PRimurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ AbL. postale i gmppo Cena 400 lir Lelo XXXVIII. Št. 125 (11.253) TRST, sreda, 16. junija 1982 'go™ prt Gorer^rebusfS JfSlLEJK,]? dp1*±J P«‘™ANSKI DNEVNIK p. 2e. novembra 19« v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen n. ciklostil. Od s. do 17.septembra im ,e ,e tiskal, tiskarni .Doberdob. -----~ ' ^ 18• sePtembra 1844 d0 1 ma'a 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla racini a stavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLAVRNO KONČANA MALVINSKA PUSTOLOVŠČINA ARGENTINSKIH GENERALOV BRITANCI PREVZELI OBLAST NAD FALKLANDSKIM OTOČJEM NAVDUŠENJE V LONDONU IN OGORČENJE V BUENOS AIRESU Argentino pretresajo protireiimsk manifestacije Hunta govori le o premirju in ne o kapitulaciji LONDON, BUENOS AIRES — Po 74 dneh «Union Jacka ponovno plapola nad Falklandskim otočjem. Z garnizijo v pristanišču Stanlcy »e je včeraj nekaj ur po podpisu predaje vdala vsa argentinska voj-ska na otočju. Veliko Britanijo preplavlja pravi val navdušenja. »Velika Britanija je ponovno mogočna* je ganjeno ponavljala Margaret Thatcherjeva, ko se je po triumfu v parlamentu pomešala med rajajočo množico. Zmaga je v hipu pahnila v pozabo vse skrbi od brez- poselnih in težkega gospodarstva do žrtev, ki jih je terjal spopad. Britanci pa se bodo morali kaj kmalu strezniti, zmaga še ne pomeni, da so tudi rešili falklandsko vprašanje. Vesti iz Buenos Airesa so namreč skrajno protislovne. Vojaška hunta po kapljicah privaja ljudstvo na vojaški poraz. Uradno trdijo, da so na Faikiandih dosegli le premirje v duliu resolucije 502 varnostnega šteta, ki je po argentinski invaziji zahtevala prekinitev sovražnosti in umik z otočja. Kljub taki previdnosti pa je prebivalstvo že spoznalo, da se je vsa zadeva za Argentino klavrno končala s kapitulacijo njene vojske, ki je še nekaj ur pred predajo zatrjevala, da bo «Malvine branila do zadnje kaplje krvi*. ribajte nam orožje!*, «Generali so Izdali ljudstvo!* je včeraj pred predsedniško palačo vzklikala razburjena množica. Ogenj nacionalizma, ki so ga generali prižgali v ljudstvu s falklandsko pustolovščino, sedaj grozi, da bo osmodil prste uniformiranim voditeljem v državi. Zunanji minister Costa Mendez je včeraj izjavil, da se ne bo Argentina nikoli odpovedala svojim »neodtujljivim pravicam nad Malvin-sl:im otočjem*. Vojaški neuspeh pa hunta opravičuje z dejstvom, da so Veliki Britaniji stale ob strani ZDA. Nedvomno so to najhujši trenutki za argentinsko vojaško diktaturo. Predsednik Galtieri je pozval ljudstvo, naj v teli težkih trenutkih pokaže svojo domovinsko privrženost Argentini. Prepovedane politične stranke že zahtevajo, da se morajo vojaki umakniti v vojašnice in prepustili oblast v državi strankam. Nedvomno bodo zaradi poraza padale glave, da marsikdo že upravičeno zatrjuje, da je Galtieriicv padec le vprašanje časa. Večina političnih opazovalcev pa dvomi, da bi vojaško oblast, zamenjala civil- na. Armada bo ž.e poiskala grešnega kozla, morda poveljnika falklandske garnizije Menendeza, ki se kot kaže noče vrniti v Argentino. Vprašanje je le, kako se bodo odločili resnični gospodarji Argentine: maloštevilne oligarhične družine, ki imajo dejansko oblast v rokah. Kapitulacijo argentinske vojske na Falklandskem otočju je z olajšanjem sprejela vsa svetovna javnost, saj se je z njo končalo nesmiselno prelivanje krvi, ki je od argentinske agresije v aprilu terjalo življenje 250 britanskih in štirikrat več argentinskih vojakov. London je po uradnih trditvah izgubil 4 bojne in eno trgovsko ladjo, 8 letal in 12 helikopterjev. Za vse to ne terja nobenih reparacij, a jasno zahteva prekinitev vseh sovražnosti na južnem Atlantiku. Vlada Thatcherjeve se namreč boji, da bi lahko vsak trenutek argentinski generali poskusili s svojim letalstvom kako novo vojaško pobudo. Trenutno pa imajo Britanci največ problemov z vojnimi ujetniki. V pristanišču Stanley so jih zajeli 11 tisoč, 3.800 pa po vsem otočju. Vojnih ujetnikov je torej kar 6 tisoč več kot so jih pričakovali. Najprej bodo domov spravili ranjence, nato rekrute in kot zadnje častnike. Medtem pa bi se moral položaj v Argentini razčistiti. London sedaj jasno navaja, da se ne bo pogajal z Argentino o usodi Falklandov, da se bo na otočje že v prihodnjih urah vrnil guverner, ki so ga Argentinci izgnali in da bo končno besedo o usodi Falklandov izreklo prebivalstvo otočja. Tako stališče pa pomeni za Galtierija konec njegove politične kariere, saj ga je v teh 74 dneh ljudstvo iz osovraženega trinoga povzdign lo v uresničitelja nacionalnih stremljenj in želje Argentine, sedaj pa mu ne bo moglo oprostiti poraza. CR0MIK0 NA ZASEDANJU SVETOVNE KONFERENCE ZA RAIOROIITEV Sovjetska zveza ne bo prva sprožila jedrskega spopada Dve pobudi italijanskega predsednika vlade Spadolinija ■ Pogovor med Cohmbom in Mojsovom: potreba po ureditvi palestinskega vprašanja v prid stabilizacije položaja na Bližnjem vzhodu Premier Margaret Thatcher med navdušeno množico pred vladno palačo (Telefoto AP) NF.W VORK — Na včerajšnjem zasedanju svetovne konference o razorožitvi, ki je v teku pri OZN, sta med drugimi govorila sovjetski minister za zunanje zadeve Andrej Gromiko in predsednik italijanske vlade Giovanni Spadoliiti. Po svojem govoru se je Spadolini pogovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom, ter se potem zadržal na vljudnostnem kosilu s pomembnimi ameriškimi političnimi, gospodarskimi in drugimi predstavniki javnega življenja. Opolnoči se je z letalom vrnil v Rim. V ZDA pa je še ostal italijanski zunanji minister Colombo, ki se bo danes srečal z ameriškim državnim tajnikom Haigom. V središču pozornosti mednarodnih političnih predstavnikov na konferenci je bil včeraj brez dvoma govor sovjetskega predstavnika. Žgoči problem razorožitve je Gromiko načel brez oklevanja: »Sovjetska zveza se obvezuje, da se ne bo nikoli kot prva zatekla k jedrskemu orožju in njeno vodstvo se bo z vsemi svojimi močmi trudilo, da ne bi nikoli prišlo do njegove uporabe. Zavzemala se bo tudi, da bodo tako obveznost sprejeli predsednik Reagan in voditelji drugih jedrskih sil.* To so stavki iz izjave sovjetskega predsednika Leonida Brežnjeva, ki jo je včeraj prebral Gromiko na zasedanju. V izjavi je še rečeno: «Narodi vsega sveta upravičeno pričakujejo, da bodo sklepu Sovjetske zveze sledile s podobnimi ukrepi tudi druge jedrske države*. V svoji poslanici Breznjev nadalje pravi da je Sovjetska zveza pripravljena odpovedati se kemijskemu orožju ter uničiti vse zadev RIM — Ameriški dolar je dosegel včeraj spet nov rekord. V Italiji je bil vreden 1.364 lir. ■iihmiiiiiiiiiiiiiii...........................................mil......n...............................................imiiii,..,.ii..,..