu in neposredno in po izvoljenih predstavnikih skrbijo za čimboljše reševanje skupnih problemov in potreb. Ta skupnost naj bi bila širša družina, ki bi s svojim delovanjem in uslugami zajela slehernega prebivalca na svojem območjn. Njena naj bi bila skrb za uspešno delovanje vseh služb, ki so namenjene za zboljšanje družinskega gospodinjstva in razbremenitev žena, za boljšo in cenejšo organizacijo ustanov, ki so namenjene potrebam vsakdanjega življenja delovnega človeka in materialnemu varstvu otrok. To so razne servisne ustanove in obrtne delavnice, gostišča, otroške ustanove, pralnice, krpalnice, popravljalnice gospodinjskih strojčkov in naprav vseh vrst itd. Vse te ustanove bi s svojim delovanjem in primernimi cenami olajšale vsakdanje probleme, težave in SKrbi delovnega človeka, posebej pa še gospodinj, katerih delovni dan traja od ranega jutra do poznega večera.
Pozdraviti je treba iniciativo Sveta stanovanjske skupnosti v Murski Soboti, ki ni čakal na neke nove forme in oblike družbenih organov te vrste, ampak je sam odločno začel organizirati nekatera delovanja v korist prebivalcev Murske Sobote. Pomoč gospodinjam s pralnimi stroji in sesalcem za prah so le prvi koraki na tej poti. Gospodinje so hvaležno sprejele ponujeno pomoč, o čemer priča veliko število stalnih koristnic.
Zadnja seja Sveta stanovanjske skupnosti pa je pokazala, da skrbni ljudje v tem svetu že razmišljajo o novih in širših oblikah. Predlog za ureditev lepega in sodobnega igrišča v parku je naletel na popolno razumevanje. Sklenili so, da bodo 300.000 din, ki jih je lani prihranila Stanovanjska uprava, dali za izgradnjo lepega kotička, kjer se bodo otroci igrali, zabavali in si gradili svet otroške domišljije. Predsednik občinskega ljudskega odbora je podpri predlog. V imenu občinskega ljudskega odbora je priložil ves potreben les za izdelavo gugalnic, konjičkov, sodobnih igralnih naprav, orodja in igrač. Arhitekt tov. Novak pa je obljubil, da bo načrt te lepe zamisli sestavljen že januarja letos. Lična hišica, ki stoji na tem zemljišču in je bila svoj čas zgrajena za podobne namene, bo izročena v upravljanje tabornikom. Vsi prisotni so izrekli priznanje vzorni taborniški organizaciji in ji zaupali tudi skrb za varovanje otroškega igrišča.
Ker na je prostor, namenjen za igrišče, premajhen, da bi lahko sprejel nekaj sto mladih Sobočancev, so sklenili, da bodo pionirji dobili drugo igrišče. Člani sveta so imeli v mislih del parka, nasproti Zdravstvenemu domu. Na tem mestu bo potrebno navoziti le nekaj zemlje za lično ureditev igrišča, poglobljeni del bi pa bil najugodnejša rešitev za ureditev drsališča, ki ga mladina toliko
pogreša v Murski Soboti. V toplih dneh bi pa bilo tu športno igrišče za odbojko, rokomet, košarko in ostale mirne igre, ki ne bi škodovale lepim nasadom. Zanimanje članov sveta nam je poroštvo, da bodo začeli te zamisli uresničevati že to zimo.
Nadaljnja razprava v Svetu stanovanjske skupnosti je bila namenjena nabavi šivalnega stroja in organiziranju krpalnice. Nekdanja krpalnica AFŽ se je razvila v podjetje, ki izdeluje predvsem nove stvari in konfekcijo, zato je v mestu že čutiti potrebo po delavnici, v kateri bi sprejemali v popravilo in krpanje stare stvari, krpali bi nogavice, krojili in s strokovnimi nasveti pomagali gospodinjam, ki bi si želele same opraviti to delo. Svet je sklenil, da bo nabavil šivalni stroj. Predvidena je tudi zaposlitev šivilje, ki bi usluge te vrste opravljala gospodinjam po domovih.
Svetu stanovanjske skupnosti želimo, da bi tudi v novem letu imel še mnogo tako uspešnih sej, tovarišici Eti Šiftarjevi, predsednici sveta, pa smo hvaležne za vse njene predloge in delo, ki smelo utira pot načrtnemu reševanju problemov in vsakdanjih potreb delovnega človeka,
Marija Prizmič
POMURSKI VESTNIK, 9. jan. 1958
3
Za mnenje o trgovini smo vprašali tudi predsednika okr. trgovinske zbornice, tov. Janeza Hojerja:
»Vprašanje trgovine je še vedno zelo kočljiva zadeva. Predvsem glede nekaterih vrst zimskega blaga in prehran-benih predmetov. Samo primer: pomaranče. Te smo morali poceniti sebi v škodo za 30 do 35 odstotkov. V trgovinah ni nobenih teženj po podraževa-
»DELAVSKI SVETI« NA FILMSKEM PLATNU
V Jesenicah snemajo v tamkajšnji železarni dokumentarni film z naslovom »Delavski sveti«. Film bodo vrteli letos na svetovni razstavi v Bruslju. V Jesenicah snemajo notranje scene, ostali del filma pa bodo posneli v Zenici in Beogradu. Režiser filma je Žika Čuknlic, kamero pa so zaupali Josipu Novaku.
Okrajna letna mladinska konferenca
Edini izhod - večja aktivnost
V zadnjih dveh letih, posebno pa še od zadnjih občinskih konferenc in okrajne konference, neprestano zasledujemo porast aktivnosti mladinske organizacije, večje poglabljanje in tudi širjenje njenega delovanja — je dejal uvodoma tov L. Pleteršek, sekretar OK LMS.
Mlad človek, ki posebno na našem podeželju živi več ali manj pod odločilnim vplivom doma in družine, kjer ne more dobiti širšega pogleda v družbena dogajanja, se vključi v mladinsko organizacijo, največkrat kot v prvo organizacijo, kjer se kot član kolektiva začne pripravljati za aktivno delo v organizaciji in izven nje. Tu je bilo naše delo preveč enostransko in celo površno. Vzgajali smo dobre mladince, dobre člane naše organizacije, aktivne samo v naši organizaciji.
Mnoga vprašanja, ki so postala zopet aktualna in terjajo razprav, imajo osnovo v premajhni aktivnosti mladih v širšem delovanju na vseh
področjih družbenega življenja.
Nekoliko zakasnela akcija mladih pred volitvami je eden izmed vzrokov, da mladina ni aktivno sodelovala. Tik pred volitvami in v času volitev pa smo zasledili izredno aktivnost mladine.
Konservativnost nekaterih staršev je v mnogih primerih postavljala mladega človeka vred alternativo: ali ugoditi svojim težnjam in delati v organizaciji ali pa obdržati naklonjenost doma in vse to opustiti. Niso redki primeri, da prav v tem najdemo vzroke, da so mnogi mladi ljudje iz vasi šli v mesta, ne toliko zaradi zaslužka, temveč spoznavajoč, da tam ne bo ovir za sprostitev in uresničitev svojih želja po delovanju na tem ali onem področju.
Nismo med tistimi redkimi, ki so v dosedanji šoli videli vse črno in ji odvzeli vse veliko in pomembno, kar je dala, želimo pa povedati to, kar moremo im moramo. Mladi smo in šli smo skozi to šolo. Sedaj nas večino že oblikuje druga šola, šola življenja, ki gradi na temeljih prve. In kolikokrat čutimo, da ti temelji niso preveč trdni, da mora sedanja šola vlagati mnogo več truda in mi sami mnogo
volje, da se lahko kot vsestransko razgledani ljudje vključujemo kot soustvarjalci v tok novega življenja. Praksa je pokazala, da tudi v naši organizaciji in z delom v njej postajajo mnogi mladi učitelji tisto, kar družba od njih zahteva — družbeni delavci — izpolnjujoč s tem osnovno pedagoško zahtevo po povezovanju šole z življenjem. Tem prosvetnim delavcem pripada vse priznanje za delo in pomoč. To pa tudi terja od organizacije, ki raste in se razvija ob njihovi pomoči, da je občutljivejša za nepravilnosti in mnogokje celo za krivice, ki se dogajajo takim prosvetnim delavcem. Naj omenim samo primer, da se učiteljica, ki aktivno dela
v naši organizaciji, mora zaradi udeležbe na kongresu zagovarjati pri predsedniku občinskega LO in kot indirektna posledica tega sledi tudi njena premestitev. Takih in podobnih primerov je še mnogo. Žal, pa zasledimo tudi obratne primere, kjer ne. samo, da mladi učitelji ob ugodnih pogojih kažejo brezskrben odnos do pošolske mladine in organizacije LM, temveč v nekaterih primerih tudi njihovi vzgledi niso spodbudni in celo z besedo — namerno ali nenamerno rušijo in zanikajo vse tisto, kar gradi organizacija in drugi.
Ko govorimo o novi šoli, se nujno postavlja vprašanje odnosov na šoli. Dejstvo je, da bodo dijaki ob uno-števanju potrebe po disciplini, po izpolnjevanju obveznosti in ob potre-bi po kulturnem odnosu do šole in profesorjev — vzgojiteljev prvi reagirali na odnose, ki v našo šolo ne spadajo, ker so največkrat oni sami prizadeti. Mnoge pozitivne in upravičene kritike takih odnosov, predvsem odnosov profesorjev do dijakov, so imele neugodne posledice, če so dijaki o njih spregovorili.
Nato je govoril tov. Pleteršek o delavski mladini — Delavsko mladi-
no smo prepuščali stihijnemu vključevanju v proces spreminjanja odnosov in sploh gospodarjenja v podjetjih. To je rodilo negativne posledice, posebno še, če upoštevamo naša manjša podjetja, kjer so delavci s podeželja in njihove koristi niso -povsem usmerjene v podjetje. Niso pa redki primeri, da se organizacija LM sploh ni uveljavila, ostali činitelji pa so prezrli potrebo po mobilizaciji mladih za reševanje določenih vprašanj: V mnogih naših podjetjih še preveč podcenjujejo mlade in njihovo delo, torej delijo kolektiv na mlade in stare, pri čemer mladi igrajo podrejeno vlogo, kar je no mojem mnenju zgrešeno. Osnovne organizacije v podjetjih še v največ primerih niso prerasle ozkih organizacijskih razpravljanj. OK in občinski komiteji LMS so vse preveč puščali delavsko mladino samo sebi, zadovoljuioč se ob tem, da je organizacija ustanovljena. Tudi večjega zanimanja sindikalnih organizacij za delo mladih nismo zasledili, kljub temu, da bi to mladina želela.
Kmečka mladina, živeča v specifičnih pogojih, je v svoji praksi, usmerjeni k večji afirmaciji organizacije v svojem okolju, napravila odločen korak naprej. Večja usmeritev ostalih političnih organizacij k mladini pa bi lahko ob aktivnem delu in težnji mladine po delovanju njeno aktivnost usmerila tudi na tista področja. ki so v neposredni zvezi z. njenimi življenjem na vasi.
Ob številnejših gostovanjih aktivnejše domače delovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Želeti bi bilo, da bi v Prešernovem tednu po vseh krajih organizirali nabiralno akcijo za nabavo novih knjig. Take akcije namreč imamo v ljutomerski občini že nekaj let in zelo dobro uspevajo. Pri tem je seveda treba omeniti, da nam občinski Svet Svobod primakne 50% sredstev k nabranemu denarju. Tako se nam je v ljutomerski občini posrečilo precej obnoviti izbor in nabaviti lepo število novih knjig.
Zlasti veliko časa smo posvetili razpravi o izobraževanju delavcev in ostalih. Ante Novak je navedel podjetje Nafta kot največje v Pomurju in družbeno posestvo v Murski Soboti. Iz podane analize o izobraževanju delavcev v teh podjetjih smo lahko videli, da je le tretjina teh delavcev končala osemletno obvezno šolanje in da jih ima dobra tretjina le 4 razrede osnovne šole. Tako nastajajo problemi, kako povečati izobrazbo teh delavcev. Večja podjetja so do sedaj že organizirala razne tečaje. V teh tečajih pa so dobili le neko izobrazbo za določeno stroko, ni se pa tako povečala splošna izobrazba. Zato se sedaj ne moremo čuditi, da imamo tako veliko število polkvalificiranih delavcev. Pri izobraževanju kmečke mladine pa smo dosegli že lepe uspehe s kmetijsko-gospodarskimi šolami, ki že devet let uspešno delujejo. Tako bi morali izobraževati tudi našega delavca. V Prekmurju je veliko šte-
vilo odvišnih delavcev. Vsako leto odide na delo drugam okrog 7000 se-zoncev. Da bi vso to odvisno delovno silo zaposlili doma, bo treba razširiti že obstoječa podjetja in tovarne. Kljub temu pa vseh še vedno ne bomo mogli zaposliti v Prekmurju, ker ni izgledov, da bi tukaj gradili kako večjo industrijo. Naloga in skrb prosvetnih društev bo torej, da bo bodoča mladina pridobila čim-večjo splošno izobrazbo, kajti samo tako si bo lahko zagotovila kvalifikacijo in na delo drugam bodo odhajali kvalificirani delavci. Tako bomo poskrbeli tudi za večjo politično izobrazbo, ki je našemu človeku nujno potrebna spričo socialističnega razvoja. Opaziti je namreč, da je prekmurski sezonski delavec politično zelo nerazgledan, kar kaže na zaostalost nekaterih naših krajev.
Da bi dobili popolno sliko o izobrazbi našega delavca, bo treba slej ko prej v Pomurju razpisati anketo o izobrazbi delavcev, dalje bo treba misliti na to, da bi dobili v Soboto Ljudsko univerzo, pri čemer pa ne bo smelo biti vprašanja denarnih sredstev. Nujno potrebno bo, da bodo dobili člani delavskih svetov in ostalih organov družbenega upravljanja vsaj osnovno izobrazbo, saj bi vsak moral imeti končano osnovno šolo. Delavca bo treba strokovno usposobiti, pri čemer pa ne bomo smeli pozabiti na politično izobrazbo.
Trenutno bi bili taki delavci nujno potrebni za gradnjo prekopa Donava—Tisa—Donava. V bodoče bo treba stremeti za tem, da bodo društva vodila kulturno politiko Kraja, dajala naj bi pobude za gostovanja, podpirala revijo »Svet ob Muri«, ki naj postane naša živa revija in naj bo predvsem ogledalo kulturnega in gospodarskega življenja v okraju. Za revijo bo treba pridobiti še večje število piscev. Nekateri delegati so menili, da bi bilo mnogo boljše in tudi uspešnejše, če bi delavcem predavali na njihovem delovnem mestu — morda v opoldanskem času, mogoče pa kar po končanem delu.
Skupščina je potekala sproščeno in delegati so bili v razpravi zelo živahni, kar vse kaže na veliko zanimanje naše javnosti za delovanje teh društev. Izvoljen je bil novi odbor.
Letos upamo, da bo več uspehov, ker je ostalo nekaj denarja. Z njim bo okrajna Zveza Svobod finansirala šminkarski in režiserski tečaj, ki bo za vse Pomurje v drugi polovici januarja v Ljutomeru. Dalje nameravajo nabaviti magnetofonski trak, povečati število iger, da bi si jih društva lažje sposojala, in imeti večjo povezavo z društvi na terenu, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo k bolj smotrnemu delovanju. Za glavno nalogo si je skupščina določila, da bodo društva čimbolj sodelovala pri proslavah 90. obletnice Prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
Jaka Majcen
Predvsem: Izobraževanje delavcev!
V decembru je tudi Ob SS v Beltincih imel svoj letni zaključek. Prisostvovali so delegati iz vseh podružnic, le iz Bistric ni bilo nikogar, čeprav so jih povabili. Seji jc prisostvoval tudi tajnik OSS tov. Rapl.
Ob SS obstaja tri leta in si za svoje delovanje v tem času zasluži vso priznanje, saj je vodstvo znalo zelo dobro poseči v probleme posameznih podružnic. V redu in prav jc tudi to, da so začeli odpravljati napake, kakor je povedal tov. Cerni — češ, da še pred kratkim ob občnem zboru obrtnih delavcev ni vedel delati upravni odbor ali pa se morda ni zanimal za delo z izgovorom: »Ne vemo, o čem razpravljati!«
Novoizvoljeni upravni odbor bo moral vsem takim podružnicam pomagati z nasveti.
Izčrpno je bilo poročilo tov. Drnovška; iz njegovega poročila smo lahko spoznali, da delavci, predvsem na družbenem posestvu že zelo aktivno sodelujejo v delavskem svetu in v njem uveljavljajo svojo besedo.
Aktivno je posegel v razgovor še tov. Rapl, ki se jc dotaknil naše trgovine. V Beograda stane n. pr. kg krompirja 50 dinarjev, pri nns pa ga odkupujejo po 8 dinarjev in še ceneje. Ali kg, pomaranč po 160 dinarjev, pri nas v Murski Soboti pa 400 do 480 dinarjev? Zakaj trgovinska zbornica trži cene in ne dovoli boljše izmenjave, delavec pa nekje v Beograda mora kupiti krompir po tako visoki ceni?!
S takimi in podobnimi nalogami naj se v prihodnosti ukvarja sindikalna organizacija, ki naj bo politični organ in naj tesno sodeluje z ObLO. Le tako bo marsikaj bolje.
Pred novoizvoljenim devetčlanskim upr. odborom je tudi važna naloga: širiti obzorje delavcem, prirejati čimveč poučnih predavanj in študirati, kajti le tako bomo uspešno odpravljali tudi materialne težave.
V kratkem bodo sklicali vse upravne odbore podružnic in nadaljevali z uspešno za-početim delom.	-n
DPM v Radencih - za mladino
Na svoji zadnji konferenci je radenska mladina tožila, da se čuti osamljeno. Društvo prijateljev mladine, ki se zanima predvsem za šolsko in predšolsko mladino, jc med raznimi radenskimi društvi in organizacijami prvo čutilo potrebo, da poskrbi tudi za pošolsko mladino.
Tik pred Novim letom je za njo organiziralo čajanko s plesom v zdraviliški restavraciji. Ob tej priložnosti je obiskal mladino tndi Dedek Mraz in razdelil razna darila. Razdeljevanje daril ie bilo povezano z reševanjem zamotanih ugank, kar je ves nastop zelo poživelo.
Pred Nastopom Dedka Mraza so imeli mladinci še kratek skeč in pevski nastop. Prireditve se je udeležil tudi gostitelj — DPM z vsem odborom.
Mladina v Radencih se zdaj prav gotovo ne bo počutila več tako osamljeno. Zato bo verjetno z večjim veseljem delovala v svoji organizaciji in se vključevala v društva.
To pa je bila ena prvih tovrstnih prireditev v občini, če ne celo v okraju, kjer sta sodelovala skupno mladina in DPM. Vsekakor posnemanja vredno!
Zvezna ljudska skupščina je že končala s svojim štiriletnim delom in v prihodnjih dneh bo tudi Republiška skupščina s sprejetjem petletnega pespektivnega piana in letošnjega družbenega plana in proračuna. Brez dvoma pomenijo minula štiri leta velik napredek pri razvoju socialistične demokracije in predvsem pri krepitvi materialnih osnov vseh organov družbenega upravljanja in s tem v zvezi tudi pri krepitvi našega komunalnega sistema.
Zvezna ljudska skupščina je v svoji mandatni dobi sprejela precej pomembnih zakonov, katere smo sicer že težko pričakovali. Sprejeti so bili zakoni, kakršnih v mnogih državah še nimajo, čeprav so imeli več časa in včasih tudi boljše "pogoje"; toda niso imeli take družbene ureditve kot mi. Največjega pomena za naš nadaljnji razvoj je v tem obdobju smelo urejevanje plačnega sistema z novim načinom delitve ustvarjenega narodnega dohodka in sprejem petletnega plana gospodarskega razvoja. Storjeno je bilo veliko delo in naši državljani gledajo s ponosom na prehojeno pot, saj so z vsakim dnem aktivneje sodelovali, z vsakim dnem so bile tehtnejše njihove pripombe k posameznim zakonskim osnutkom.
Na vseh sestankih, ki bodo v prihodnjih dneh, bo dovolj časa, da se o vsem tem pomenimo, predvsem pa, da se pripravimo za čimboljšo realizacijo sprejetih perspektivnih planov gospodarskega razvoja. Te razprave morajo dajati ton predvolilni aktivnosti naših organizacij in delovnih ljudi. Zdaj ko so se že začele priprave za volitve, ki bodo 23. marca za zvezni in republiški zbor — nekaj dni za tem pa bodo še volitve v oba zbora proizvajalcev — je nujno potrebno, da se vsaj delno seznanimo s postopkom o kandidiranju in volitvah ljudskih poslancev.
V zveznem, kakor tndi v republiškem Zakonu o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev, je nekaj sprememb, ki se nanašajo na kandidiranje. Ta sprememba je predvsem v demokratizaciji postopka pri predlaganju kantlidaitov. Po nedavno veljavnem postopku so kandidate več ali manj predlagale kandidacijske komisije, ki so jih volili zbori volivcev. Toda vedno boli se je Čutila potreba, da se morajo predstavniki
ene volilne enote zbrati in pripraviti predlog, o katerem naj potem dokončno odločijo volivci na svojih zborih. In ta misel je osvojena tako, da se bodo morali sedaj v prvih dneh januarja najprej sestati volivci, da bodo na svojih zborih izvolili delegate za kandidacijsko konferenco, ki se bo sestala določenega dne za območje ene volilne enote. Ti zbori volivcev, na katerih je treba izvoliti delegate, morajo biti sklicani najkasneje 25 dni po razpisu volitev. Na teh zborih volivcev ni določeno, koliko volivcev mora prisostvovati zboru, da je sklepčen; vsekakor pa bo zanimanje volivcev takšno, da ho marsikje prostor premajhen. Na teh zborih bodo volivci z javnim glasovanjem, z dviganjem rok, izvolili delegate in sicer za kandidacijsko konferenco zveznega poslanca enega de-
Pred volitvami ljudskih poslancev
Kandidiranje
legata, če je vpisanih na območju, za katerega je sklican zbor volivcev, manj kot 600 volivcev; če jih je več kot 600, dva, in če jih je več kot 1200, pa tri. Za kandidacijsko konferenco, na kateri bodo razpravljali o kandidacijskem predlogu za republiškega poslanca, pa izvolijo na zboru volivcev na vsakih 200 vpisanih volivcev enega delegata. Verjetno bo, da bomo na enem zboru volivcev — in sicer ločeno — volili ene in druge delegate.
Te zbore volivcev mora sklicati predsednik občinskega LO, a opraviti jih je treba po istem postopku kot za kandidiranje ljudskih odbornikov. Na teh zborih morajo biti volivci seznanjeni s postopkom in najmanj 5 volivcev ima pravico. da predlaga posameznega delegata. Glasovanje je javno in vsakih pet volivcev lahko zahteva, da se preštejejo glasovi za posameznega predlaganega delegata. Za delegata je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov od prisotnih. Na teh zborih lahko volivci tudi povedo svoje mnenje o kandidatih za ljudske poslance, o katerih naj razpravlja kandidacijska konferenca. Vse izvoljene delegate za ob-
močje ene volilne enote skliče okrajna volilna komisija najkasneje do konca petega tedna od razpisa volitev. Na kandidacijski konferenci razpravljajo delegati o kandidatih za ljudske poslance. Vsakih pet delegatov ima pravico predlagati enega kandidata, vsak pa ima seveda pravico, da o predlaganem kandidatu pove svoje mnenje. Delegati glasujejo na kandidacijski konferenci javno o vsakem predlaganem posebej in sicer po vrstnem redu kot so bili predlagani posamezni kandidati. Za kandidata je sprejet le tisti, za katerega je glasovalo 40% vseh članov kandidacijske konference. Na osnovi izida glasovanja na kandidacijski konferenci sestavi okrajna volilna komisija predlog kandidatov za ljudske poslance za vsak zbor volivcev. V roku sedmih dni potem, ko je kandidacijska konferenca končala s svojim delom, mora predsednik občinskega ljudskega odbora ponovno sklicati zbore volivcev. Spričo važnosti teh zborov volivcev je predpisana najmanj eno-desetinska udeležba, a v vsakem primeru pa ne manj kot petdeset, v kolikor ni na območju, za katerega je sklican zbor volivcev, vpisanih manj kot 120 volivcev, kajti tam je za sklepčnost dovolj že ena tretjina odnosno 40 vpisanih volivcev.
Na teh zborih obravnavajo volivci predloge. ki jih je sprejela kandidacijska konferenca. O vsakem predlogu razpravljajo volivci in tudi posebej javno glasujejo z dviganjem rok. Za kandidata je sprejet iisti, za katerega je glasovala večina prisotnih. V primeru, da zbor ne sprejme nobenega predloga kandidacijske konference, izvoli zbor volivcev svojo kandidacijsko komisijo in potem po njenem predlogu razpravljajo o kandidatih za ljudske poslance. vendar je tak kandidat sprejet na območju volilne enote le tedaj, če ga je predlagala najmanj ena četrtina skupnega števila zborov volivcev določenega volilnega okraja ali če so ga predlagali zbori volivcev, ki združujejo najmanj četrtino vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike na območju volilnega okraja (za kandidata republiškega poslanca pa namesto ene četrtine ena tretjina).
(Nadaljevanje sledi)
Dekoltirana humoreska
Zadnje ure starega leta so se stapljale z zvoki angleških valčkov, rumb in samb. Mežikajoči lampijončki, viseči pod stropom, so metali o dvorano najrazličnejše barve: od oranžnordeče, vijoličaste, do svetlo-zelene. Svetloba je napolnila ves prostor, iskala luknjice na starih zavesah in tipala ob velikih dekoltejih. Pari in parčki so se vrstili, samo za novoletne praznike negovane roke s pobarvanimi in s črnino obrezanimi nohti pa so se krčevito oklepale gentlemanov...
Čas je potekal o opojnem blaženstou zadnjega večera v letu.
Ženski svet je dajal razpoloženju z globokimi izre-zami na plesnih oblekah še prav poseben mik.
Deset. Godci so brenkali vse bolj veselo. Telesa so se razgibala o silovitem ritmu in izpod dekoltejev je zadihalo po potu, podobno kot ob žetvi, le nepopisna mešanica parfumov je ustvarjala iz tega zadaha prav poseben novoletni čar.
Enajst. Ozračje so pretresali še bolj živahni zvoki. V ritmu gibajoča se telesa so se tesno prilegala. Med ritmom cepetajočih nog pa je bilo vse pogosteje slišati: "Ah gospod, oh, oprostite, gospodična"
Takrat pa so se kradoma odprla vrata in v dvorano je vstopilo desetero ljudi, srednjih let, solidno oblečenih, toda, — o groza! — niti ena ženska ni imela na sebi plesne obleke. Veste, take, z globoko izrezo.
Nekaj plesalk, ki so sedele za mizami, se je pričelo pomenljivo spogledovati.
»Tovarišica, prosim, je še pri vaši mizi prostor? 
"Tovarišica" je pogledala, kot da bi jo z mrzlo ribo udaril po hrbtu.
»Ne ne, je vse zasedeno!«
»Tovarišica, je menda pri tej mizi še kaj prostora?"
»O, ne, je vse zasedeno.« — »Dekolte« je potisnil na proste stole plašče, torbice, rokavice, rute.
»Oprostite, tovarišica, pa bo morda pri tej mizi majhen prostorček za nas«
»Ja, saj vidite, da je vse polno. Kaj le silite sem!« je zarenčalo iznad dekolteja.
Tako je šlo od mize do mize. »Dekolteji« so se sklanjali čez mize in nerazumljivo šepetali.
Na plesišču pa je ose glasneje razbijala godba, med plesalci je valoval prijeten šepet: »Ah gospod, oh, oprostite, gospodična«, o dvorani pa je vse močneje dišalo po znoju, prav tako, kot takrat poleti, ob žetvi,
-jec
POMURSKI VESTNIK, 9. jan. 1958
4
Po pouka pa še veselo zapojmo družbi tovarišice a ob zvokih njene
harmonike . . .
VEČ ALI MANJ
POMEMBNO PRI GRADE
Brez dvoma je Grad središče Goričkega. Tako središče sredi gričevja ima seveda veliko več problemov, kot občina na ravnini. Splošnih, pokrajinskih pro-blemov ne maram ponavljati, saj so že znani, je pa mnogo malih, takih, ki jih radi spregledamo kjerkoli v življenju. Takih, ki bi jih lahko kmalu, brez večjih težav vendarle s pridom rešili v veliko korist ožje skupnosti. Naj se popravim: reševali. Majhnih problemov je namreč vedno na pretek. Videti jih je treba.