„„„„................................................................................... imimtiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiin DIPLOMATSKA PRIZADEVANJA. DA BI SE PREPREČILI NOVI SPOPADI Negotovo zatišje v zahodnem Bejrutu Izraelska vojska utrjuje položaje - Begin v ZDA - Sovjetska mornarica pred Libanonom BEJRUT, TEL AVIV — Kljub nekaterim krajšim topovskim obstreljevanjem na območju ob civilnem letališču je včeraj v zahodnem Bejrutu vladaio negotovo zatišje. Popolnoma izolirani pripadniki pale stinskega osvobodilnega gibanja so utrjevali obrambne linije in se pripravljali na nove spopade. Podobno so delale tudi izraelske enote, ki so okrepile svojo prisotnost ob avto cesti Bejrut - Damask" in zavzele po membne strateške točke nad dolino Beka a. Njihova tankovska enota je preko ozemlja, ki ga nadzorujejo fa-langisti, napredovala proti severu in po vsej verjetnosti ima nalogo, da prešeka cesto, ki povezuje Bejrut s Tripolisom. V Damasku so včeraj zavrnili po ziv izraelske vojske, naj se sirski In vse je ostalo po starem... «God sate the queen>. Bog obvarji nam kraljico, bi se glasile po naše zadnje besede kratkega sporočila, s katerim je general Jeremg Moore naznanil Londonu predajo argentinskih čet na Falklanaskih otokih. 74 dni po argentinski zasedbi so prebivalci Falklandskih otokov zopet dobili gospodarja, «ki si ga sami. želijo,» je napisal Moore. Nihče ni dvomil v britansko zmago. Velik tehnološki razpon v oborožitvi obeh držav in dobra izurjenost britanskih (poklicnih) vojakov v primerjavi z argentinskimi rekruti je bilo že zadostno jamstvo za zmago Britancev. Kljub temu pa 250 britanskih družin joče za svojci, ki so padli na Falklandskih otokih. Še več lakih družin je v Argentini. Bitka za FaUclande je terjala več kot tisoč mladih življenj. Terjala je tudi velik finančni napor. Obe državi sta izgubili veliko število ladij in letal — in vsako velja milijarde — ter mnogo druge opreme. Upravičeno se zato postavlja vprašanje: se je vse to izplačalo? In če se lahko do neke mere razume. da je bila Velika Britanija potisnjena v to avanturo, ta trditev nikakor ne velja za Argentino, ki je zasedla najprej Južno Georgijo, nato pa Falklandsko otočje. Res, s tem je argentinska hunta potisnila v ozadje vse notranje probleme v državi, hudo gospodarsko krizo, politično nasilje, pa tudi spore med vladajočimi generali, poleg tega pa si je pridobila dobršno mero simpatije v državi in je požela podporo v skoraj vsej Južni Ameriki. A res nerazumljiva je kratkovidnost generalov, ki so ho- teli z agresijo rešiti mednarodni spor. Sedaj so. kljub žrtvam, na istem kot pred napadom. Kut je nenadoma narasla, tako je njihova popularnost tudi izplalinela in včerajšnje demonstracije pred caso rosado, buenosaireško predsedniško palačo, so zgovoren dolcaz, da argentinski generali pripravljajo novo hunto, ki bo zamenjala Galtierija. L>i ugače pa je v Londonu, kjer je «železna dama» Margaret Thatcher požela pravi triumf, če bi se pred nekaj meseci podala na volitve bi doživela njena konservativna stranka verjetno polom. Danes je drugače: če mora, po starem reku, kraljico obvarovati Bog, bodo Thatcherjevo gotovo obvarovali Angleži vami, saj se je čez noč iz ženske, ki je kriva za neštete težave na Utoku, prelevila v narodnega heroja, rešitelja (falklandske) domovine. Tako se vrtijo kolesa zgodovine. Svet je okusil novo vojno, bila je nesmiselna in nepomembna, v analih bo zaslužila le skromno navedbo. Na srečo, bi lahko rekli, kajti tudi ta iskra bi lahko v sedanjem razburkanem svetu zanetila požar. Argentinci bodo dobili novo vojaško hunto, nič manj fašistično od prejšnje, Angleži pa si bodo obdržali svojo konservativno vlado. Kakih tisoč družin bo žalovalo, nekaj tisoč ranjencev bo ostalo v bolnišnicah za daljši čas, mnogi bodo invalidi. V obeh državah bodo postavili spomenik. Kaj pa Fallclandi? Vse je ostalo po starem. Angleži bodo gospodarji, Argentinci jih bodo še vedno zahtevali. Svet pa bo nanje pozabil, vse do novega spopada ... (bbr) vojaki nemudoma umaknejo iz Bejruta. Sicer pa je v zahodnem predelu libanonskega glavnega mesta ostalo zelo malo pripadnikov sirskih »zelenih čelad* in libanonske redne vojske. Ob zatišju na fronti je osrednja pozornost veljala diplomatskim prizadevanjem za miroljubno rešitev sedanjega kriznega položaja in še posebej, da bi se preprečilo ixrkol palestinskega prebivalstva. Libanon , ski predsednik Sarkis poskuša sestaviti svet narodne rešitve, za politično piatfoimo pa predlaga umik vseli tujih sil z libanonskega ozemlja in konec spopadov v Bejrutu. Libanonske napredne sile so doslej te predloge zavrnile. Izraelski ministrski predsednik Begin je odpotoval v ZDA, kjer se mudi egiptovski zunanji minister Ali, na obisk, !.i ga je imel že precej časa na programu. Zaradi sedanjili razmer na Bližnjem vzhodu pa je njegov obisk deležen posebne pozor nosli. Predsednik Reagan ga bo pod pritiski Sovjetske zveze verjetno poskušal prepričati, naj prekine ofen živo v Libantnu in umakne svoje enote iz te države. Sicer pa je. Sov jetska zveza včeraj poskušala o miiiti izraelsko agresivnost tudi z okrepitvijo svojih pomorskih enot ob obalah Libanona. V Tei Avivu so sicer to sovjetsko potezo ocenili kot propagandno akcijo in menijo, da SZ ne nameravajo veliko pomagati Palestincem. Vse kaže, da podobno velja tudi za arabske države, ki jim doslej ni uspelo sestaviti okvirnega sporazuma o lem vprašanju, oziro ata se sploh nis0 sestale. Nezadovoljstvo in zaskrbljenost za radi razmer v Libanonu se širi tudi v Izraelu, še posebej sta prišli do izraza po predsinočnji objavi podat kov o številu padlih izraelskih vo.a kov. Vrhovni poveljnik izraelske vojske Eytan je priznal, da je v spopadih s Palestinci in Sirci doslej izgubilo življenje 170 izraelskih vojakov, 700 pa je ranjenih. V teh spo padili so Sirci izgubili 1000, Palestinci pa 2000 mož. Izraelska vojska .ie obenem ujela 6000 gverilcev in 60 sirskih vojakov. Uničila je 600 sirskih tankov, 85 bojnih letal in pet helikopterjev ter 100 palestinskih oklopnikov. Begunci iz mesta Sajdc zasilno tab tlijo v gozdiču ob obali Sredozem kega morja (Telefoto AP) »iiiiiiiiitHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiitini...n..................................... DANES BO ANDREATTA PREDLOŽIL RAČUNE PARLAMENTU Vse ostrejši spor med KD in PSI o vzrokih deficita in o zdravilih Spet se je vnela polemika med vladnimi strankami tudi glede reforme pokojnLi Izdani zaporni nalogi za voditelje «Rizzoli» Bankir Roberto Calvi najbrž zbezal z ronskega letališča RIM — Preiskovalni sodnik Cau-dillo je izdal zaporne naloge proti vodilnim upraviteljem založbe «Riz-zoli - Corriere dclla sera*, in sicer na zahtevo državnega pravd-nika Galluccija, ki je vodil preiskavo o raznih kazenskih aspektih delovanja sedaj razpuščene skrivne framazonske lože «P2». Tiralice zadevajo, poleg kolovodje skrivne lože Licia Gellija, tudi odvetnika Or-tolanija, generalnega direktorja in pooblaščenega upravitelja finančne družbe «Rizzoli* Bruna Tassan Dina in oba upravna direktorja in upravitelja iste družbe Alberta Cereda in Luigija Casaeeio. Finančnim stražnikom pa ie do slej uspelo aretirati le slednja dva, ki sta navzezadnje najbrž manjši ribi pri zločinu, katerega je obtožen tudi Tassan Din, in sicer goljufije in prilastitve okrog 4 milijard lir. Obtožnica jih dolži, da so na prekanjen način in z zapletenimi