Morda gre včasih samo za način reševanja problemov. Vzemimo popravila v gradu pri Gradu. Velika graščina je v razpadanju. Lani so popravili streho in oporni zid in tako preprečili rušenje na severozahodni strani. Ta grad, ki je pomemben in zaščiten kulturni spomenik, hočejo uporabiti za urade, seveda pa ga prej urediti, Toda slišal sem. da ga je gradbeno podjetje, ki je prevzelo popravila, na eni strani rušilo, da je na drugi strani gradilo. Delo bodo nadaljevali nekaj z občinskimi sredstvi, nekaj z okrajnimi, verjetno pa bo pomagal tudi zavod za varstvo kulturnih spomenikov. Projektivni biro iz Maribora se je že zavzel za to delo, posredoval je arhitekta, ki bo pripravili potrebno skico, potem pa vodil ureditvena dela. Torej sistematično strokovno vodstvo. Bilo je že nujno!
@ © ®
Stari grad ne more reševati
roblema prostorov pri Gradu.
tanovanja so neobhodno potrebna. Lokali za zdravstvene potrebe tudi. Torej je treba graditi in bodo gradili, pravijo, »občinsko hišo«. To bo devet-stanovanjska zgradba pri zadružnem domu z lekarno v pritličju, z zdravstveno postajo in zobno ambulanto.
Zdaj, ko gradijo iz Mačkovec odcep daljnovoda, se bliža temu središču tudi elektrika, toda če je pomanjkanje elektrike, imajo tukaj nekaj, kar v Soboti nimajo — vodovod. Seveda samo v »porgi«; torej spodaj, medtem, ko zgornji del grada, kjer je imel nekoč grof vodovod za namakan je vrtnari je za sedanjo šolo, ne. Nekaj cevi bi bilo treba popraviti in bi vodovod zopet deloval. Izvir vode, kjer je črpalka, je zelo močan. Popraviti bi bilo treba predvsem cevi od črpalke do rezervoarja. Ta vodovod bi zadostoval za 27 družin, za ustanove in bi oskrboval 350 šolskih otrok z zdravo vodo. Tudi nevarnost ognja bi bila zelo zmanjšana. In pravijo, da je bila voda v omenjenem izviru večkrat pregledana. Ugotovitev: odlična!
. . . 
S šolami, pravijo, je križ. V šolskem okolišu Grad je čez četrtino premalo učiteljev. To jo v številki menda natančno 12. Šolski prostori so ponekod zelo slabi, razen pri Gradu samem. Toda če upoštevamo, da bo letos prišlo iz učiteljskih šol le 14 štipendistov v službo v Pomurje, in da jih bo lepo število odšlo iz Pomurja v kraje,
ki so jim bolj pri srcu, lahko samo nemočno skomignemo z rameni, potožimo nad elektriko in si želimo, da bodo občine več štipendirale.
Zveni zelo resignirano, vendar je težko. Reforma in razne težave z njo so odjeknile tudi tukaj. Paviljonski sistem šol ali kakšen drugačen. Bojazen pred morebitnimi poskusi. V Petrovcih smo doživeli že sila drag poskus s tako sodobno šolo. Za denar, izdan za petrovsko šolo, ki bo terjala še vsaj petdeset milijonov, bi lahko zgradili nekaj bolj skromnih šol. Toda po toči zvoniti je prepozno. Zato pa previdno tam, kjer bomo letos gradili šole.
. . .
In če pravimo, da so sveti' za zdravstvo in socialno varstvo, varstvo družine in za delovna razmerja letos učinkoviti, moramo najprej vedeti, da se vse to združuje v eni osebi dokaj
zaskrbljene žene. Tožijo nad silnimi izdatki, kot povsod pri občinah. Preglavice jim dela preužitkarstvo. Menda bi bil sprejemljiv predlog nekoga, da naj bi imel s tem v zvezi del pristojnosti krajevni odbor, toda ... Tudi brezposelnih, ki so sicer sezonci, naštejejo 130, vseh sezoncev pa je 21 % volivcev, toda razen teh je še veliko mladine, ki je mlajša od 18 let. Torej nezavidljivo velika številka in kdor pozna sezonsko zaposlitev, ve, da je to problem, toda dodajmo, da se sezonci vse bolj usmerjajo v gradbeništvo, seveda predvsem zaradi urejenih razmer glede socialnega zavarovanja.
Toda zelo nadležno je vprašanje zapuščin ljudem, ki niso . doma, temveč v tujini. Te zapuščine so cesto prav po Goričko neznatne: 180 din naloženih v banko na brata v Ameriki, 360 din za teto v Zahodni Nemčiji itd. Taki dediči se seveda ne zanimajo za svojo dediščino. Zadevnemu resorju pri ljudskem odboru pa povzročata, veliko breupnega dela. Vsako leto namreč sklicu jem skrbnike zaradi obračuna in ti skrbniki zahtevajo dnevnice zaradi tistih 180 dm in uradnik je cele tedne plačan zsroli zaradi dela s temi zapuščinami. Včasih ie res kaj predpisanega tudi nesmiselne. Toda vsak ima svore pravice in zakoni mu jih ščiti io. čenrav tudi pri zapuščinah., ki jih mnogi ne bodo poiskali.
Toda ne samo z neznatnimi, tildi z večerni vsotami se uk-variaio. Razdelili so zimsko pomoč ogroženum. gluhim, slepim im nedoletnikom v znesku 55 tisoč din. Vsota res ni bila na posameznika kdo ve kako velika, toda občini so le pozna. Pa za Novoletno jelko in dolg za zdravljenje ... Milijoni se kmalu naberejo.

Še marsikaj bi lahko povedal, toda naj bosta za konec dva problema: kulturno-pro-svetno delovanie in pa "zaslu-ge za narod". Za kulturno-pro-svetno delovanje so mi rekli, da je vprašan je enako soboške-
IZ RADGONSKE OBČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zbor kulturno-prosvetnili delavcev je napravil tudi načrt za letošnje leto. Največ dela si je naložila radgonska Svoboda, ki bi rada spravila na oder kar pet dramskih del. Živahna postaja tudi lutkovna sekcija, ki misli naštudirati 4 igrice. Svoboda namerava poživeti tudi delo v čitalnici, razgibati Ljudsko univerzo in pospešeno delati z mešanim pevskim zborom. Še boljše uspehe na kulturnem področju si obeta tudi radenska Svoboda. Naštudirati nameravajo vsaj dve igri, od katerih naj bi bila ena uprizorjena na prostem. Še nadalje bodo delovali vsi trije pevski zbori: moški, ženski in mešani, knjižnica pa naj bi povečala število svojih knjig za 30.000 din. Kulturno-prosvetno društvo v Stogovcih bi rado poleg ostalega kulturnega dela naštudiralo Razvalino življenja, v Žepovcih pa se bodo spravili kar na Dnevnik Ane Frank. V Stavešincih bodo z lastnimi močmi in sredstvi uredili dvorano, ki je sedaj še v surovem stanju, tako da morajo stave-šinski igralci gostovati na Kapeli ali pa kje drugje, če hočejo sploh igrati.
A paški odrski delavci so se navdušili za Miklovo Zalo, ki bi jo tudi radi pokazali na prostem. Sicer pa mislijo poživeti vse sekcije, tako da jim ne bo treba biti več v zadregi, če jih bo kdo vprašal po njihovem kulturno-prosvetnem delu. Tudi kapelska Svoboda hoče ostati še vedno v vrsti najboljših Svobod v občini, čeprav imaio tam kup težav zaradi dvorane.
Vsekakor so načrti lepi in. če bo le dovoli dobre volje, bodo uspehi na kulturno-prosvetnem področju v bodoče še lepši.
Na zborovanju kulturno-prosvetnih delavcev so razpravljali-li tudi o koordinaciji dela za bodočo sezono. Na prvem prihodnjem sestanku bodo točno določili igre, katere naj bi igrala posamezna društva, da bi lahko potom gostovala pri sosednjih društvih, saj bi tako kulturno življenje razgibali v veliki meri. Takrat se bodo pomenili tudi o ostalem delu. ki naj bi bilo opravljeno v letošnjem letu.
-ar
mu, odnosno da so razmere prav take, kot v Soboti. Letos ena odrska prireditev in pomanjkanje prostorov za kulise in vse drugo, vadijo pa v šoli. Toda malodušja je vendar manj kot v Soboti. Načrte imajo dokaj optimistične: dve dramski
predstavi, eno mladinsko, en pevsko-tambu raški nastop in morda še kakšno gostovanje, pa menda ne tudi iz Sobote? Dobro bi bilo, če ... Imajo pa tudi lutkarski krožek. V Soboti so ga tudi imeli. Zdaj ni slišati o njem.
In »zasluge za narod«. Zadnje čase so dobili tak orden nekateri zaslužni prebivalci naše pokrajine, nekateri tudi ne in nekaj takšnih, ki nimajo nobenih zaslug za narod. To, prosim, velja za Pomurje in ne samo za Grad, diši pa po birokraciji in »bratskem« podeljevanju ordenov. Namreč ni mogoče stakniti tistega, ki je dal lep predlog za določenega ne-zaslužnega državljana. Politične organizacije so seveda ogor-
čene in prav tako tudi ostali prebivalci. Da o tem razpravljamo, je zlasti važno ob bližajočih se volitvah v Zvezno ljudsko skuoščino in Republiško ljudsko skupščino, ko bo treba izbirati preudarne ljudi za kandidacijsko konferenco, kjer bo-
do izbirali za kandidate res samo ljudi, ki so zaslužni za ljudstvo.
SeVeda zanimajo volivce zasluge kandidatov in bodo o tein pač slišali na zborih volivcev in izrazili svoj pristanek, ali pa tudi rekli: ne!	V. Š.
Koristno silvestrovanje v Rakičanu
Na pobudo krajevnega odbora in vaškega odbora SZDL so v noši vasi priredili Silvestrov družabni večer za vse odbornike družbenih organizacij. Smoter tega družabnega večera ni bilo samo silvestrovanje, marveč medsebojno spoznavanje vodilnih vaških ljudi za bodoče, še druž-nejše delovanje vseh organizacij v vasi.
Z ZBORA VOLIVCEV V TURNIŠČU:
MNOGO LAHKO POKAŽEJO
Pred nedavnim so se zbrali v šolskem prostoru turniški volivci, ocenili delo dosedanjega krajevnega odbora in izvolili novega. Sestanek je pričel predsednik osnovne organizacije SZDL Jožef Lebar. Poročila o delovanju KO sta podala Jožef Gornjec in Stefan Nemec.
Iz poročila je bilo razvidno, do je KO imel doslej mnogo skrbi in dela. Pri tem je dosegel dobre uspehe, ki so se pokazali zlasti tam, kjer so vsi volivci pomagali reševati njegove naloge. Pomagali so pri urejevanju kinodvorane, začeli so uresničevati lep načrt — gradnjo čevljarske delavnice, popravili so več mostov čez Ledavo in navozili nad 200 kub. metrov gramoza na vaške poti. Pa še mnogo je manjših uspehov:	ureditev pokopališča in
sejmišča, ureditev šolske drvarnice itd. To so uspehi, ki jih je dosegel KO v preteklem letu s pomočjo volivcev. Seveda bi bili uspehi še večji, če bi posamezni volivci še z večjim razumevanjem podpirali prizadevanja KO.
Največji problem v Turnišču je še vedno šola. Stara, zasilna šolska poslopju je težko vzdrževati. Treba bo zgraditi novo šolsko poslopje. Vsi volivci priznajo težke pogoje v zdravstvenem in pedagoškem pogle-
du zn učitelje iu učence v takih šolskih prostorih.
Po osnovni organizaciji SZDL predlagani volivci so bili soglasno izvoljeni v nov krajevni odbor.
Štefan Nemec, obi. odbornik Član ObLO Štefan Nemec je izrazil željo, da bi vsi volivci složno sodelovali s KO. »Ne na cesti ali v gostilni, ampak na sestanku se je treba odkrito pomeniti o morebitnih napakah posameznih odbornikov,« je zaključil tovariš Nemec.
MLADINA BELTINSKE OBČINE
NAD 200 NOVIH ČLANOV
Pred kratkim je bila v Beltincih mladinska občinska konferenca. Poleg 80 delegatov so se konference udeležili zastopniki političnih organizacij, med njimi tudi sekretar OK ZKS tov. Horvat. Prisotnih 80 delegatov je zastopalo 12 osnovnih mladinskih organizacij, oziroma 1345 mladincev in mladink. Iz poročil in razprave je razvidno, da se mladina zadnji čas uveljavlja, predvsem dela aktivno v raznih športnih in kul-turno-prosvetnih društvih. Ni jim pa uspelo vključiti vse mladine v mladinsko organizacijo, tako je še vedno precej mladine izven organizacije. Zadnji čas se je uveljavila predvsem kmečka mladina, ki dela v aktivih mladih zadružnikov v okviru kmetijskih zadrug. Poudariti pa je treba, da se je mladina vse nremalo uveljavila v delavskem in družbenem upravljanju in kot taka vse premalo predstavlja pomembno politično silo.
Volitve vodstev osnovnih mladinskih organizacij so letos dobro izvedene. Prvič so bile
volitve s tajnim glasovanjem, na način kot so redne volitve za občinski LO. Sama udeležba na predvolilnih sestankih bila dobra, zato je bila tudi dobra udeležba na volitvah. Tako so v vaseh Gančani, Lipovci, Do-kležovje in Ižakovci volitve končali že ob 9. uri s 100 odst. udeležbo. V vseh ostalih vaseh pa so bile volitve končane do 12. ure. V času volitev se je dejavnost mladinskih organizacij razživela, saj je na novo pristopilo 200 mladincev in mladink. Na svojih prvih sejah so novi odbori že naredili okvirne programe dela za leto 1958.
Delegati so na konferenci iznesli tudi težave mladinskih organizacij, predvsem glede prostorov, ker se ponekod nimajo kje sestajati. V nekaterih vaseh so možnosti, vendar pa zaradi nerazumevanja nekaterih ljudi, tudi tam mladina ne more priti do svojih prostorov, vsaj do ene sobe.
Na kraju je bilo sprejetih več sklepov in izvoljen nov mladinski občinski komite.
A. H.
Štefan Sedonja:
OB UPRIZORITVI VESELOIGRE
„LOGARITMI in LJUBEZEN“
Valerija Markič, profesorica matematike in fizike, ki so ji dijakinje naložile žaljiv vzdevek Hubertus, ker se ne more ločiti od svojega oguljenega plašča, je strah iu trepet sedmega c razreda, kjer je razredničarka.