kupoprodajami vsilili družbi rilizzoli* delnice zavarovalnice »Sa-voia* po pretirani ceni in spravili nepošten zaslužek. Pri zločinu naj bi bila vpletena tudi Ortolani in Gelli, ki sta oba na varnem v tujini, kamor se je po zadnjih vesteh previdno zatekel tudi Tassan Din. Medtem so preiskovalci rekon struiraii dober del okoliščin izginotja bankirja Roberta Calvija. prav tako vpletenega v nečedne posle lože «P2» in v zapletene posle okrog «Corrierc della sera*. Pretekli petek naj bi 'zapustil svoje rimsko stanovanje in odletel v Benetke, skupaj z Emiliom Pellicanijem, bra tom beneškega podžupana, ki je tam najel avtomobil. Zelo verjetno je, da se je Calvi z njim pripeljal na letališče v Ronkah, odkoder je odletel z malim privatnim letalom neznanokam, NA PROCESU MORO VRIMU Patrizio Ped obtožuje voditelje avtonomije RIM — Patrizio Peci je včeraj nadaljeval svoje pričevanje na procesu proti rimskemu vodu rdečih brigad tam, kjer je ostal dan prej, in sicer: o odnosih med rdečimi brigadami in voditelji avtonomije. Potem ko je Peci pojasnil, da sta mu o dogodkih, ki jim ni sam prisostvoval posredovala informacije Raffaele Fioie in Rocco Mica letto iz turinskega voda rdečili brigad, je dejal, da je vodstvo rdečih brigad po izstopu Moruccija in Fa'andove obvestilo Pipcma. Pa ceja in Scalzoneja. naj jima ne nudijo podpore. Ob tej priliki so vo ditelji avtonomije predlagali ustanovitev časopisa, ki bi izražal stališča rdečih brigad, organizirane avtonomije in drugih skrajnolevičar-skili skupin. Te zamisli pa po Pecijevih besedah niso uresničili. Najpomembnejši skesani brigadist je nato spregovoril o brigadi-stični ofenzivi proti časnikarjem, ki se ni po njegovem še zaključila, temveč se je samo potuhnila. Glede mednarodnih povezav rdečih brigad s podobnimi organizacijami v tujini je Peci navedel le malenkosti. Popravil je izjavo, ki jo je dal preiskovalnemu sodniku o domnevnem Savastovem potovanju na Ciper, kjer so prejeli palestinsko orožje, češ, da je le domneval, da se je tudi Savasta udeležil tega potovanja. Ped je podobno kot drugi skesanci poudaril, da ni nihče pogojeval rdečih brigad, ob koncu svojega izvajanja pa je navedel nekaj podrobnosti o ugrabitvi in umoru Alda Mora. RIM — Zakladni minister Andre-atta bo danes prcd'ožil parlamentu poročilo, v katerem bo obrazložil, kolikšna je dejansko riuknja* v državnem proračunu in kaj je treba storiti, da se zapolni. Nameni raz-beritega demokrščanskega ministra so znani: zgledovati se po Francozih in sprožiti val varčevalnih ukre rov .oziroma rafal poviškov (pri davkih, prevozili, javnih storitvam). Glede tega pa ni enotnega in jas nega predloga vse vlade, kar se je dokazalo tudi včeraj na srečanju gospodarskih ministrov (ki je bil zgolj posvetovalnega značaja spričo Spadolinijeve odsotnosti). Ti so se pogovarjali (oziroma kregali) predvsem o «številkah» državnega deficita, ne da bi se mogli sporazumeti niti o njih. »Obstaja zelo močen konflikt med demokristjani in socialisti,* je dejaj republikanec La Malfa. »Položaj je težak, še prek pričakovanja,* je pritegnil liberalec Altissimo, «in bo potrebna nadaljnja poglobitev*. Socialistični mini »ter za državne udeležbe De Miclie lis je razložil, da »spor ne zadeva številke, ampak vzroke večanja de ficita* in je v polemiki z Andreat to dodal, da «ni nihče najboljši glede varčnosti* in da je treba določi ti lestvico prednosti in žrtev. Ostaja dejstvo, tudi mimo navidezne zmede v vladi glede gospodarske politike, da izkoristijo de mokriatjanj in socialisti vse priložnosti, da zaostrujejo spopad. Tudi glede vprašanja pokojnin se je na primer spet vnela polemika. Sedaj KD zatrjuje, da »če je kdo zame njal reformo za velik kolektivistični sunek, se je krepko uštel* in sku ša krepiti svoje stališče z zatrjevano podporo KPJ. S svoje strani socialisti vračajo milo za drago pred predsednika l omisi te za delo Salvatoreja in dolžite KD nelojalnosti in nespoštovanja že spretetih sporazumov «v prid interesom klien-telarnih cehov* in so prav včeraj dobilj pri tem podporo liberalnega tajnika Zanoneja. Ti dogodki vsekakor otežujejo pot do notranjega »preverjanja* v vladi, s katerim se bo moral spoprijeti prihodnji teden Spadolini. So- cialisti (z laičnimi zavezniki) dvi gujejo ob vsaki priložnosti tene: včeraj je Ovarijev namestnik Mar-telii zatrdi! v nekem intervjuju, da «če ni stalnega in konstruktivnega sog asja med vladnimi strankami, 'e bolj pošteno, da vsaka obrazloži svoje stališče državljanom*. Sinoči e tajnik PSD! Longo |» televiziji )ahavo grozil s predčasnimi volitvami, dolžil KD. da išče dialog s komunisti in trdil, da se je hudo sporekel s tajnikom KD De Mito glede imenovanj v RAJ TV (PSDI sili za novega direktorja TG1 Fedeja, KD pa Cittericha). Vzdušje se vsekakor zaostruje: v političnih krogih se krepi prepričanje, da je bolje sprožiti krizo sedaj, tako da bi bili pripravljeni za pred časne volitve oktobra. Tudi navi dežno krajevni dogodek, kot je nevarnost padca občinskega odbora v Rimu. potrjuje mnenje, da smo že sredj destabilizacije političnih ravnotežij. R. G. Uvoz kave v Jugoslavijo BEOGRAD — Po sklepu zvezne ga izvršnega sveta s katerim je pred dnevi zvezno direkci.jo za re zerve živilskih izdelkov zadolžil, da takoj uvozi 15.060 ton kave. je nastal vtis, da .je samo vprašanje dni, kdaj naj bi kava prišla v pro da jalne. Ali je res tako? Kot .je povedal direktor zvezne direkcije Sokolj Nimani, je za zdaj zagotovljenih samo 20 odstotkov de viz, potrebnih za ta velik nakup, medtem ko naj bi preostalo žago tovile republike in pokrajini oziroma ustrezne SIS za gospodarske odnose s tujino. Republike in pokrajini niso dolžne devize vplačati takoj ampak v treh mesecih Od trenutka, ko bo dobila garan cije. lahko zvezna direkcija že v 10 dneh uvozi prve količine kave. 18 nezanimivih golo v Če so v prvih dveh dneh «špan skega mundiala» skupno v treh tekmah dosegli borne štiri zadetke (od le-teh kar tri na tekmi Brazilija - SZ), pa je včeraj va samih dveh srečanjih padla kar 18 golov. Včerajšnji, tretji dan SP se ni začel najbolje za ljubitelje nogometa. Po zelo slabi igri sta se namreč Peru in Kamerun, ki nastopata v isti skupini kot Italija in Poljska, razšla pri neodločenem izidu brez zadetkov. Za pravo točo polov pa sta zvečer po-slcrbela Škotska, ki je odpravila Novo Zelandijo s 5:2, predvsem pa Madžarska, ki ie nasula Salvadorju kar 10 golov. Polne mreže žog pa navijači nričakuiejo tudi danes na tekmah ZRN - Alžirija in Španija Honduras. Sicer pa bo derbi današnjega dne o Bilbau, kjer bosta igrali Anglija in Francija. (O vsem dogajanju na emundias lu» poročamo na peti strani.) ne zaloge. Nadalje pravi, da je ZSSR pripravljena preučevati vsako področje, kjer bi bilo mogoče omejiti ali korenito zmanjšati število vsega orožja množičnega uničevanja na podlagi seveda recipročnosti. »Sovjetska obveznost je enostranska — je dejal Gromiko — teda če bodo druge jedrske sile ravnal« na tak način, bodo možnosti jedrskega spopada postale nične» V krogih OZN pripominjajo, da je LR Kitajska pred nekaj dnevi izjavila, da bo uničila vse svoje jedrske zaloge, če bi jih SZ in ZDA zmanjšali za polovico. Italijanski predsednik vlade Spadolini se je v svojem govoru dotaknil posebno krajevnih vojn, ki niti ne sledijo več ideološkim nagibom starega tipa ter je sprožil dve pobudi; ena zadeva nadzorstvo nad bodočimi sporazumi o oborožitvi, druga pa o mednarodnem registru kupčevanja z orožjem. V Spadolini-jevem govoru je bila zelo zanimiva ugotovitev, da' danes niti iskanje poti za sožitje med velesilami ne more obvarovati človeštva pred izbruhi obrobnih sovražnosti kot j« bil primer Falklandov. Kot smo že dejali, sta se Spadolini in Gromiko srečala pozneje ter pojasnila svoja stališča. Pri tena je seveda prišlo do navzkrižij glede posameznih vprašanj (italijanska in sploh zahodna politika glede raketnih oporišč itd.). Italijanski zunanji minister Colombo se je včeraj srečal tudi i jugoslovanskim tajnikom za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovom. Državnika sta se pogovarjala posebno o iransko - iraškem spopadu, v zvezi tudi r. izraelsko agresijo v Libanonu. Mojsov je opozoril Colomba n« nevarnost rastoče destabilizacije n* Bližnjem vzhodu, če bi prišlo do izgona Palestincev iz Libanona. Palestinci bi se namreč v tem prime-. m morali zateči po pomoč izven a- 'j ...rabskega sveta. Znano je. da Iran zahteva kot pogoj za premirje z I-rakom prost prehod iranske vojaške pomoči Palestincem skozi iraško o-zemlje, Zato bi moral Zahod vplivati na Izraelce, da bi popustili pri svojih naklepih glede Palestincev. Janez Pavel II. na konferenci BIT Velik poudarek na «solidarnosti» ŽENEVA — Včeraj zjutraj je nekaj pred 9. uro zjutraj pristalo na letališču Cointrin pri Ženevi letalo «boeing 727*, ki je pripeljalo v Švico papeža Janeza Pavia II., da bi se tam udeležil 68. zasedanja mednarodne konference dela v Palači narodov. Papeža, ki sta ga spremljala kardinala Casaroli in Gantin, je na letališču sprejel predsednik švicarske konfederacije Fritz Honne-ger z drugimi švicarskimi predstavniki. Papež Pavel Janez II. je že lani sprejel vabilo predstavnika BIT (Brureau inteniational de travail), toda lanskega srečanja se ni mogel udeležiti, ker je bil žrtev turškega atentatorja Alija Agdža. Dve uri po svojem prihodu v Ženevo .je papež spregovoril pred skoraj 2000 delegati in predstavniki. Lani je bil tu navzoč tudi Poljak Lech V/alesa, letos pa so bili prisotni samo predstavniki poljskih uradnih sindikatov. Osrednja tema papeževega govora, ki je trajal eno uro Ipapež je govoril v francoščini) je bilo vprašanje »solidarnosti*. Njegov govor je v neki meri potekal po lanskoletni zamisli, toda bil je izpopolnjen z žgočimi problemi, ki so se pojavili v mednarodnem življenju v zadnjem letu. Precejšen de) svojega govora je Janez Pavel II. posvetil vprašanju brezposelnosti ter še posebej sodelovanju med činiteljj proizvodnje na temelju »solidarnosti*. »Pravičen socialni odpor proti žgočim krivicam sistemov, ki so vladali v prejšnjem stoletju* naj bi sedaj pomagal «u-stvariti inštrumente dialoga in mednarodnega sodelovanja, ki naj bi o-mogočili reševanje nasprotstev brez uničenja nasprotnika*. Papež ni v svojem govoru sicer izrecno omenil poljskega primera, vendar je bilo kazno, da je nanj namignil, ko je govoril o pravici do sindikalnega združevanja izven nadzora državnih in vladnih organov. Konec papeževega govora so vsi navzoči pozdravili stoje. NAFTNI ŠKANDAL 115 let zaporne kazni in 383 milijard iir globe MILAN — V okviru škandala, povezanega z utajo davkov pri predelavi nafte, je milansko sodišče včeraj obsodilo Bruna Musseliija, ki je na begu, na 10 let zaporne kazni in na plačilo 60 milijard lir globe. Sodišče je poleg tega še 34 udeležencev v škandalu obsodilo na 105 let ječe in plačilo 323 milijard lir globe, dva pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. OB OTVORITVI CENTRA ZA INFORMATIKO NA PADRIČAH Protest prebivalcev vzhodnokraških vasi zaradi problema razlastitev Srečanje med delegacijo Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi ter predsednikom deželnega odbora Comellijem in predsednikom Konzorcija za znanstvene raziskave Anzelotti/em ' ,/KvV ' ■ - •• ■ "< .vv«* -w A URADI SPORA 2 LISTO ZA TRST G. BOLOGNA ODSTOPIL IZ DEŽELNEGA SVETA Zaskrbljenost predsednika Gollija zaradi dogodkov na Falklandskih otokih in v Libanonu Delegacija slovenskih predstavnikov med razgovorom s Comellijem in Anzelottijem Ob včerajšnji otvoritvi centra za informatiko v bivšem begunskem naselju na Padričah, ki pomeni pr vo konkretno realizacijo v sklopu Konzorcija za znanstvene raziskave so predstavniki Banov, Trebč, Pa-drič, Gropade in Bazovice na pobu do Koordinacijskega odbora vzhod nokraških vasi priredili protestno manifestacijo in s tem opozorili prisotne oblasti, med katerimi je bil tudi predsednik deželnega odbora F-JK Antonio Comelli, na problem razlastitve velike površine zemlje; konzorcij bo namreč zavzemal teritorij, ki gre od Padrič do Banov, kot je na včerajšnji otvoritvi pono vil tudi predsednik Konzorcija za znanstvene raziskave Fulvio Anze-lotti. Gre torej za površino, ki ob sega preko milijon osemsto tisoč kvadratnih metrov. Vaščani so zaradi preprostega razloga, ker jim pristojne oblasti niso zagotovile za tako veliko izgubo nobene protivrednosti in ker se samo vodstvo konzorcija nikoli ni obrnilo nanje za posvetovanja, sklenili, da bodo ob slovesni otvoritvi centra za informatiko dvignili Svoj glas. Pripravili so tako lepak, 0 katerem smo že poročali. Letak So razdeljevali med prisotnimi. Ob vhodu v bivše begunsko taborišče je prihaja,joče avtomobile dvojezični prepovedni znak opomnil, da je pot, ki pelje v prostore centra', zasebna last, točneje last Gozdne zadruge. Gostje so lahko brali tudi dvojezične napise, kot so bili »Upravitelji morajo upoštevati voljo prebi-valstva», »Nikoli ne bomo dopustili, da bi nas izgnali z naše zemlje*, »Zahtevamo svoje pravice* itd. Protest vaščanov je privedel do tega, da sta po uradni otvoritvi Centra za informatiko sprejela delegacijo koordinacijskega odbora predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik Konzorcija za znanstvene raziskave Anzelotti. Srečanju sta prisostvovala tudi predsednik SKGZ Boris Race in direktor SDGZ Vojko Kocjančič. Predsednik koordinacijskega odbora Karlo Grgič in drugi predstavniki so v uvodu poudarili zahteve krajevnega prebivalstva in organizacij in omenili pismo s konkretnimi predlogi o protivrednostih, ki je bilo poslano Konzorciju za znanstvene raziskave, izrednemu komisarju tržaške občine Siclariju in takratnemu predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta v začetku letošnjega leta. Ne bi tu obnavljali vsebi ne pisma, ki natančno razčlenjuje hude izgube, ki jih je vzhodnokra-ško prebivalstvo utrpelo: od časov (rekli bi lahko skoraj do včeraj), ko je regulacijski načrt celih 12 let onemogočal sleherni gospodarski in drugačni razvoj vzhodnega Krasa, pa do načrta za Konzorcij za znanstvene raziskave, ki pomeni razlastitev ogromne površine. V dokumentu so tudi številni konkretni predlogi, ki naj bi «pop!ačali» izgubo. Saj je popolnoma jasno, da