Hubertus je do svojih gojenk pretirano stroga, nepopustljiva, zaradi tega nepriljubljena; učenke se je boje, jo sovražijo, kakor se boje in sovražijo predmet, ki ga poučuje. Valerija se je že večkrat skušala približati svojim učenkam in jih je če-Lo vabila s seboj v planine, toda rezultat vsega je bil posmeh za njenim hrbtom.
Valcrijin sin Boris — »že študent v drugem semestru —c sicer odličen športnik, a velik nerodnež v ljubezenskih zadevah, je zaljubljen v materino gojenko Ireno, toda ne ve, kako naj ljubezen razkrije svoji izvoljenki. V materini skrinjici najde šop strastnih ljubezenskih pisem, ki jih je Markičevi, ko ji je bilo sedemnajst let, pisala njena prva in neizpolnjena ljubezen. Boris prepiše eno izmed najbolj gorečih pisem in ga nepodpisanega pošlje v šolo Ireni.
Šolski sluga Motek, ki je ravno takrat nekom zataknil svoje naočnike, zagreši hudo nerodnost, ko preda Ireni namenjeno pismo Hubertusn, pismo pa, ki bi ga morala dobiti Valerija, izroči Ireni. Valerijo Markič vrže to pismo čisto iz ravnovesja in Ireni se obetajo težki trenutki.
Sluga Matek, ki je povzročil vso zmedo, postane zdaj glavni gibalec dejanja. S svojo prostodušnostjo močno vpliva na Hubertusa, in ko še istega večera pride obupana Ireno k svoji profesorici, ta odvrže svojo nečloveško krinko iu s trpkimi besedami, ki mejijo že na obup, naslika prepadeni Ireni svoje
žalostno življenje, ki jo je opeharilo za njeno prvo in veliko ljubezen ter jo izročilo možu, ki ga ni ljubila nikoli. Valerijin mož je kmalu umrl, ostal ji je le sin Boris, na katerega je prenesla vso svojo ljubezen; pred svetom, še posebno pa pred svojimi učenkami, si je nadela krinko strogosti, nepriljudnosti in brezčutnosti.
Valerija se v sebi zamaje, vendar premaga svojo osebno bolečino in odvrže nepotrebno masko, s katero si je odtojila srca svojih učenk. Pri tem ji širokogrudno pomaga s svojimi »pedagoškimi nasveti« šolski sluga Mai».
Markičeva, ki zdaj ni več Hubertus, je vsa spremenjena. Pomaga svojim učenkam, ki se ji več ne posmehujejo, je ne sovražijo in se je ne boje. Ko prejmejo dekleta povabilo za rokometno tekmo na Švedskem, se odločijo, da jih bo tja vodilu razredničarka Markičeva, nekdanja Hubertus.
Taka je v skopili potezah vsebina Sencčičcve optimistične komedije Logaritmi ia ljubezen, s katero so se 21. in 22. decembra predstavili dijaki soboške gimnazije domačemu občinstvu in s tem otvorili letošnjo gledališko sezono v Murski Soboti.
O delu, za katerega ne morem trditi, da je za dijake prezahtevno, ne mislim razpravljati; mimogrede naj Ie povem, da je polno vedrine, situacijske in karakterne komike, dasi mu ne morem prisoditi niti prepričljive psi hološko globine niti učinko
vitejših dramatičnih zapletov.
Komedijo sta režirala profesorja Razpotnikova in Dominko. Z realistično koncepcijo režije jima je uspelo, da sta iz šibke veseloigre izluščila humano jedro ter mu dala močan poudarek, na oder sta postavila dogodivščino iz dijaškega življenja, ki je bila tako pristna, da gledalec ni mogel ostati ravnodušen.
Lik dozdevno brezčutne, pretirano stroge, zato osovražene profesorice Valerije Markičeve — Hubertusa, je s sugestivno interpretacijo močno podala osmošolka Olga Vugrinč v a. Podobn profesorice, ki jo sinova nerodnost spravi v mučen položaj, sicer v veseloigri ni kdo ve kako psihološko utemeljena. Včerajšnja Hubertus, ki je v začetku komedije celo nekoliko karikirana, postane kar čez noč vsa dobra, tenkočutna — človeška. Tako korenite psihološke spremembe so v življenju sicer možne, toda skoraj vedno nastopijo kot posledica silovitih življenjskih pretresov ali pa so rezultati dolgotrajnega psihološkega procesa, ki je v veseloigri le medlo nakazan. In v tem pogledu je Valerija problematična. Njena preobrazba je bila vse prehitra, vzrok vse premalenkosten, da bi v zadnjem dejanju popolnoma prepričala gledalca. Če je bila Vogrinčeva ob koncu tretjega dejanja igralsko šibkejša kakor v drugem dejanju, kjer je pokazala naravnost presenetljivo kreatorsko silo, je to več ali manj po-
gojeno z delom samim, ki z dramatskega vidika vedno bolj pada, dokler se končno vse skup ne sprevrže v vsebinsko praznino, ko tudi Valerija, taka kakršna skuša biti ob koncu, ni več pravi človek, ki se je v mukah izmotal iz usodne zmote, ampak neživljenjska dobričina, ki jo bolj pomiljujemo kakor občudujemo.
Šolski sluga Matek je eden izmed tistih naivnih dobrodušnežev, ki so že bolj ljudje preteklosti, čeprav s tem ne trdim, da jih dandanašnji več ni. Rad ima svoja dekleta, morda še rajši svoje zajčke. Čez dan poseda ob šolski peči in greje svoj išijas; dekleta ran prinašajo znamke, saj je navdušen filatelist, zvečer pn »službuje« v gledališču kot gasilec. Njegovo besedičenje je pretkano s citati iz gledaliških del, ki jih vpleta dokaj prisrčno. Ob vsem tem pa je seveda prepričan, da je važna osebnost.
Vlogo mladostnega starčka je lepo rešil sedmošolec K u-č a n Milan. Kučan je pokazal mnogo smisla za karakterno komiko in je bil prav gotovo najoriginalnejša figuro v komediji, čeprav je tu pa tam nekoliko prcmln-dostno gestiknliral in se ga tudi jezikovni brus ni preostro dotaknil.
Podobo sedmošolke Irene je z mladostno prisrčnostjo prikupno podala osmošolka V e-ra Vlahovičeva, njen partner Boris — osmošolec Branko Kureš pa je spričo dobre igre Vugrinčeve in Kučana skoraj zbledel.
POMURSKI VESTNIK. 9. jan. 1958
5
Med statisti je imela nekaj več besedila le osmošolka Marija S a b o j e v a , Irenina prijateljica Marta. S svojo živahnostjo je prijetno razgibala statičnost v dejanju, motila je le njena ge-stikulacija in deklamatorič-nost s preočitno padajočo stavčno kadenco.
Scenograf prof. Vrtač-n i k je imel tudi to pot posrečeno zamisel, saj je tistih nekaj metrov lat tako razrezal in nato spet tako zbil, da jih je lahko uporabljal v najrazličnejših funkcijah. Domiselna in do skrajnosti poenostavljena scena je s svojimi elementi učinkovala, in bilo bi vse prav in lepo, ko bi te duhovite skromnosti ne motila revščina, ki se je razkazovala s tistih preperelih plaht, ki delujejo že močno cirkuško. (Joj, soboški oder v Partizanu, še vedno najboljši oder našega okrajnega mesta, kako si žalosten!!).
Kostumi niso bili problematični, bili so dobri taki, kakršni so pač bili, le frak, ki je šel s profesorjem čez oder, je bil čisto nepotreben. Maskerki Mariji Z r i m o-v i sta se posebno lepo posrečili maski Matka in Hubertusa.
Bežno sem se dotaknil le nekaterih najbolj opaznih vrlin in pomanjkljivosti pri izvedbi veseloigro Logaritmi in ljubezen. Občinstvo, ki je prizadevnost mladih igralcev nagradilo z zasluženim pri-znnnjem, nas sili, da se brez otožno vdanosti in malomeščanske obzirnosti ponovno spoprimemo s problemom, ki smo ga načeli pred dvema letoma, a ga nismo mogli rešiti tudi zato, ker so se nekateri tovariši, ki bi lahko mnogo koristili v borbi za soboško gledališče, pridružili temu boju menda bolj iz strahu, da ne bi veljali zn nekulturne, kukor pa iz iskrenega prepričanja o nujnosti take kulturne ustanove.
M
L
I
N
N
A
G
O R
I
Č
K
E
M
Pomurje in varstvo rastlin
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci se z uvajanjem novih, učinkovitih kemičnih preparatov in modernih aparatur vedno bolj uveljavlja v vseh naprednih državah.
Brez dvoma vpliva varstvo rastlin na pridelek enako, kakor uporabljanje umetnih gnojil, izbira semen in drugi agrotehnični ukrepi; pri nevarnih škodljivcih (koloradski hrošč, ameriški kapar itd.) pa je sploh pogoj za proizvodnjo. Za pridobivanje čimvečjih pridelkov v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu bo potrebno vzporedno z izboljševanjem agrotehničnih ukrepov izpopolniti tudi varstvo rastlin v tolikšni meri, da bo v bodoče preprečena večja gospodarska škoda, ki so jo doslej povzročale razne bolezni in škodljivci.
Da bi bili seznanjeni z delovanjem službe za varstvo rastlin v Pomurju, je bila sklicana 12. decembra 1957 v Murski Soboti konferenca, ki je razsvetlila dobre in slabe strani dosedanjega dela na tem področju. Iz razgovorov na tem sestanku posnemamo nekatere misli:
Lani smo se borili proti raznim rastlinskim škodljivcem in boleznim: proti koloradskemu hrošču in plesni na krompiriščih, ameriškemu kaparju, češpljevemu kaparju in rdečemu pajku v sadovnjakih, peronospori, oidijn in grozdnemu sukaču v vinogradih.
Pri zatiranju koloradskega hrošča je bila prva generacija dokaj uspešno uničena s prašenjem in škropljenjem, dočim se je avgusta okužba razširila in je tako drugo generacija dosegla svoj višek. Večina kmetijskih zadrug in lastnikov krompirišč je več prašila z raznimi razknževalnimi sredstvi, kot pa uveljavljala škropljenje. Mislim, da smo tako razkuževali krompirišča nato, ker ni bilo dovolj motornih škropilnic, drugič pa zaradi tega, ker še vedno ne vemo, da je škropljenje daleč učinkovitejše v borbi proti škodljivcem. Anketa je pokazala. da imamo v Pomurju le 21 motornih škropilnic in motornih pra-šilcev. To število sodobnih aparatur je zelo majhno in nikakor ne zadostuje za uspešno uničevanje tako razširjenega in trdoživega krompirjevega škodljivca — koloradskega hrošča.
Nihče nam ne more oporekati, da nismo redno obveščali prebivalstva u zatiranju oziroma o času in načinu zatiranja koloradskega hrošča, vendar naša akcija ni tako potekala, kakor je bilo to zamišljeno. Občinski ljudski odbori se izgovarjajo na kmetijske zadruge, slednje pa zopet na občinske ljudske odbore. Tako bo naša prva naloga, da v letu 1958 to akcijo boljše organiziramo, uspeh pa bo dosegljiv samo tedaj, če se bodo za zatiranje zavzele kmetijske zadruge sknpno z občinskimi ljudskimi odbori.
Letos bomo morali posvečati največjo pozornost še boljši kmetijski propagandi in nabavi motornih škropilnic po zadrugah. Umestno in potrebno je, da škropimo vsa krompirišča redno vsak mesec, če pa ne vsak mesec, pa vsaj trikrat v poletju. Ne pozabimo na finančna sredstva za naše akcije. Okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori bi potrebovali sklad za varstvo rastlin. Tako bi imeli vsaj minimalna sredstva, da bi bila borba proti rastlinskim škodljivcem bolj učinkovita. Občinski ljudski odbor naj Ima sredstva za organizacijo, a okrajni ljudski odbor sredstva za prispevke pri nabavi motornih škropilnic.
No bomo omenjali borbe proti plevelom in čiščenja žit, ker so to že udomačene akcije, pač pa bi se nekoliko ustavili pri zatiranju ameriškega kaparja. Lani smo poškropili v Pomurju okoli 80 % sadnega drevja, vendar naša akcija ni bila tako uspešna, ker smo delovali z ročnimi škropilnicami prepočasi in nas je zato čas prehiteval. Tudi pri tej naši akciji moramo podčrtati, da je zelo potrebno, da kmetijske zadrge nabavijo več motornih škropilnic, ker lahko samo z njimi temeljito in pravočasno poškropimo sadno drevje. Razumljivo je, da moramo predhodno, t. j. pred škropljenjem, sadna drevesa temeljito očistiti mahu in lišajev, odstraniti z njih nepotrebne in suhe veje ter gnojiti sadnemu drevju. Ob primerni oskrbi bodo sadna drevesa mnogo bolj odporna proti raznim boleznim in škodljivcem.
Tretji škodljivec drevja je gobar, ki ga najdemo največ v gozdovih, manj na sadnem drevju. Komisija je ugotovila, da je bil gobar prejšnja leta precej razvit, letos pa ga v naših gozdovih ni mnogo. Na 2000 ha gozdov pride le komaj vidna — slaba okužba. Pridne roke ljudi, ki so mehanično uničevale jajčeca tega škodljivca, in naravni sovražniki — paraziti — so storili svoje.
V	vinogradih smo uničevali pero-nosporo, oidij in grozdni sukač. Ta borba je bila dokaj uspešna.
KAKŠNI NAJ BI BILI NAŠI
SKLEPI?
Zadružne organizacije naj prevzamejo naloge operativno-pospeše-valne službe za varstvo rastlin. Zlasti je to važno pri kmetijskih gozdarskih proizvajalnih zvezah.
V	proračunih okrajnega in občinskih ljudskih odborov je potrebno zagotoviti finančna sredstva za dosledno izvajanje Temeljnega zakona o varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Za pospeševalne naloge
in varstvo rastlin je treba zagotoviti finančna sredstva v skladih za pospeševanje kmetijstva.
Pri uvajanju mehanizacije pri kmetijskih zadrugah naj ima prednost nabava aparatur za varstvo rastlin (motorne škropilnice, motorni prašilci in podobno).
Da bi imeli pregled nad razširjenostjo rastlinskih bolezni in škodljivcev, naj občinski ljudski odbori organizirajo poročevalsko službo, ki bo evidentirala širjenje in pojave novih bolezni in škodljivcev.