gre za hud udarec posameznikom in celotni slovenski narodnostni skupnosti, ki je vsa povojna leta tarča velikih razlastitev. Predstavniki vasi so poudarili, da vse te razlastitve niso prinesle nič konkretnega in da tudi sedaj prizadeti ne vedo, kaj se bo zgodilo. Delegacija je poudarila, da ne nasprotuje novim znanstvenim in gospodarskim pobudam, osnovno vprašanie pa je, zakaj gredo vse te pobude mimo prizadetega prebivalstva. Od tod tudi obtožba na račun konzorcija, da ni hotel imeti nobenih stikov s prebivalstvom. Delegacija .je zato zahtevala tudi spremembo stututa, ki naj omogoča predstavniku slovenskih organizacij vstop v upravni svet. Da je bil velik del obtožb resničen, je bilo na svoj način razvid no tudi iz odgovora, ki ga je dal predsednik Anzelotti. Izjavil je sicer, da je pripravljen na nova srečanja in na sodelovanje, pri tem pa je poudaril, da sta v komisiji, ki ocenjuje načrte za celotno področje konzorcija predsednik gorske skupnosti in predstavnik Svetovnega sklada za varstvo narave, ki naj bi bil Slovenec. Grgič je odgovoril, da ni Slovenec, drugi predstavniki pa so poudarili, da je gorska skupnost javna ustanova Skratka, WWF ima svojega direktnega predstavnika v komisiji; organizacije, ki predstavljajo slovensko prizadeto prebivalstvo, pa niti enega. Anzelotti je ob zaključku zagotovil, da bo vodstvo konzorcija diskutiralo načrt tudi z domačini. Glede člana v upravnem svetu, pa je v bistvu dejal, da zanj ne vidi pravih možnosti. Predsednik deželnega odbora Comelli je povzel, da se mu osebno ne zdi primerno, da bi bil predstav* nik slovenskih oziroma domačih organizacij v upravnem svetu konzorcija, ker se le ta ukvarja z zelo specifičnimi temami. Dejal je tudi da ne more poseči kot predsednik odbora v odnose med vaškimi skupnostmi in konzorcijem. Kot deželni predstavnik pa mora ohraniti stike z občino, z gorsko skupnostjo in s predstavniki slovenskih organizacij. Comelli je tu dejal, da bi rad dobil napisan dokument, ki naj bi vseboval jasne zahteve in na podlagi katerih naj bi tekla diskusija. Glede obubožanja krajev in razlastitev je poudaril, da je za poseben zakon za gorske skupnosti in o-menil nekatere kraje v deželi, «ki so veliko revnejši*, naglasil pa je potrebo, da se ovrednoti slovenska etnična manjšina. Comelli se je na to dotaknil tudi vprašanja glede razmerja med zaščito okolja jn gospodarskimi dejavnostmi in nadaljeval, da je zaščita pravilna, da pa ne sme pomeniti zastoja novih pobud. Comelli je tu omenil problem kmetijstva, agroturizma in drugih podobnih dejavnosti in izrazil pripravljenost, da se o vseh teh vprašanjih še nadalje pogovarja ? pred stavniki slovenskih organizacij. Predsednik SKGZ Boris Race je dejal, da je potreben pretok infor macij in potrdil zahtevo prebivalstva, da je obveščeno o delu in o načrtih konzorcija. Predsednik An zelotti je ob tem še enkrat izrazil pripravljenost za sodelovanje in informiranje. Za zaključek: težko je oceniti re zultate srečanja in ločiti besede od resnične volje do dejanj. Vsekakor pa je bilo nadvse koristno, da so se na slovesni otvoritvi, ki je pote kala, kot vse podobne otvoritve, v dokaj idilični klimi, pojavili doma čini in dvignili svoj glas. Marsikdo izmed povabi encev, ki morda sploh ni poznal problema, je lahko na dvojezičnem letaku, ki so ga razdeljevali možje in žene, bral drugo plat medalje. Giacomo Bologna, dolgoletni pred stavnik tržaške demokrščanske desnice v rimskem parlamentu, je včeraj napovedal svoj odstop iz de želnega sveta, kjer je bil izvoljen na zadnjih volitvah na melonarski listi. Tako se je končal spor med njim in listo, ki je sicer tlel že več časa, dosegel pa je višek z intervjujem, ki ga je Bologna dal tržaškemu italijanskemu dnevniku dva dnj pred upravnimi volitvami in na katerem je obtoževal Listo za Trst, da ni več tista, ki je bila ob rojstvu in da v njej ni več mesta za katoličane. Vsebina intervjuja na sam pred večer volitev je seveda razkačila listarje, ki so v zadnji številki me-lonarskega glasila zlili na deželnega poslanca kopico strupenih obtožb tudi osebnega značaja, saj so mu očitali celo njegovo ne prav atletsko postavo, pa tudi dejstvo, da je diplomiral, ko je bil že v letih. Tako Gambassini kot urednik «Voce libere* sta ga proglasila za »Judeža* in ga pozvala, naj odstopi, češ da je samo izkoristil Listo za Trst zato, da si je priskrbel »lagoden stolček, ki mu nese dober milijon na mesec*. Bologni seveda ni preostalo druge- ...................................... .................llilmimiiimniimt OB VČERAJŠNJI OTVORITVI Center za informatiko odpira nove perspektive Protestni napisi preit poslopjem centra za znanstvene raziskave Ob-prisotnosti oblasti in znanstvenih delavcev so včeraj v bivšem begunskem taborišču pri Padričah o-tvorili Center za informatiko družbe Informatika F-JK, ki bo preučeval tisti del elektronskega računalnika, ki se v znanstvenem jeziku imenuje «software». Otvoritvene besede je podal predsednik Konzorcija za znanstvene raziskave Anzelotti, saj pomeni center prvo konkretno pobudo v sklopu omenjenega konzorcija. V tem smislu je Anzelotti omenil kritike na račun konzorcija, češ da nima programov, in dodal, da prva operativna enota dokazuje, da ne bo razkoraka med besedami in dejanji. Anzelotti je nadalje dejal, da si Konzorcij za znanstvene raziskave zastavlja kot nalogo povezavo med kulturo in industrijo, med raziskovalno dejavnostjo in proizvodnjo. Saj bodo znanstveni dosežki centra pomenili tudi konkretne pridobitve za vso našo deželo in tudi za vso drža- IMHIIIIIIMMIIIMMMIItltllllimHMtMtlMMIMtmMnfniMItflltlMIHMIIItlMIItMMMMIHHHIIIMilMtl".. SESTANEK DOLINSKI OBČINSKI URRA VE Z VAŠČANI • V petek, 18. Junija, bo v Grade-žu srečanje, na katerem bodo deželne in krajevne- oblasti ocenile možnosti za izdelavo deželnega načrta za hitrejšo odpravo mestnih Odpadkov. TEŽAVE Z AVTOBUSNIM PROMETOM V BOLJUNCU Večina krajanov proti predlogu podjetja ACT, da se končna avtobusna postaja premakne z G'rite k šoli Dolinska občinska uprava je priredila sinoči posvet z Boljunčani, kako odpraviti nekatere prometne nevšečnosti v vasi. V imenu upraviteljev sta jim spregovorila podžupan Marino Pečenik (župan Švab je bil zadržan na seji s člani KZE) in odbornik za kmetijstvo Boris Mihalič. Mala dvorana gledališča »France Prešeren* je bila kar dobro za sedena, razprava pa razgibana in v znamenju tvornega sodelovanja med občani in upravo. Podžupan je povedal, da se voz niki avtobusov ACT vse bolj razburjajo, ker zlasti ob sobotah in nedeljah le s težavo lahko obračajo dva-najstmetrska potniška vozila na G’rici, to je na glavnem vaškem trgu. Sitnosti so se začele še posebno, odkar je bila cesta proti Gornjemu koncu (upravičeno) zaprta za promet in izletniki (pa tudi drugi) neurejeno parkirajo avtomobile sredi vasi. šoferji linije 41 so zažugali, da bodo posegli po sindikalnih predpisih, podjetje ACT pa je zato predlagalo, naj bi končno postajo avtobusa premaknili k šoli; to bi menda ne bilo najbolje glede na vprašanje varnosti otrok. Boljunčani so se po večini izrekli proti taki rešitvi: rajši naj se avtomobilisti naučijo discipline in po potrebi naj se jim nalagajo globe, sicer pa bi bilo treba obnoviti vodoravno prometno signalizacijo. Občinska upravitelja sta odvrnila, da bo to storjeno, ko bo nanovo asfaltirana G’rica, in pripomnila, da i-ma občina v i.ačrtu ureditev prostornega parkirišča v kamnolomu. O V krožku za kulturo In umetnost v Ul. S. Carlo 2 bo danes predaval ugleden gost, rektor newyorške univerze in član znanstvenega odbora Centra za raziskave prof. Giorgio Bugliarello. Govoril bo o tehnologiji in njenih družbenopolitičnih implikacijah. Stranke analizirajo volilne izide Danes srečanje med KPI in PSI Pogovori med strankami za bodočo upravljdvost tržaških krajevnih ustanov so še vedno v začetni fazi. Po ponedeljkovem sestanku predstavnikov strank tako imenovanega »laičnega pola* (na katerega pa niso povabili Slovenske skupnosti), bodo v prihodnjih dneh na vrsti dvostranski pogovori, za katere sta dali pobudo KPI na eni strani in Lista za Trst na drugi. Že danes se bodo predstavniki KPI srečali s komunisti, Lista za Trst pa napoveduje za petek prvo srečanje z delegacijo KD. V glavnem pa stranke še vedno ocenjujejo volilne rezultate. V KPI se v teh dneh vrstijo sestanki po sekcijah, jutri pa bo zasedal aktiv komunistov, kateremu bo v soboto sledilo zasedanje federalnega komiteja. Volilne izide pa bo drevi ocenila Slovenska skupnost na sestan ku pokrajinskega sveta, potem ko so v ponedeljek o tem govorili na sestanku tajnikov vseh strankinih sekcij. vo in j segli preko mej. Predsednik konzorcija .je nato poudaril, da bo čez mesec dni pripravljen podroben načrt komprensorija, ki bo segel od bivšega begunskega taborišča do Banov. Nato je govornik izrazil upanje, da bo odobrena prošnja za namestitev elektrosinhrotrona, ki bi pomenil resničen razmah področja za znanstvene raziskave. V imenu deželnega odbora je prisotne pozdravil predsednik Comelli in poudaril, da je lahko področje za znanstvene raziskave, ki je začelo biti operativno, priložnost za ponoven dvig Trsta in njegovega prebivalstva. Comelli je nadalje pohvalil izbiro, da bo prvi uporabnik konzorcija prav družba Informatika Furlanije - Julijske krajine, to je družba, kjer je dežela soudeležena in katerih uslug se poslužuje. Govornik je poudaril, da prav informativni sistemi odločilno pomagajo pri upravljanju javnih ustanov in na področju informatike je naša dežela v ospredju. Comelli je nato zagotovil vso podporo dežele znanstvenim dejavnostim. Pooblaščeni upravitelj družbe In formatica Sergio Brischi je obrazložil pomen raziskav na «software». Dejal je. da je «software» tisti del elektronskega računalnika, ki spe cializira kompjuter in omogoča sklo pu «hardware», da deluje. Skratka, brez softvvare bi sistem, ki predstavlja masovni ustroj kompjutra (hardvvare) ne mogel delovati Prav software, ki pomeni nekakšne možgane telesa, je najdražji del v kom-pjutru in je zato potrebno da ga izkoristi veliko uporabnikov. V tem smislu bodo potekale raziskave v novem centru. Prvi proizvodi pa bodo služili predvsem občinam in krajevnim zdravstvenim enotam. Vklopili jih bodo v miniela boratorje znamke Olivetti Znanstvena raziskava bo torej imela tudi gospodarske učinke in prav glede tega je Brischi dejal, da pomenijo investicije v informatiko garancijo za uspeh, saj je informatika v današnji družbi vedno bolj potrebna in si brez njenega razvoja težko zamišljamo splošni gospodarski in ne samo gospodarski napredek. DRŽAVNI TOŽILEC ZA MLADOLETNE PODPISAL NOV ZAPORNI NALOG ga, kot da je zares odstopil. Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik Colli prebral njegovo pismo, v katerem pravi, da se je u-maknil »iz političnih razlogov*. O odstopu bo deželni svet glasoval danes. Kot je običaj, bodo verjetno odstop na prvem glasovanju iz kur-toazije zavrnili, nato pa, če bo Bologna vztrajal, sprejeli. Mesto Bologne v deželnem svetu bi moral prevzeti Fabio Perco, ki ie bil prvi neizvoljeni na listi LpT, toda tudi sam Perco, bivši občinski odbornik in pripadnik »ekološki* struji liste, je sprt z vodstvom LpT in je malo verjetno, da bi jo lahko zastopal v deželnem svetu. Zato je pričakovati, da bo novi deželni svetovalec liste Aprigliano. drugi neizvoljeni, ki je bil pred desetimi dnevi potrjen za občinskega svetovalca, v prejšnji mandatni dobi pa je bil tudi občinski odbornik. Na včerajšnji seji je deželni svet Furlanije - Julijske krajine po odgovorih pristojnih odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev, z veliko večino glasov odobril nekatera zakonska določila, ki zadevajo pooblastila in nadzorstvo nad zasebnimi zdravstvenimi ustanovami. Deželni svet je že pred časom odobril zakon o tem vprašanju, vla da pa je nato nekatere njegove člene zavrnila, ker niso bili v skladu z obstoječim državnim zakonom. Pred pričetkom zasedanja skupščine je predsednik deželnega sveta Colli izrazil globoko zaskrbljenost nad tragičnimi dogodki na Falklandskih otokih in zlasti v Libanonu, ki je še vedno žrtev brutalne izraelske agresije. »Naša dežela je v preteklosti v prvi osebi doživljala grozote vojne in sovraštva,* je med drugim poudaril Colli, »zato je toliko bolj razumljivo, da naše prebivalstvo gleda z veliko zaskrbljenostjo na tragedijo v Libanonu in si želi takojšnjo vzpostavitev miru in sožitja v tej razkosani in nesrečni državi.* O vprašanju izraelskega napada na Libanon in o tragediji palestinskega na roda sta nato na kratko spregovorila tudi svetovalca Cavallo (DP) in Pascolat (KPI), ki sta pozvala deželni odbor, da sproži razpravo o tej pereči • problematiki. Po vsej verjetnosti bodo že na današnji seji deželnega sveta nekatere svetovalske skupine predstavile resolucije o novem, nevarnem žarišču napetosti na Bližnjem vzhodu. VČERAJ SE JE ZAKLJUČILO ŠOLSKO LETO Učni uspehi na liceju Prešeren in na učiteljišču A. M. Slomšek Na vseh naših šolah se je včeraj končal pouk. Tudi letošnje šolsko leto se je zaključilo z zaključnimi šolskimi mašami, po katerih so se učenci in dijaki podali v šole, kjer so jih učitelji in profesorji seznanili z učnim uspehom. Tudi na naših višjih srednjih šolah so razobesili včeraj šolske izide. Danes objavljamo učne uspehe na klasičnem in znanstvenem liceju »F. Prešeren*, na učiteljišču «A. M. Slomšek* in na vzgojiteljski šoli. Klasični licej «F. Prešeren* IV. v.g.: Vesna Benedetič, Valentina Busechian. Marko Feri, Erika Fornazarič, Marina Furlan, Mari ja Kristina Hmeljak. Cinzia Pečar, Ivan Žerjal, Anna Zupancich. Šest dijakov ima popravne izpite. V. v.g.: Luisa Antoni, Alessandro Hrovatin. Katja Milli, Fedra Pa-clich, Alessandro Slama, Simona Slokar, Maja Ukmar. Trije dijaki imajo popravne izpite. L ki. lic.: Martina Leghissa, Fa bio Malalan, Tamara Petaros, Mar-janka Rebula, Alessandro Semen, Pietro Starc, Ingrid Zorn. Štirje di jaki imajo popravne izpite, en di jak ni izdelal. II. ki. lic.: Gabriella Bezin, Andrej Kostnapfel. Pietro Kuk, Sara Milič, Caterina Modic, Franka Po- ropat, Susanna Škabar, Ines Škabar, Martina Slokar. Dva dijaka i-mata popravne izpite, en dijak ni izdelal. Vsi dijaki III. klasičnega