Ker se je v zadnjem času nevarno razširil sadni škodljivec — rdeči pajek (sadna pršica), prav tako tudi češpljev kapar, naj bi ta dva škodljivca proglasili za nevarna in določili na okuženem območju obvezno zatiranje.
Ing. Lado Jerše
Agronom Emerih Šiftar:
Nezadostna in nepravilna priprava zemlje
Ze preteklo leto (v 36. številki PV z dne 12. septembra) smo objavili daljši informativni članek pod naslovom »Nad pol milijarde din več dohodka pri pšenici«, v prvi letošnji številki našega pokrajinskega časnika pa začenjamo objavljati ciklus strokovnih nasvetov agronoma Eme-rika Šiftarja, avtorja načrta za povečanje pridelka pšenice v Pomurju.
Nasvete bomo predvidoma objavili v sedmih poglavjih, na kar še posebej opozarjamo naše kmečke bralce.
V naših razmerah pride pšenica za okapaivinami — krompirjem, koruzo, črno deteljo in prosom. Najslabši predsadež je proso, kar se vedno pokaže v slabem pridelku. Ostali predsadeži so primerni, kvečjemu prav poznozoreča koruza ne povsem, ker ni dovolj časa za primemo pripravo zemlje. Orjemo za vsemi kulturami le enkrat in tako ne moremo primemo pripraviti zemlje. Upoštevati je treba tudi, da je pšenica rastlina težje zemlje, ki pa je še posebno občutljiva zastran obdelovanja.
Zemljo za pšenico večinoma naoravamo s kravicami im orjemo največ 15 cm, marsikje pa samo 10 do 12 cm globoko. To je prva osnovna napaka in vzrok za pičli pridelek, saj deluje le zelo tanek sloj zemlje pri razvoju rastline.
Ko beremo v časopisih o obilnih donosih pšenice v drugih državah, v novejšem času posebno v Italiji, moramo vedeti, da obdelujejo Italijani zemljo 40 cm globoko in zategadelj dosežejo tako obilne pridelke. Vidimo torej, da deluje pri razvoju rastline štirikrat več zemlje kot pri nas.
Prišli smo potemtakem do prve naloge, ki jo moramo izpolniti za povečanje pridelka pšenice: poglobiti obdelovanje zemlje vsaj na 25 do 30 cm globoko. Ta ukrep bo seveda vplivaj tudi na vse ostale kulture in povečal njihove pridelke tako, da je pomemben za vso njivsko pridelovanje.
Kako bomo to uresničili? Če so ta ukrep izvedli drugod, je uresničljiv tudi pri nas. Toda s kravicami in tudi s konji ne moremo orati do te globine. Naše kravice imajo druge naloge — dajati mleko in meso — ne pa se mučili z oranjem im obdelovanjem zemlje. Za to je mehanizacija, traktorji s pomožnimi napravami, ki edino lahko opravijo to delo.
Kmetijske zadruge so tiste organizacije, ki si morajo nabaviti potrebno število traktorjev s priključki za opravljanje uslug posameznikom. Danes imamo traktorje kvečjemu s plugom ali celo tudi brez njega. Za obdelovanje zemlje pa je potrebno preskrbeti tudi druge priključke — orodje.
Da se bomo pravilno razumeli: pod pojmom »poglobljena obdelava zemlje« namreč ne smemo razumeti samo oranja, t. j-obračanja 30 cm globokih brazd. To bi bila velika strokovna napaka, če bi naenkrat prinesli oziroma obrnili na površje okrog 15 cm mrtvice. Na ta način bi zemljo za nekaj let uničili, ker ne bi uspevale plitveje vkoreninjene poljske kulture. Splošna napaka pri obdelovanju zemlje je, da uporabljamo samo plug in obračamo zemljo sem in tja v našo škodo, ne poznamo in ne uporabljamo pa rahljačev — grebač. Poglobljeno obdelovanje pa je izvedljivo samo z rahljači, saj imamo tudi zemljišča, na katerih nikoli ne bomo mogli obračati 30 cm globoke brazde, ampak samo rahljati z rahljači. To se pravi: oranje na navadno 15 do 20 cm globino in pod tem pa rahljanje. To-delo je lahko opraviti, toda nujno je, da si KZ naročijo podzemne rahljače, ki jih do sedaj še nima noben zadružni traktor.
KZ morajo sestaviti točno kalkulacijo za opravljanje tega dela, da bodo stroški sprejemljivi tudi za pridelovalce. Delo bo močno cenejše, če bo opravljeno na večjih zaključenih površinah — kompleksih. Pridelovalci bodo morali in tudi bodo prišli do prepričanja, da morajo, če se hočejo rešiti težkega dela in garanja poleg tega pa si povečati pridelke in dohodke, male parcele združevati v večje in izoblikovati vaški kolobar. Toda pri tem niso ovirane in dotaknjene njihove lastninske pravice. Parcele združijo le zaradi lažjega in boljšega strojnega obdelovanja in splošnega pridelovanja.
Prihodnjič: PREMAJHNA IN NEPRAVILNA UPORABA UMETNIH GNOJIL
Uboj v Radmožancih
Zakonca Jožef in Terezija Buki že dolgo časa nista več živela v družinski slogi. Prepiri so bili na dnevnem redu. Žena je skrbela za skromen in majhen dom ter za majhne otroke. Mož pa je popival, se prepiral in niti malo skrbel za dom. Ponoči, 24. decembra lanskega leta, je zopet prišel pijan domov in grozil, da bo vse pobil. Prepir, razgrajanje in jokanje strok je trajalo vso noč in še
drugi dan. Žena in hčerka sta bili obupani in ogorčeni, ker je mož zapil ves denar, ki ga je komaj 15-let stara hčerka Jo-lanka z muko zaslužila na sezonskem delu.
Do usodnega spopada je pri. šlo kmalu po poldnevu, ko je mož navalil na ženo, češ da jo bo ubil. Žena je v živčni razdraženosti pograbila žepni nož in ga zasadila v moževo desno prsno stran. Mož je omahnil in se že po nekaj korakih zgrudil mrtev na tla, ker je imel glavno odvodno žilo prerezano. Zena se je, še vsa obupana, sama javila organom LM im priznala dejanje. Značilno za razmere v hiši, ki jih je povzročil Jože Buki, pa je, da trdi tudi hčerka, da je ona ubila očeta.
Lepa gesta kolektiva NB v G. Radgoni
Kolektiv radgonske NB je s pomočjo Dedka Mraza obdaril učence radgonske osemletne šole s kolekcijo mladinskih knjig, ki bodo kar lepo povečale število knjig v pionirski knjižnici. Dedek Mraz je prinesel nad 20 knjig, za katerimi pionirji že sedaj sprašujejo, ker so knjige izbrane kar posrečeno. Taka darila so zelo umestna in zaželena. Zakaj
bi Dedek Mraz zasipaval pionirje samo z žogami in podobnimi rečmi? Teh je na šolah že skoraj dovolj in so knjige bolj dobrodošle.
Radgonski pionirji se zahvaljujejo kolektivu NB v G. Radgoni za bogato darilo, posebno še tovarišici direktorici Marici Koroščevi, ki je naša vneta prijateljica.
Radgonski pionirji
Teden občnih zborov v Veržeju
Veržejske organizacije so pohitele z občnimi zbori. V enem tednu so bili kar trije.
Najprej je bil občni zbor Zveze borcev. Iz poročil sklepamo, da je bilo nekaj članov zelo aktivnih, nekateri pa poznajo organizacijo samo tedaj, ko jo osebno potrebujejo. Člani so skrbeli za urejevanje nartizan-skih grobov, za otroke padlih borcev, enega bolnega člana pa so podprli denarno. Organizacija je po proslavi Dneva republike priredila družabno veselico. Sklep, da bodo odkrili spominsko ploščo na Prelogovi hiši v Grlavi, ni bil izvršen. To in še druge naloge bodo morali izvršiti v novem letu in poživiti delovanje organizacije.

Prosvetno društvo Veržej je imelo dobro obiskan občni zbor. Predsednik je v svojem poroči-lu navedel, da je delovalo 5 odsekov.
Knjižnica se je pomnožila za 43 novih knjig in revij v vrednosti 38.141 din. V Prešernovem tednu so zbrali za knjižnico nad 10.000 din. Povprečno je prebral vsak bralec 42 knjig na leto, torej nekaj manj kot predlani Na našem odru so bile preteklo leto samo 3 gledališke predstave — 2 igri. Dramski odsek moramo poživiti. Pevski odsek je nastopil 5-krat. Sodeloval je tudi na I. občinskem prazniku v Ljutomeru. Šteje 38 pevcev in pevk. Sedaj pripravlja samostojen pevski
koncert, zato ima redne pevske vaje. Tamburaški zbor je izgubil več članov. Zbor je treba obnoviti z novimi člani. V zimskem času bi lahko bilo več predavanj za naše ljudi, zato naj bo izobraževalni odsek bolj aktiven. V kinu so redno predvajali filme, po 2 filma na teden. Na občnem zboru so ponovno izvolili dosedanji upravni in nadzorni odbor, ki bosta v novem letu med drugim uredila tudi novi knjižnični prostor. Društvo bo tudi sodelovalo na proslavi 90-letnice Prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
Občni zbor PGD Veržej je bil dokaj živahen. Želeli pa bi, da bi člani prišli na občni zbor točno, ne pa šele proti koncu ali pa celo samo na »veseli del« po občnem zboru.
Delovanje društva je bilo lani zelo razgibano. Gasilske vaje so bile redne, uspehi na sektorskih tekmah prav dobri. Potrebna pa je večja disciplina pri gasilskih vajah, da bodo lahko vedno ob napovedani uri. Gradnja novega gasilskega doma je resna naloga društva in pod spretnim vodstvom predsednika Antona Muleča dobro napreduje.
-ar
Novoletna jelka v Soboti
Za Novoletno jelko je bil pod okriljem občinskega odbora SZDL ustanovljen koordinacijski odbor, ki je prevzel vse priprave za izvedbo novoletnih prireditev. Smelo lahko trdimo, da je letošnje praznovanje bilo bolj načrtno in da je v splošnem uspelo v zadovoljstvo otrok in staršev.
Prve prireditve so se pričele že 26. decembra. Primerno je bilo, da smo imeli množične prireditve v dvorani kina »Park«, kjer smo s tremi predstavami zadovoljili vso šolsko in predšolsko mladino. Kultnrni program, ki je bil pester in izredno zabaven, je pripravilo DPD »Svoboda«, sodelovalo je tudi TVD »Partizan« z raznimi akrobacijami, predšolsko mladino pa je ob tej priložnosti obiskal tudi Dedek Mraz. Otroci so se približno dve ari zelo lepo zabavali in so potem zadovoljni razkropili proti svojim domovom.
V dvorani kina »Park« je bilo tudi več predstav filma »Čeveljčki na asfaltu«. Škoda, da si niso ogledali filmu tudi otroci iz sosednjih okoliških šol. Vsa mladina v mesta in okolici je imela čajanko na svojih šolah, predšolska pa v otroškem vrtcu.
Za zakljnček praznovanja je bila po mestu povorka, ki je navdušila otroke in odrasle. Če bi ne bilo megle in če bi bila boljša razsvetljava, bi bilo še prijetnejše, saj je bila vsa povorka na prikolicah, ki so jih vlekli avtomobili in traktorji, vsak v svojevrstni obleki. V povorki smo občudovali godbo, indijance, Dedka Mraza s spremstvom, zelo ljubke mušnice, snežinke, Rdečo kapico, Zogico-nogico, Sneguljčico, Janka in Metko, razne gozdne živali, zaključilo pa jo je dvanajst mesecev z Novim letom, ki se je zibalo na velikem parnika.
Zahvaliti se moramo za požrtvovalno delo pod j. »Sograd« in »Zidar«, kakor tudi tovarišicam in tovarišem, ki so žrtvovali mnogo prostega časa, da je lahko bilo praznovanje v takem obsegu. Grajati pa moramo mizarska podjetja »Jelka«, »Javor« in »Ledava«, ki niso našla toliko časa, da bi načrtno opremila traktorje in tako prispevala vsaj majhen delež za razvedrilo naših malih, medtem ko so manjša podjetja, kakor Kolarstvo, Pleskarstvo in privatniki izdatno pomagali.
Iz Melinec poročajo
Obiskal nas je Dedek Mraz. —
V nedeljo ob 9. uri dopoldne so se zbrali vsi šolarji. Bilo je tudi precej cicibanov, pa takih, ki še ne hodijo v šolo. Najprej kratka igrica »Snežinke«, ko-čijaž Dedka Mraza in že je prišel! Prinesel je mnogo: pecivo, bonbone, smokve, svinčnike in še marsikaj.
Dela je bilo pa tudi precej. Nekaj smo dobili od ObLO, nekaj od KZ, največ pa smo prinesli sami. Pobirali smo krompir in ga nabrali za 7000 din. No, marsikdo je stal ob strani, pa vseeno se je našlo dovolj takih, ki radi pomagajo in napravijo kaj za otroke.
Vsem prav lepa hvala, naj-
bolj pa Dedku Mrazu, da bi nas še mnogokrat obiskal polnih rok!
Kuharski tečaj — končan. —
29. decembra so naše vaščanke zaključile kuharski tečaj. Vodila ga je tov. Vilma Gjorek iz Rakičana. Obisk je bil tako velik, da so mnogi odhajali, ker niso dobili prostora. Zaslužile pa so tudi saj so dale 18.000 din kuharici, poplačale dolgove in si še nekaj razdelile.
Na seji vaškega odbora Socialistične zveze so se zbrali vsi odborniki vaških organizacij. —
Najvažnejša točka: sejna soba, ki je bila do sedaj v gasilskem domu prazna in ni služila ni-komur. Vsi sestanki pa so bili v šoli. Sedaj pa so sklenili, da bo ta soba služila vsem odbo-
rom za sestanke, mladini pa še prav posebej, ker je sklenila, da bo imela vsako sredo sestanke im bo osnovala tudi svojo gasilsko desetino.
Odranci
V soboto, 28. decembra prejšnjega leta so predvajali pri nas zdravstveni film. Film si je ogledalo precej ljudi, saj je bila zadružna dvorana polna.
V nedeljo, 29. decembra p. 1. je Dedek Mraz tudi v Odrancih obdaroval cicibane in pionirje. Dobili so precejšnja darila, za kar se morajo zahvaliti domači zadrugi, ki je prispevala 20.000 din. Prispevali so tudi starši.
-in
Dedek Mraz v Gederovcih
Na gederovski šoli so pridni in delavni predvsem pionirji. Vsako nedeljo dopoldne se zberejo v šob, kjer pod vodstvom tov. Rakočeviča opravljajo razne poskuse z elektriko. Pred kratkim je bil pod okriljem pionirske organizacije ustanovljen strelski odsek, v katerem prav tako vadijo ob nedeljah.
Za uspešno delovanje je pionirski odred prijetno presenetil Dedek Mraz in ga obdaril
PREKLIC
Preklicujem očitke, ki jih vsebuje članek, katerega sem objavil v Pomurskem vestniku z dne 9. V. 1957 pod naslovom »Pismo Pomurskega flikača, ki se tiče »živinskega dohtorja« iz okolice Vidma ob Ščavnici, ker temelji ta članek na napačnih informacijah.
S. Klinar
z žogo, šahi in raznimi drugimi igračami. Tega dne so bili vsi šolarji zbrani pod novoletno jelko in so z zanimanjem sledili veselim prizorom na odru. Višek pa je bil prihod Dedka Mraza, ki se je kar upogibal pod težo darov. Ljudje in otroci so presenečeno strmeli v njega, saj ni nihče pobiral prispevkov v ta namen.
Dedek Mraz je presenečenim staršem in otrokom odkril to skrivnost, ko se je zahvalil darovalcem, v prvi vrsti Lovski družini Rankovci, ki je darovala 10.000 din, nadalje Občinskemu odboru SZDL M. Sobota, ki je daroval 3.000 din in Kmetijski zadrugi Gederovci, ki je prispevala zvezke in svinčnike.
V. K.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 10. do 19. januarja Do 10. januarja pogosle močne padavine, ki bodo prešle v sneg. V nadaljnjem poteku možne le lahne snežne padavine, zlasti okoli 18. jan., sicer po večini suho oziroma jasno vreme. Obenem bo postopno pritisnil silen mraz, zlasti po 19. januarju.
Na nedavnih volitvah občinskih ljudskih odbornikov so volilni odbori ugotavljali, da niso vpisani v volilne imenike mnogi državljani, ki so se redno prijavili v svojem kraju, kjer sedaj živijo; še več, bili so celo primeri, da niso bili vpisani tisti, ki od rojstva stalno živijo v tem kraja in so do sedaj stalno volili. Na-
Revizija
sprotno pa so bili obsojanja vredni primeri, da so bile nekatere osebe vpisane po večkrat, da so bili vpisani že davno umrli, kakor tudi osebe, ki so se odselile, odjavile, itd. Vse to je upravičeno razburjalo državljane in zastavljali so vprašanje odgovornosti uslužbencev, ki vodijo volilne imenike.
Nedavno je bilo v Zveznem uradnem listu objavljeno Navodilo o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov, tako da bi za volitve ljudskih poslancev 23. marca bili volilni imeniki res v redu.
Revizijo in prepisovanje volilnih imenikov je treba končati do 10. februarja in jih potem razgrniti, da lahko v desetih dneh vsi državljani
in organizacije dajejo svoje pripombe. Pri reviziji volilnih imenikov je treba upoštevati dejansko stanje s tem, da se uradna oseba, ki je zadolžena za vodenje volilnega imenika, prepriča za vsakega v volilni imenik vpisanega volivca, ali res stalno živi oziroma ima prebivališče v kraju, za katerega velja ta imenik. Tako je torej treba z revizijo volilnih imenikov iz imenika brisati: vse umrle osebe; vse, ki so se stalno odselili dru-
volilnih
gam ali pa so na osnovi pravnomočne sodbe izgubili volilno pravico. Jasno je, da s tem, če nekdo ni vpisan v volilni imenik, še ni dokazano, da je brez volilne pravice, kajti to lahko izgubi samo z izgubo državljanstva odnosno s pravnomočno sodbo.
Pri revizijskem postopka pa je treba vpisati v volilni imenik vse mlade državljane, ki bodo do dneva volitev polnoletni; vse, ki so se po 1. januarja 1957 za stalno preselili na območje, za katero sestavljamo imenik in končno je treba vpisa-
ti vse, ki živijo na tem območju in še niso vpisani v volilni imenik tega kraja. Tako je urejeno sedaj tudi vprašanje oseb, ki so več kot 6 mesecev odsotne iz kraja svojega stalnega prebivališča in bodo verjetno v tem kraja, kjer so sedaj, ostale do konca marca. Potemtakem je torej mogoče, da se po lastni želji lahko take osebe vpišejo v volilni imenik kraja, kjer živijo. Tako sc lahko vpišejo študenti v kraju, kjer študirajo, vojaki pa ostanejo vpisani v volilni imenik kraja, kjer stalno živijo kot civili.
V teh januarskih dneh mora biti ena izmed osnovnih nalog kra-
imenikov
jevnih odborov in organizacij (SZDL, LMS, sindikatov), da stalno pomagajo uslužbencem občinskega ljudskega odbora pri reviziji in kasneje pri prepisovanju volilnih imenikov in končno naj tudi zelo kritično spremljajo delo teh uslužbencev, da se ne bi ponavljali primeri, ko so »sestavljali« volilne imenike v nekem kraja ob litra kake izabele ali šmarnice . . .
POMURSKI VESTNIK, 9. jan. 1958
6
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 15. decembra 1957. do 4. januarja 1958.
Poročili so se: Milan Lapajne, poročnik JLA iz Dervente in Marija Crevar, mehaničarka iz Bratonec; Stefan Maček, čevljar iz Kupšinec in Terezija Weindorfer iz Bakovec; Franc Graufol, veterinarski tehnik iz Murskih Črne in Zlatica Žibrik, uslužbenka iz Polane, Stefan Perš, mizarski pomočnik in Jožefa Zadravec, bolniška strežnica, oba iz Murske Sobote; Viktor Rajnar, sedlarski mojster in Berta Balaško, oba iz Veščice ter Franc Svetec, mesarski pomočnik in Helena Feitl, oba iz M. Sobote.
Rodilo so: Kristina Sadi iz Veče-slavec, dečka; Irena Zrinjski iz Mo-ščanec, dečka; Ivanka Horvat iz Kobilja. dečka; Zdenka Smodiš iz Bohinec, dečka; Cilka Žalik iz Brato-nec, deklico; Ana Kavaš iz Brato-nec, deklico; Ana Gerlica iz Žiberc, deklico; Jolanka Obal iz Strukovec, dečka; Ida Beovič iz Srednje Bistrice, dečka; Lojzka Pečar iz Apač, dečka; Irma Zavec iz Moravec, deklico; Rozalija Žalik iz Gančan, dečka; Katarina Pisnjak iz Gentero-vec, dečka; Helena Vogrinčič od Jurija, dečka; Ana Rudaš iz Kapce, dečka; Štefka Gomboc iz Bakovec, deklico; Marija Petek iz Ižakovec, deklico; Kristina Štiblar iz Kroga, deklico; Vera Kuhar iz Bakovec, dečka; Apolonija Križan iz Kroga; deklico; Slavka Slavic iz Lipovec, deklico; Sidonija Žižek iz Salovec, deklico: Gizela Avguštin iz Bezno-vec, deklico; Jožefa Šumak z Ro-žičkega vrha, dečka; Ana Rjtuper iz Otovec, deklico; Regina Skačcr iz M. Sobote, dečka; Gizela Fartelj iz Kruc, deklico; Helena Donša iz Kroga, deklico; Marija Horvat iz Rakičana, dečka; Vilma Sarkanj iz ru-ževec, deklico; Julija Horvat iz Gaberja, dečka; Ana Savel iz M. Sobote, deklico; Hermina Sinic iz Veščice, deklico; Irena Baranja iz Črne-lavec, deklico; Apolonija Cerpnjak iz Boreče, deklico; Manica Slavič iz Branoslavec, deklico; Katica Lutar iz Lendave, deklico; Irena Obal iz Vancče, dečka; Anica Pelcar iz Kuzme, deklico; Francka Černjavič iz Radonec, dečka; Estera Kojzek iz Lendave, deklico; Marija Gomboši iz Bakovec, deklico; Frida Gomboc od Jurija, deklico; Jožefa Kuzma iz Bunčan, dečka; Jožica Maučec iz Dol. Bistrice, deklico; Agica Senčar iz M. Sobote, deklico; Jožica Sever iz Vučje vasi, deklico; Vera Kuhar iz Bakovec, dečka; Antonija Fujs iz M. Sobote, dečka in Rozalija Lukač iz Bakovec, dečka.
Umrli so: Cecilija Kramar iz Jur-kloštra, stara 66 let; Elizabeta Brglez iz Šalamenec, stara 65 let; Franc Golež upokojenec iz Križevec pri Ljutomeru, star 63 let; Franc Nemec iz Salinec, star 68 let; Ivan Rajter iz Kroga, star 67 let; Jože Filo iz M. Sobote, star 67 let in Jože Gerič iz Vel. Polane, star 56 let
SREČNO NOVO LETO!
Želijo iz domačega kraja iz Lipovec mama, Irma z družino, Mirko z družino iz M. Sobote — Mariji Tratnjek, 8 Rue, Francija.	D-16
NESREČE IN NEZGODE
Prste desne roke je potisnil v slamoreznico Stanko Maučec iz Gančan in si jih močno poškodoval.
V	službo je šel ponoči 39-letni Janez Lak iz Dolgovaških goric, delavec pri Nafti. Ko je padel, se je udaril z ramo ob štor in si jo zlomil.
Na spolzki poli v Rinčetovi grabi je padel 56-letni Janez Vinkovič iz Ljutomera in si zlomil desno nogo pod kolenom.
Pri delu s cirkulnrko si je poškodoval prste desne roke 41-letni Stefan Verban iz M. Sobote.
Padla je in si zlomila desno nogo 3-letna Verona Jaklin iz Nedeli-ce.
Pri padcu si je zlomila desno nogo v steguu eno leto stara Marija Bagaroš iz Tropovec.
Z lestvice je padel dva metra globoko 62-letni Karel Kalamar iz M. Sobote in si zlomil nogo v kolku.
Levo nogo v gležnju si je zlomil 45-letni Ivan Kopic iz M. Sobote, ko je padel.
S kolesljem se je peljal 50-letni Mihael Pentek iz Polane pri Puconcih. Ko se je konj nenadoma splašil, ga je brcnil v desno nogo in mu jo zlomil pod kolenom.
Z vrelo vodo se je polil in dobil hude opekline po obrazu in vratu 2-letni Milan Šantl iz Radovec, ko je potegnil lonec z vodo s štedilnika.
Svinjo je klal 36-letni Franc Lo-pert iz Dokležovja, pa se je z nožem zabodel v desno podkolenico in si prizadejal hudo rano.
Zaradi poledice na cesti je padel z motorjem 27-letni Jož Dogan, uslužbenec komunalne banke v Gor. Radgoni in dobil več poškodb.
Voz naložen z drvmi se je nagnil in stisnil 34-letnega Karela Smodiša iz G. Petrovče. Na poledeneli cesti mu je spodrsnilo in ni mogel odskočiti. Zlomil si je roko.
Z lestvice je padel 42-letni Stefan Žižek iz Žižkov in si zlomil obe nogi.
Prste na desni roki si je močno poškodoval 39-letni Ludvik Bukvič, kletar pri Agromerkurju v Murski Soboti, doma iz Štrigove, ko ga je pri delu stisnil sod.
Na poledeneli cesti je padla 52-letna Ana Martinuzi iz M. Sobote in si zlomila desno nogo v gležnju.
Hudo rano je dobila 47-letna Marija Jonaš iz Adrijanec, ko se ji je pri umivanja razbil kozarec in se je vrezala v roko.
V	vročo vodo se je vsedla 1-letna Žalika Cener iz Lemerja in dobila hude opekline.
Na poledenelem dvorišču je padla 20-letna Terezija Novak iz Križevec v Prekmurju in dobila pretres možganov.
V nedeljo dne, 12. januarja 1958, ob 8. uri bo OBČNI ZBOR NK SOBOTA v prostorih hotela »Zvezda« z običainim dnevnim redom. Ljubitelji nogometa vabljeni!
Odbor
ZAHVALA
Ob svoji ježki četrti operaciji na kirurgičnem oddelku soboške bolnišnice se prav iskreno zahvaliujem požrtvo-oalnemu operaterju, primariju dr. Slavku Vrbnjaku, dr. Her-ceeu. instrument arki Majdi Šolarjevi. krvodajalcem in vsem ostalim, ki so pripomogli k uspeli operaciji.
Josip Kiral, M. Sobota
MALI OGLASI
2 ORALA LEPEGA GOZDA, prodam. Vprašati v gostilni Bobnar — Veržej.	M-l
DVE STANOVANJSKI HIŠI in posestvo z vsemi kulturami (2,5 ha) zaradi starosti ugodno prodam. — Zadravec Marija, Rožički vrh 48, pošta Videm ob Ščavnici. M-27 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ, prodam. — Naslov v upravi lista. DELE POHIŠTVA ZARADI selitve ugodno prodam. — Ing. Bernetič, M. Sobota, Juša Kramarja ulica.
M-28
POSESTVO ca 6 ha z inventarjem in živino ali brez pod ugodnimi pogoji prodam. Posestvo sestoji iz gozda, sadovnjaka, vinograda in njiv. Vse navedeno je arondira-no. Dnm tudi morebiti v najem. Ivan Pnlčič, Kuršinci, Bučkovci.
M-26
GOSPODINJSKO POMOČNICO, sposobno vseh del, išče 4-članska družina v Portorožu. Naslov v upravi lista.	M-21
OSTREŠJE (rušt) pokrito z zarezno opeko, v dobrem stanju, 15 m dolžine, 6 m širine v Otovcih, cena
75.000	din, prodam. — Janez Korošec, G. Petrovci št. 20.
M-22
5 KOM VALKOV 800 X 250, zobčeni-ki zraven, kompleten valk 600 X 300 in luščilnico novejše znamke, malo posestvo in valjčni mlin, prodam. Janez Dimnik, Voličina pri Mariboru.	M-7
7 HA POSESTVA vseh kultur s hišo in gospodarskim poslopjem, prodam. Helena Fekonja, Rupre-če, p. Šmarjeta ob Pesnici pri Mariboru.	hi-8
POSESTVO VSEH KULTUR na krasni legi z novo še nepopolno dograjeno hišo, ter novim gospodarskim poslopjem okrog 6 ho, zaradi preselitve prodam. Interesenti naj se javijo pri Francu Belšak, Bodislavci, Mala Nedelja. M-9 POGONSKI MOTOR, stružnico, traktor, pisalni stroj, takoj kupim. Pismene ponudbe s točnim opisom in ceno pošljite na Sagadin, Ptuj, Krempljeva 8.	M-10
HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE z 6 lin zemlje ob državni cesti, prodam, takoj. Cena po dogovoru. Julka Aleks, Juršinci, Ptuj. M-ll OTROŠKI VOZIČEK globok, skoraj nov, ugodno prodam. Vprašati, Lendavska 33, M. Sobota. M-15 POSESTVO s 14 ha zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, travniki, gozd, njive in vinograd tik avtoceste in avtobusne postaje ugodno prodam. Naslov: Cajn-ko, Lahonci št. 3. postaja Ivanjkovci.	M-18
HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in 30 arov zemlje za
350.000	din, prodam. Terezija Pod-
lesek, Brezovci.	M-19
20 KG-TEHTNICO inozemsko namizno. 200 kg brzotehnico na kavljih vse novo in žigosano za polovično ceno prodam. Maribor, Pobrežje, Kaspretova 10.	M-2
POLOVICO GOSPODARSKEGA POSLOPJA s stavbeno parcelo ugodno prodam. Stefan Celec, Bodonci štev. 117.	M-3
MLIN NA DRAVSKEM POLJU na električni in vodni pogon, prodam ali dam v najem. Ivana Zavrnik, Ptuj, Murkova 1.	M-5
ŠIVILJSKO POMOČNICO z najmanj enoletno prakso iščem. Podrobnejše informacije dobite na upravi lista.	M-6
ENODRUŽINSKO HIŠO, hiša novejša s trgovskim lokalom in gospodarskim poslopjem, prodam. Informacije: Margit Kuhar, Lemer-je, p. Puconci.	M-29
IZGUBLJENA JE STRANICA MOTOR — IIAVBE ali skrpa pokrova od motorja s kamiona Pionir, dne 26. decembra 1957 na vožnji iz M. Sobote do Lendave. Prosimo najditelja, da stranico odda proti nagradi v Tovarni mesnih izdelkov M.
Sobota.
D-20
RIBICI!
Takoj oddajte ribolovnice blagajniku tov. Hujsu (pri Potrošniku). Seštejte lovne dni, po vrstah število rib in težo. Obvestite ostale ribiče. Ribiška družina M. Sobota
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica števil-k« 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 diuarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-Ž-365 — Tisk Pomorske tiskarne v Murski Soboti
LAJOS ŽILAHY :	13
SMRTONOSNA POMLAD
Vrnil sem se z večernim vlakom. Doma me je že čakalo Editino pismo. Pisala mi je, da se že dolgočasi nad Dunajem in stričevimi in da bi se rada vrnila. Zadnja beseda v pismu je bila: Ulica Ag...« Samo toliko. In tri vrste pik, ki so pomenile vse mogoče. Pismo je bilo brez podpisa. Namesto imena samo dve besedici: »Ljubim te.«
V torek so se vrnili z Dunaja.
Videi sem generala v porcelanastih hlačah in s sabljo pod pazduho, kako odhaja z doma. Odšel sem k Editi. V sebi sem čutil nekaj uporu podobnega: zakaj se moram skrivati pred generalom? Pravično in pošteno stvar hočem: poročiti Edit, kajti ljubiva se. Zakaj se mi je treba zaradi lega skrivati? Kaj lahko ima zoper mene? Mlad sem, zdrav, imam diplomo in službo, kjer je vsa bodočnost še pred menoj, pošten sem in imam toliko premoženja, da Editi lahko zagotovim lepo življenje. Sem potomec imenitne stare plemiške družine in moje ime še nikoli ni bilo omadeževano. In poln sem ambicij.
Res je, medtem ko sem stopal po stopnicah navzdol, sem se spomnil, kako močno so zaspale v meni te ambicije, odkar sem skupaj z Edit. Z nasmehom in z nekakšno žalostjo hkrati sem mislil na ure, ki sem jih po očetovi smrti prebil v samotni rojstni hiši.
Spomnil sem se naše hiše, lepe starinske hiše v Peterfalvi z dostojanstvenim pročeljem in okni z zelenimi žaluzijami. Spomnil sem se starega senčnatega orehovega drevja, spomnil sem se stare gospe Četejeve, ki zdaj skrbi za hišo in z neko nepojmljivo bolečino sem mislil na mesto, ki sem ga zapustil. Sin stare Četejeve mi je po materinem naročilu vsak mesec pisal, kaj je novega v Peterfalvi, kjer nikoli ni bilo nič novega. Kako sem pozabil svoje stare spomine! Kako nezvest sem jim postal! Kdo ve, če me življenje za to ne bo kaznovalo?
Takšne in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem vstopil pri Editinih.
Edit se je ravnokar ukvarjala s pripravljanjem neke jedi in mi je ponudila čelo v poljub.
—	Zrasli ste, odkar vas nisem videl, — sem dejal smeje. S tem sem hotel povedati, kako dolgih se mi je zdelo teh deset dni, ko je bila daleč od mene.
Ugotovil sem, da je v desetih dneh dobila lepšo barvo. Obraz ji je za spoznanje potemnel in tudi česala se je nekoliko drugače.
Že na začetku najinega razgovora sem ves začuden opazil nekaj nenavadnega ne le v frizuri, ampak tudi v barvi njenega glasu. In v izrazu. Prej sem lahko dolgo časa zrl v njene oči, kot v modro nebo. Kakor če bi obstal na obali jezera in dolgo časa gledal v vodo. Zdaj pa, kot bi bil njen izraz nekam nemiren in tuj. Prej sem z roko drsel po njenem telesu in se zadrževal na ramenih, bokih in kolenu, kot bi imel neizrečeno dovoljenje za pristop na ta prepovedana področja. Zdaj je enega mojih podobnih gibov hiadno odbila. In ta hladnost je obvisela med nama nekje v zraku.
Niti z besedico nisem omenil, da sem tretji dan po njenem odhodu sede! na vlak in odpotoval za njo na Dunaj. Niti da sem prežal za njo na oglu ulice Nibelungen. Gotovo bi se ji zazdel smešen.
—	Kaj ste počeli na Dunaju? — sem jo vprašal na videz zdolgočaseno.
—	Sprehodi, sprehodi in zopet sprehodi.
—	In kaj počne gospod grof?
—	Kakšen grof?
—	Ahrenberg.
—	Ahrenberga nisem niti videla. Lansko leto sem zadnjič govorila z njim.
Vgriznil sem se v ustnice. Kot bi me nekdo z železnim kijem od zadaj udaril po glavi. Čutil sem, da sem bled. Toda pazil sem, da se ne bi izdal. Sedel sem v senci, zato ni mogla videti, da sem prebledel v obraz. Hotel sem spregovoriti, toda niti glasu nisem spravil iz grla.
Nastopila je kratka tišina.
—	Pri teti Nini sem slišala, da se je ločil od svoje žene — je dejala raztreseno.
Kot bi mi z nožem prerezali žile, po katerih se mi topla kri pretaka v srce.
Opazoval sem njen obraz. Zdaj je bila ravno takšna, kot takrat, ko je iz sklede pulila grozdje in lagala materi.
Zbral sem vse svoje moči:
—	Niti srečali ga niste?
—	Mislim, da ni na Dunaju — je rekla. Dvignila je obe roki in si mirno popravljala lasnice v pričeski.
Zdaj je nastopila dolga, mučna tišina. Čutil sem, da sem bled kot stena. Misli so se mi z obupno naglico podile po glavi. Kaj, če sem se zmotil? Toda ne, popolnoma jasno sem videl pred seboj pegasti obraz rdečelasega, visokega Ahrenberga v teniški obleki.
Rad bi bil skočil pokonci in jo s pestjo udaril v obraz. Matjaž, čez nekaj ur, ko bom končal to pismo, bom umrl. Zdaj očiščen, izgorel in oddaljen od vsega, lahko povem resnico o poedinih odločilnih trenutkih svojega minulega življenja: zares, to bi bil moral storiti! Skočiti pokonci in v divjem, strašnem besu udariti generalovo hčer s svojo koščeno, težko pestjo v njen beli, lažnivi obraz. Takrat bi mi morda padlo s srca to strašno prekletstvo. V tem primeru morda ne bi sedel tukaj s tem dolgim in poslednjim krikom v srcu.
Toda ko sem tako sedel tam v stolu, nisem imel niti toliko moči, da bi dvignil roko. Samo gledal sem jo ukočeno, potem pa sem ji tiho, toda ostro zabrusil v obraz:
—	Lažete!
Skočila je pokonci. Oči so ji plamenele:
—	To si prepovedujem ...
Obrvi so se ji zvile, kot kača. Tega še nikoli nisem videl pri njej. Bila je odvratna. Ti! S kakšno strahotno natančnostjo vidim še zdaj ta obraz. Zopet je sedla na svoje mesto in mi obrnila hrbet.
Vstal sem in stopil k oknu. Zazrl sem se skozi steklo. Pravzaprav skozi okno nisem mogel videti, ker je pred njim visela dolga, bela zavesa. Z razdalje dveh centimetrov sem torej strmel v zaveso. Ne vem, koliko časa sem stal tam. Ko sem se obrnil, je Edit še vedno negibno sedela na stolu. Pogled mi je zablodil na pisalno mizo. Na pisalni mapi je ležala dopisnica, popisana z Editino tanko pisavo: Gospodu grofu Karin Ahrenbergu, Dunaj, hotel »Sacher«. Vzel sem jo v roke. To me niti ni več presenetilo. Obrnil sem jo in iz besedila lahko razbral le naslednje: »Kar ste mi povedali v četrtek...« In dve vrsti pik.
Edit je kot strela naglo skočila pokonci in mi dopisnico iztrgala iz rok. Zdaj je bila tudi ona bleda.
—	Oprostite, to je moja zasebna stvar...
Z naglim gibom je vrgla dopisnico v pisalno mapo in zopet sedla na svoje mesto. Tudi zdaj mi je obračala hrbet.
Dolgo sem jo gledal z otrplimi očmi in čutil, da je vse izgubljeno. Da bom odšel iz te sobe in da se nikoli več ne bom vrnil vanjo.
Na mračnem obrazu mi je zablestel medel, preplašen nasmeh. Zdaj že vem, da je ta nemi, rahli nasmeh v resnici divje hlipanje moža, ki ne more jokati. S tem nehotenim, preplašenim nasmeškom sem stopil proti vratom in prijel za kljuko. Na pol sem bil že zunaj, ko sem se še enkrat ozrl na njo, kot bi ji vrnil vse, kar se je med nama zgodilo in dejal:
SPREJMEMO V SLUŽBO DRUŽINO s tremi delovnimi člani za oskrbovanje živine. Nastop službe s 1. februarjem — Stanovanje zagotovljeno — Plača po tarifnem pravilniku — Prijave je poslati na naslov: ZADRUŽNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO MUROPOLJE — MOTA PRI LJUTOMERU
0-12
RAZPIS
Kmetijska zadruga Grad razpisuje mesto UPRAVNIKA
Pogoj: kmetijski tehnik z najmanj triletno prakso pri zadružnem delu ali oseba s srednješolsko izobrazbo in nekaj prakse v zadružnem poslovanju Nastop službe s 1. marcem. Plača po dogovoru Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
Kmetijska zadruga Grad
0-23
VINARSKO SADJ. SOLA SVEČINA PRI MARIBORU
sprejme
4 DELAVSKE DRUŽINE ZA REDNO DELO Obvladati morajo vinogradniška in sadjarska dela.
Nastop dela najpozneje 28. februarja 1958. Stanovanje in deputat sta zagotovljena. Plača po Pravilniku o plačah Prijave sprejmemo do 20. januarja 1958.
Uprava VSŠ Svečina p. Zg. Kungota
0-13
RAZPIS
Na podlagi 1. odstavka 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev ObLO Murska Sobota mesto
DIREKTORJA
TRGOVSKEGA PODJETJA »PREKMURSKI MAGAZIN«, MURSKA SOBOTA
in mesto DIREKTORJA
TRGOVSKEGA PODJETJA NA DROBNO IN DEBELO »ŽELEZO«, M. SOBOTA Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec z najmanj 3-letno prakso v vodenju trgovske gospodarske organizacije
Kolkovano prošnjo z življenjepisom, prepisom spričevala o strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju je treba predložiti ObLO Murska Sobota najkasneje do 14. jan. 1958 |	0-24
Prašičjerejci pozor!
Če zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče oderite in odnesite k o-ž o zbiralnici KOTEKSA, ki vam bo plačala lepe denarce.
POMURSKI VESTNIK, 9. jan. 1958
7
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 5. januar — Simeon Ponedeljek, 6. januar — Mojmir Torek, 7. januar — Zdravko Sreda, 8. januar — Maksim Četrtek, 9. januar — Julija Petek, 10. januar — Viljem Sobota, 11. januar — Pavlin
KINO
MURSKA SOBOTA — od 7.-9. ja-nuurja ameriški film: »Pot v Ca-riboo«. Od 10.—12. januarja angleški barvni film: »Abdulah Veliki«. Od 14.—16. januarja ameriški film: »Tujec je poklical«.
GOR. RADGONA — od 8.-9. jan. ameriški film: »Velika ura«. 11. do 12. jan. angleški film: »Jaz in g. minister«. Od 15.—16. jan. ameriški film: »Žan Valžan«.
SLATINA RADENCI - 9. jan. italijanski film: »Burja«. Od 11.—12. jan. ameriški barvni film: »Dolina nasilja«. 16. januarja ameriški film: »Gospa Miniwer«.
LENDAVA — od 10.—12. jan. francoski film: »Lukrecia Borgia«. Od 14.—15. jan. ameriški film: »Skrivnost sobe 17«.
BELTINCI — 11.—12. jan. braziljski film: »Rdeča Konga«.
CEPINCI — 12. januarja francoski film: »Kreukbij«.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 12. januarja 1958.
Dr. Anica Gregorc — Kastelic,
stanuje v Stefan Kovačevi ulici.
Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 18. jnnnarja 1958.
Dr. Anica Gregorc — Kastelic, stanuje v Stefan Kovačevi ulici. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od. 14. dec. 195? do 4. jan. 1958 Bara Kotnjek iz Hotize; Ana Zadravec iz Lipe, Stefan Matjašec, Jože Matjašec, Marta Zadravec in Katica Gornjek, vsi iz Turnišča; Terezija Spiclin, Rozalija Kustec, Ema Horvat, Marta Raus, Rozalija Horvat, Ivan Stanko, Cecilija Hans, Majda Gal, Antonija Karoli in Rozalija Antolin, vsi iz Črensovec; Fotivec Rozalija, Stefan Žerdin, Matilda Sobočan, Matija Sobočan, Anton Gru-Škovnjak in Jožef Tibaut, vsi iz vasi Žižki.
Emilija TešiČ iz Rakičana, tretjič; Jožef Vincetič iz bolnice, tretjič; Mirko Stubl iz M. Sobote, tretjič; Koloman Janža iz Brezovec, drugič; Jožef Kuzmič iz Motovilec, drugič; Jolanka Červek iz M. Sobote, Helena Fras iz Berkovec, Marija Raduha in Martin Raduha, oba iz Adrijanec; Koren Ivan, Janez Balažič, Janez Miholič, Franc Lopert, Vlado Jalševec, Anton Erjavec, Vinko Jerič, Miholič Marta, Antonija Brunec, Jolanka Hladen, Albina Gornjec, Terezija Kranjc in Alojzija Balažič, vsi iz Dokležovja.
Viktor Salika iz Ižakovec, Ivan Kovač, Alojz Puklavec, Matilda Horvat, Marija Gelt, Hedvika Vereš, Marija Lončar, Darja Grlec, Sonja Erjavec, Herman Sticl, Ivka Glavič, Ludvik Cerni, Stefan Sraka, Jožef Pojbič, Janez Peterka in Franc Novak, vsi iz Bcltinec.
"TU -114"
NAJPOPOLNEJŠE LETALO NA SVETU
Pred kratkim se je v svetovnem časopisja pojavila vest o novem velikem uspeha sovjetske letalske tehnike — o letalu »TU-114«. To letalo je še mnogo bolj popolno kot pa njegov predhodnik "TU-104", s kate-
rim se je pred dobrim letom pripeljal Hruščev na obisk v London in je takrat vzbujalo ogromno pozornost.
Nič čudnega, da je »Tu-114« vzbudilo toliko hrupa. Gre za reaktivno letalo, ki doseže hitrost 1000 kilometrov na uro na dolgih progah im lahko prepelje na daljših progah 170 potnikov, na krajših pa celo 220 ljudi z vso prtljago. Zaenkrat vozi na najdaljši sovjetski zračni progi eno tako letalo, gradi-
jo pa jih še več.
"TU-114" ima zelo skladne oblike in razmerja. Vanj vodi-
jo stopnice, ki so tako visoko, kot če bi šli v tretje nadstropje kakšne hiše. Letalo ima dve nadstropij. V gornjem nadstropja so prostori za potnike, v spodnjem pa za prtljago, pošto, In drugo breme in posadko ter saloni za potnike.
Sovjetska ilustrirana revija »Ogonek« piše, da so saloni te »zračne ladje« zelo udobni. V gornjem nadstropju so tudi štiri kabine s posteljami. Letalo ima tudi povsem mehanizirano kuhinjo in točilnico.
Kamne, satom in kumnja v letalu porabijo toliko elektrike, da bi lahko z njo zadovoljili potrebe manjšega stanovanjskega naselja. Vsi prostori v letalu so hermetično zaprti, da potniki ne čutijo tudi pri 10 ali 12 tisoč metrih višine posledic nizkega atmosferskega pritiska. Če pa bi nastala kakšna okvara, je treba potniku pritisniti samo na gumb in že je pred njim maska za dihanje.
Čeprav sovjetski strokovnja-
ki skrivajo tehnične podatke o novem letalu, pa tuji tisk pravi, da gre za zelo sodobno letalo, ki je opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Letalo je konstruiral s skupino sodelavcev znani sovjetski letalski konstruktor A. N. Tu-poljev, ki je konstruiral tudi TU-104«. Obe letali sta dobili ime po njem.
Luksuzna notranjost novega sovjetskega reaktivnega potniškega letala »TU-114«.
"TU-104", predhodnik novega letala "TU-114"
UMETNI "PEKEL",
kjer nastajajo diamanti
Finančni mogočniki, ki držijo v rokah cnegu najbolj trdnih monopolov na svetu — trgovanje z diamanti — so doživeli novi udarec. Komaj sc je na svetovnem diamantnem tržišču pomiril vihar, ki je nastal zaradi smrti »kralja diamantov« Ernesta Oppenheimerja, ki je nadziral 95 odstotkov vsega svetovnega tržišča diamantov, že je prodrla v javnost vest, da so v laboratorijih električnega koncerna »General Electric Company« začeli množično izdelovati umetne diamante.
Zakaj je to tako razburilo trgovce z naravnimi diamanti? Diamant ni v bistvu nič drugega kot
oglje — prav takšno kot recimo grafit, koks, saje ali lesno oglje, samo da so atomi ogljika v diamantu mnogo gostejši kot pa v oglju. Diamanti so nastajali namreč v zemeljski globini pod izredno visokim pritiskom in ob velikih temperaturah. Zaradi tega so se doslej znanstveniki zaman trudili, da bi napravili umetne diamante, ker niso mogli v laboratorijih ustvariti tako visokega pritiska.
Toda ko je nosilec Nobelove nagrade Bridgc-man ustvaril v laboratoriju več kot 100 tisoč atmosfer pritiska in je s tem začel novo znanstveno panogo, ki ji pravijo fizika visokega pritiska, so se začeli trgovci diamantov resno bati. Da njihova bojazen ni bila prazna, kažejo zadnji dogodki.
Na neki tiskovni konferenci je šef »General Electric Company« iztresel pred novinarje kupček drobnih sivih in črnih zrnc, ki so bila zelo podobna peščenim. Potem pa je novinarje prosil, naj pogledajo ta zrnca natančneje pod povečevalnim steklom. Zrnca so se zaiskrila s tistim posebnim sijajem, ki ga imajo pravi diamanti. To niso bile torej imitacije, temveč pravi diamanti, čeprav nekoliko drobnejši. Toda zaradi tega si znanstveniki ne belijo glav. Največji potrošnik diamantov
je industrija, ki jih potrebuje za brušenje in rezanje.
Za sedaj so umetni diamanti še nad 40 odstotkov dražji od pravih, vendar napovedujejo, da bo že prihodnje leto cena izenačena, v prihodnosti pa se mogočni Oppenheimerjevi organizaciji monopolistov v trgovini z diamanti obetajo črni časi. V »peklenskih strojih« družbe »General Electric« nastajajo pri pritisku 100 tisoč atmosfer in pri temperaturi 2500 stopinj C iz koščkov navadnega grafita diamanti, ki se v ničemer ne razlikujejo od onih, ki jih še vedno išče marsikateri pustolovec.
TUDI TO SE ZGODI
NEUČINKOVIT PREDPIS
V	Ameriki imajo precej čudnih predpisov in zakonov, ki so že zdavnaj postali nepotrebni, a so še vedno v veljavi. En takšen predpis priporoča o zvezni državi Visconcin staršem, ki ne želijo plačati škode, ki so-jo napravili njihovi otroci, naj jim obesijo na hrbet opozorilo: "Pozor! Divji otrok!! Doslej se še ni zgodilo„ da bi starši uporabili tak predpis.
NALIVNA PERESA
7 NYLONSKO KONICO
V	Zahodni Nemčiji so začeli izdelovati nalivna peresa, ki imajo nylonsko namesto zlate konice. To nalivno pero lahko uporabljajo za navadno in tehnično pisanje.
Veliki gozdni požari v Avstraliji
Medtem ko pri nas. divjajo snežne barje in nas pošteno zebe, pa so velike okoliše Avstralije prizadele suše in njim so sledili veliki gozdni požari. Naš posnetek kaže enega takih požarov v Avstraliji v zadnjem času.
SVOJO SMRT JE OPISAL
Zakoncem ni lahko
Francoski statističarji opozarjajo, da se v Franciji zmanjšuje število porok. In kaj je vzrok? Pri neki anketi so v Parizn ugotovili, da od 100 mladih zakonskih parov živi 12 odstotkov v hotelih in opremljenih sobah, 17 odstotkov jih stanuje pri starših enega ali drugega soproga, 25 odstotkov stanujc še dalje pri svojih starših, se pravi, da žive ločeno in le 9 odstotkov mladoporočencev dobi svoje stanovanje.
Nezgorljive obleke
Na nedavni razstavi ne-zgorljivih tkanin in ostalega materiala za gospodinjstvo in industrijo, ki je bila v Londonu, so prikazovali tudi ne-zgorljivo obleke. Prižgali so dve obleki iz istega blaga. Medtem ko se tista, ki je bila prepojena s posebno ne-zgorljivo snovjo. sploh ni vžgala, je druga v nekaj trenutkih popolnoma zgorela.
67-letni ameriški zoolog dr. Karl Schmidt je umrl zaradi kačjega pika. Zapustil je edinstveni medicinski dokument — točen opis vsega tistega, kar je doživel od kačjega pika pa do svoje smrti.
Zoolog je v laboratoriju neprevidno segel po neko strupeno kačo iz Južne Amerike. Kača ga je pičila v roko. Takoj je skušal izsesati zastrupljeno kri
HITLER in MUSSOLINI na zlatnikih
"Banca Italo-venezuelaua", ki ima sedež v južnoameriški državi Venezueli, je izdala serijo zlatnikov, na katerih so liki vojnih šefov iz druge svetovne vojne. Tako se je zgodilo, da so na zlatnikih upodobljeni razen Churchilla, Eisonhowerja, Stalina, Montgomeryja, Mac Arthurja, Dc Gaulleja in Čang Kaj Šeka tudi Hitler, Mussolini, Petain, Tojo in Rommel.
Zaradi tega je nastalo precejšnje razburjenje, čeprav zlatniki ne bodo plačilno sredstvo. temveč zanimajo le zbiralce.
iz rane, toda to se mu ni posrečilo. Že na poti domov je občutil slabost.
Takrat je začel zapisovati vse podrobnosti "Zvečer me je stresla mrzlica," je zapisal dr. Schmidt. »Izmeril sem si vročino. Imel sem 38.4, toda kma-lu je popustila. Okrog 6. ure zvečer so mi začele krvaveti sluznice v ustih.«
Ponoči se je Schmidt še nekajkrat prebudil, ker je čutil bolečine po vsem telesu, zjutraj pa je bil že mrtev.
USODNA POMOTA
Direktor trgovske hiše v San Bernardinu v Kaliforniji in šerif tega kraja sta skupaj preganjala tatu, ki je vdrl v trgovsko hišo. V trgovini je nastala med kupci in uslužbenci strašna zmešnjava, najbolj pa je izgubil glavo direktor. V svoji ogorčenosti je izvlekel revolver in začel kar na slepo streljati za tatom.
Ko se je vznemirjenje poleglo, so našli na tleh ranjenega človeka. Toda to ni bil tat, kot bi pričakovali — temveč šerif.
NA NAJBOLJ VARNEM KRAJU
Neki draguljar iz Norfolka o Angliji je kupil mestno ječo z dvema celicama za en šiling. Ti dve celici sta že petdeset let neizkoriščeni. James bo o njih shranil dragocenosti iz svoje draguljarne. Lastnik pravi, da je temnica najbolj varen kraj, ker imajo lopovi že prirojen odpor do teh celic.
KDO LAHKO UPORABLJA REŠILNE PASOVE?
Pri nekem jezercu o Zapadni Nemčiji visi rešilni pas, pod njim pa naslednje opozorilo: Rešilni pas! Uporabljajo ga lahko samo utopljenci. Podpisan je župan.
HOTEL ZA NUDISTE
Na željo članov newyorškega nudističnega kluba gradijo 90 km od Nem Yorka prvi hotel za nudiste. Hotel bo imel prostor za 300 gostov , in bo najmoderneje urejen. Bodoči lastnik hotela že sedaj opozarja, da bo hišni red v njem zelo strog. Največ ji škandal bo, če bo kdo hodil po hotelu oblečen. Doooljeni so samo dežniki, če bo deževalo! Hotel bodo v kratkem odprli, sobe pa so oddane že za sedem mesecev vnaprej!
VLAKI BREZ VLAKOVODJE
V pariški podzemeljski železnici so začeli poskuse s teledirigiranimi vlaki, se pravi z vlaki brez vlakovodje. Po izjavi strokovnjakov so dosegli dobre rezultate, vendar bodo poskusi trajali bržkone še več let.
MRKI
28. Zasledovalci ga niso odkrili. Kmalu so se vrnili k avtomobilu, sedli nanj in vozilo je odbrnelo po cesti v noč. Mrki je bil od prestanega strahu na kraju svojih moči. Na pol živ je priplezal iz gnoja. Tresel se je po telesu kot šiba na vodi. Ni mogel takoj vstati in oditi iz nevarnega prostora. Težko je dihal in srce mu je močno bilo, da ga je čutil nekje v grlu. Še redno se mu je zdelo, da se bodo graničarji vrnili in ga ujeli. Uklenili mu bodo roke v zapestjih in ga odpeljali v ječo. Potem bo prišel pred sodišče. Tu bo moral povedati, kdo ga je poslal čez mejo.
29. Komaj si je opomogel od strahu. Ves blaten se je pla-zil po njivi in se pomikal proti reki. Z nogami je zadeval v štrclje posekane koruze. Obleka ga je tesnila in v podplate ga je žgala neznosna vročina. S čela so mu kljub hladni noči polzele kaplje znoja. V zadnjih štiriindvajsetih urah je doživel več strahu kot prej leta in leta. Niso mu dali lahkega dela. Stiskal je ustnice. Peklo ga je neizgovorjeno vprašanje: "Ali sem res tako slab človek, da si bom moral tako izbojevati prosto pot " življenje? Zakaj ne smem biti doma pri starših?«
30. Nenadoma mu je zmanjkalo tal pod nogami. Zdrsnil je po vzpetini. Trnje mu je opraskalo kožo in raztrgalo obleko. Ujel se je za bodečo vejo. Še sreča, da se mu ni pripetilo kaj hujšega. A še te nezgode bi se lahko obvaroval, če ne bi hodil tako nepazljivo. Saj je vendar vedel, da se njiva na koncu ogona strmo spušča proti cesti. — Ko se je pobral in prečkal cesto, je zopet pridrvel avtomobil z graničarji. Reflektorja sta sipala svetlo luč po poti. Niso ga opazili. Vozilo je izginilo. Okoli Mrkega je bilo temno in tiho kot prej. — Tako se je približeval Muri. Izmučen in plah je obsedel na bregu.
POMURSKI VESTNIK. 9. jan. 1958
8