liceja so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. Znanstveni licej «F. Prešeren* I.A r.: Valentina Beorchia, Cri-stina Magaina, Furio Pieri, Fabri-zio Polojac, Riccardo Sluga. Damir Starc, Katja Turk, Sara Umari, Andrej Zugna. Šest dijakov ima popravne izpite, eden je bil neocenjen. I. B r.: Devan Cesar, Marco De Luisa. Tanja Legiša, Monica Milic, Živa Pahor, Irene Pecchiar, Roberto Smotlak, Mara Tinta, Dejan Ver-sa. Sedem dijakov ima popravne izpite. II. A r.: Alessandro Bravar, An-drea Furlan, Ivana Gerdol, Martina Grahonja. Henrik Gruden, Marco lagodic, Marco Ternovec. Tatiana Usenich. Jana Veliach. Sedem dijakov ima popravne izpite. II. B r.: Rossana Abrami, Mirjam Braicovich. Egon Grilanc, Nataša Pečenik. Tomaž Petaros, Livio Salvi, Ivo Sedmak, Ivo Simonič, Na- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI URADNA PREDSTA VITEV RAZSTA VE «ZLA TA VEJA» Potem ko so se nekatere pobu de, kot na pnmer razstave *120 dni» izživele ali usahnile, se je Avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem za Trst in tržaško obalo opredelila, za boli samostojne pobude, kakršna ie bila na primer lanska razstava z naslovom »Pe rujsko zlato» na Gradu sv. Justa, ki je zelo lepo uspela, saj je pri vabila na grad kar 183 tisoč obi skovalcev, hkrati pa je šlo med čitatelje nad 10 tisoč tako slikovno kot tekstovno zelo bogatih katalogov. Letos pa naj bi privabljala na grad posebne zanimiva in lahko bi. rekli tudi zelo bogata likovna raz stava z naslovom »Zlata vejat, ki jo pripravljajo na Gradu sv. Justa in sicer v obnovljenem in za tovrstne prireditve prirejenem *Ba stione fiorito». *■ fe Kot bse dosedanje tovrstne razstave in likovne manifestacije na sploh ima tudi ta namen, da šte vilne tranzitne turiste, ki potujejo skozi naše mesto proti jugu ali v toku zaustavi vsaj za krajšo dob n v našem mestu. Temu naj bi torej služila tudi razstava cZlata vejat, ki jo bodo odprli v nedeljo, 27. t.m. Gre za resnično veliko razstavo, saj bo do 17. oktobra tujim turistom in še predvsem tržaškemu občinstvu na voljo kakih 70 do 80 del zelo zna nih mojstrov, velikih domačih in tujih umetnikov, slikarjev in ki parjev. Čeprav gre za smiselno, ali če hočemo, programsko razsta vo, o čemer govori sam njen na slov, bodo razstavljena le dela, ki so nastala v našem stoletju. Na lepaku, ki so ga v tej zvezi začeli že lepiti, je rečeno, da bomo na gradu videli dela od Piccasa pa do Ernsta, toda vmes je cela vr sta zelo znanih, mojstrov sodobne umetnosti. Razstava.. ki jg pripravlja iraška ustanova za turizem, je organi ziral tržaški likovni strokovnjak u-metnostni kritik Carlo Milič', ki je o njej včeraj tudi obširno sprego voril med tiskovno konferenco na sedežu novinarskega krožka. Dalmacijo ali po Apeninskem polo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimHiiiiiiiiHiiiiiifiiffmiiMiiiiiiiifitiitiiMiiiininiiiiiiiiiiiininiiiMiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiniiin SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO Danes začetek vpisovanj v osnovno šolo Še nekaj dni za vpis otrok v državne otroške vrtce, danes in v naslednjih dneh začetek vpisovanj v razne občinske vrtce Danes se bodo začela na vseh slo-1 takih primerih prevzamejo sicer ne-, venskih osnovnih šolah vpisovanja lahko natogo prepričevanja: že en otrok v prve razrede, ki bodo tra- sam uspeh bi pomenil učvrstitev naše narodnostne skupnosti. V teh dneh se tudi zaključujejo vpisovanja v državne otroške vrtce, jala vse do konca meseca. Vpis v osnovne šole predstavlja za nas tudi letos veliko preizkušnjo, še posebej zaradi skokovitega lanskega j so za “nas prav tako če ne žV7e upada števila otrok v naših prvih | voe pomembna kot vpisovanja v o-razredih. snevne šole. Doslej ne razpolagamo Letos imamo, vsaj glede na število otrok, ki bodo zapustili slovenske otroške vrtce, potencialne mož nosti, da izboljšamo že dokaj za skrbljujoče stanje v naših prvih razredih (lani so se vpisali v prve razrede 203 otroci, letos bo zapustilo vrtce 237 naših malčkov). Te potencialne možnosti pa moramo stoodstotno izkoristiti. Vse preveč je namreč takih primerov, ko star ši vpišejo svoje otroke v slovenske i otroške vrtce (večkrat tudi zato, iker ne dobijo prostega mesta v ita lijanskih vrtcih) in jih nato vpišejo v italijanske osnovne šole. Take primere večinoma gre za otroke iz mešanih zakonov — moramo do skrajnosti omejiti s prepričevanjem staršev, da pošljejo svoje hčerke in sinove v naše šole. Pri tem lahko odigrajo odločilno vlogo, poleg samih vzgojiteljic, predvsem krajevna društva in organizacije, ki lažje pridejo v stik z omahujočimi starši. Njihova beseda bi znala žaleči, zato je prav, da si naša društva ob • Dolinski občinski svet se bo sestal na izredni seji v petek, 18. t.m., ob 19.30. Na dnevnem redu je med drugim odobritev obračuna za finančno leto 1981, izvolitev treh članov disciplinske komisije in odobritev načrta za razširitev občinske ga sedeža. ROPARSKI NAPAD NA PROFESORICO BO VERJETNO IMEL NOV RAZPLET še s podatki o vpisih, vse kaže pa, da bodo — tudi zaradi demografskega padca — precej nižji kot v prejšnjih letih. Danes se bodo začela vpisovanja v občinske otroške vrtce v devinsko - nabrežinski občini, ki bodo trajala do petka, 18. junija. Jutri se bodo začela vpisovanja v občinske vrtce tržaške občine (trajala bodo do 23. junija), medtem ko se bodo zaključila vpisovanja v državne otroške vrtce v soboto, 19. junija. V zgoniških občinskih vrtcih bodo vpisovali od 26. do 30. junija, medtem ko se vpisovanja otrok v občinske vrtce miljske občine še nadaljujejo. Ni odveč ponavljati pomena teh rokov: slovenski starši naj jih izkoristijo in naj vpišejo svoje otroke tja, kamor spadajo — v slovenske otroške vrtce in v slovensko šolo. Seja izvršnega odbora SKGZ Kot je bilo pričakovati, je državni tožilec pri sodišču za mladoletne Rosario podpisal včeraj zaporni nalog za 16 letnega Lucia, mladega zidarja iz okolice Cagliarija, ki je pred približno desetimi dnevi surovo napadel in oropal v bližini La zareta 53-letno profesorico. Obtožbi, ki mu jih je zaenkrat Rosario naprtil, sta dve: povzročitev telesnih poškodb (ženska je utrpela več zlomov lobanjske kosti ter u-darce po vsem telesu) in rop. Odpadli sta torej dve. ki sta bili poleg teh navedeni v zapornem nalogu, ki ga je podpisal namestnik državnega tožilca Grohman. In sicer poskus umora in posilstvo. Kot smo včeraj izvedeli od karabinjerjev, ki so vodili vso pre- iskavo, bodo fanta privedli v Trst morda že jutri. Kaj pa pravijo gle de vsebinsko precej različnih zapornih nalogov? Po njihovem je Rosario, ki je šele predvčerajšnjim prejel od sodišča vso dokumentacijo (fanta so namreč aretirali na Sardiniji v soboto in šele takrat so ugotovili, da je mladoleten), imel premalo časa, da bi podrobno pregledal vso zadevo. Da je šlo tudi za posilstvo, so prepričani, saj so zdravniki opravili preglede, ki so nasilno dejanje potrdili. Vse pa kaže, da bo ta primer imel v kratkem obširnejši razplet. Preiskovalci namreč domnevajo, da se tako pod lega »podviga* ni udeležil mladoletnik sam, ampak da je imelo prste vmes še nekaj drugih pajdašev. Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji zadnji seji opravil prvo analizo izidov volitev za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta tako z vidika splošnega položaja, ki so ga ti izidi ustvarili glede uprav-ljivosti obeh krajevnih uprav, kot z vidika interesov slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi je z zadovoljstvom ugotovil dober uspeh strank za katere glasujemo Slovenci, predvsem pa je pozdravil uspeh slovenskih kandidatov na njihovih listah, saj se je število izvoljenih Slovencev celo povečalo za enega svetovalca. Istočasno pa je izvršni odbor ugotovil, da se podoben rezultat žal ni ponovil tudi na volitvah v rajonske svete. Popolnejšo oceno volitev kakor tudi možnih rešitev za sestavo novih od borov na občini in pokrajini, ki naj pomenijo prekinitev dosedanjih negativnih izkušenj z Listo za Trst, bo izvršni odbor SKGZ objavil v teh dneh. V nadaljevanju seje je izvršni odbor pregledal nekatere obveznosti v zvezi z raznimi srečanji in sode lovanjem na raznih za manjšino pomembnih srečanjih v prihodnjih dneh, na koncu pa je še pozitivno ocenil zaključno prireditev Glasbe ne matice v Ukvah, ki je bila za kanalske Slovence zelo pomembna tudi zato, ker je na prireditvi sami predstavnik občine Naborjet -Ovčja vas prvič na takih prireditvah spregovoril v slovenščini, kar predstavlja pomemben dogodek ob upoštevanju, da so še do nedavna bili kanalski Slovenci izpostavljeni budim izpadom nacionalističnih sil. Dopolnjena sestava deželne komisije za vprašanja kulture V teh dneh je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine dokončno odobrila popolno sestavo komisije za kulturo, ki je bila ustanovljena na podlagi posebnega deželnega zakona s prvenstveno nalogo, da dodeli deželne finančne prispevke kulturnim ustanovam in organizacijam. Po uradnih vesteh znaša letos ta sklad eno milijardo in osemdeset milijonov lir. Omenjeni komisiji predseduje deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Barnaba, v njej pa so zastopane krajevne uprave, sindikalne organizacije, tržaška univerza ter pomembnejše in uglednejše kulturne u-stanove iz Furlanije - Julijske krajine. Našo narodnostno skupnost zastopata v tej komisiji, ki bo opravljala svoje dolžnosti pet let, Miroslav Košuta in Marij Maver. Komisija, ki se je sestala v torek, 8. junija, je že začela z čelom. taša Smotlak, Susanna Strain. Devet dijakov ima popravne izpite e-den ni izdelal. III. A r.: Martina Armani, Daria Betocchi, Elena Cerqueni, Daniela Duic, Igor Gombač, Erika Košuta, Katja Palcich, Mitja Vecchiet. Pet dijakov ima popravne izpite, sedem jih ni izdelalo. III. B r.: Tatjana Gregori, Alenka Jerič, Maja Milic, Aleš Roncel-li, Valentina Škabar, Daniela Stoc-ca, Magda Švara, Roberto Vidali, Andrea Vremec, Boris Zeriali. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. IV. A r.: Tanja Coretti, Livia Co-rossez, Miloš Crismancich, Luca Furlan, Veronica Lokar, Ada Močnik, Patrizia Orel, Cinzia Ostrouška, Sara Pertot, Magda Samec, Sara Superina, Barbara Zetko. Deset dijakov ima popravne izpite. IV. B r.: Viviana Bukavec, Liana Drascek, Nasta Gori, Marco Koja-nec, Kajetan Kravos, Damiana Ota, Dinora Peric, Kristina Spetič, Paolo Starec, Marco Stocca, Mitja Terčon, Ivan Visentin, Andrea Vassal-lo. Pet dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal, eden je bil neocenjen. Vsi dijaki V. A in V. B razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. Učiteljišče «A. M. Slomšek* I. r.: Fernanda Blasina. Claudia Coren. Katja Dolhar, Marianna Gergely, Nataša Kemperle, Breda Kozina, Romina Maver, Nives Milic, Elena Paulina, Livia Pertot, David Pupulin, Alenka Sancin, Maja Škrk, Tanja Unussich, Erika Ve-glia, Adele Vodopivec, Annamaria Zeriali, Sabrina Zidarich. Enajst dijakinj ima popravne izpite. II. r.: Barbara Bonela, Damiana Colarich, Alenka Deklich, Sabrina Ferluga, Erika Kojanec, Anna Maria Krizmancic, Martina Malalan, Cristina Pacor, Wi!ma Puric. Tanja Sedmak, Mirella Švara, Katja Verginella. Šest dijakinj ima popravne izpite, štiri niso izdelale. III. r.: Gabriella Daneu, Tatiana Deklic, Margherita De Luisa, Alenka Dobrilla, Norina Dobrilla, Marina Gruden, Tanja Gruden, E-lena Kocjancic, Majda Legiša, Susanna Pečenik, Giorgina Pisani, Nadja Piscanc, Daria Samar. Šest dijakinj ima popravne izpite. Vsi dijaki IV. razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. Vzgojiteljska šola I. r.: Martina Bubola. Morena Fo-raus, Tanja Gombač, Miriana Gran-duc, Daria Gruden, Doriana Jurin-cich, Sandra Stopper. Ena dijakinja ima popravne izpite, štiri niso izdelale. II. r.: Cristina Bernetti, Sara Bu-rolo, Monica Tomšič. Tri dijakinj« imajo popravne izpite. Ena dijakinja tretjega razreda je bila pripuščena k didaktičnemu nastopu. 13 jih je bilo pripuščenih k usposobljenostnemu izpitu. Predsedniku deželnega sveta Vprašanje KPI v zvezi z «mikrolokacijo» osimske prost« cone Deželni svetovalci KPI Rossetti, Tonel, Iskra in Pascolat so v zvezi Tanjugovo vestjo o predlogu republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Slovenije za »mikrolokacijo* osimske proste cone naslovili na predsednika deželnega sveta vprašanje, v katerem se sklicujejo na stališča tržaškega občinskega in deželnega sveta za revizijo lokacije mešane cone, do katere naj bi prišlo na osnovi pogajanj med italijansko in jugoslovansko vlado. Komunistični predstavniki sprašujeta ali je bila jugoslovanska stran seznanjena s temi stališči, v kakšni fazi so posvetovanja z zainteresiranimi krajevnimi ustanovami glede morebitne nove lokacije cone, kaj pomeni Tanjugova omemba »del, ki bodo istočasno potekala na italijanski in na jugoslovanski strani* in končno, kaj namerava deželni odbor storiti, da bi prišlo do dokončne razjasnitve celotne zadeve okrog lokacije industrijske proste cone. Danes odprtje razstave kiparja Uga Caraja Na pobudo tržaške občine in ob sodelovanju muzeja Revoltella bodo danes, ob 18. uri, odprli v občinski umetnostni galeriji antološko razstavo umetnika Uga Caraja. Tržaški umetnik, ki je pričel svojo u-metniško dejavnost med obema vojnama, je ostal zvest oblikovalnemu in strukturalnemu izrazu okrog katerega se je v povojnem času razvijala živahna razprava. Osnovne teme njegovega dela so portreti in ženski liki, ki jih preveva skrivnostna čutnost. V občinski umetnostni galeriji bodo razstavljeni kipi, ki so nastali od leta 1930 do danes. Razstava bo odprta do 4. julija. Taf se mu je izmuzntl Ujel je tatu, pa se mu je izmuznil. Zgodilo se je 40- letnemu Mariu Viariu, čuvaju upepeljevalnika v Ul. Giarizzole 34. Okrog 13.50 je namreč v spalnici, ki je v pritličnih prostorih, zasačil približno 22-let starega fanta, ki je brskal po predalih, v rokah pa je že držal skrinjico z dragocenimi predmeti. Viario je tatu prijel okrog ramen, prišlo je do suvanja in tatu je u-spelo, da je pobegnil skozi okno, še prej pa je izpustil skrinjico iz rok. Opel podrl dva mladeniča Sinoči, ob 21. uri, je na prehodu za pešce na Korzu Saba v višini bara Barriera opel kadett zbil dva mladeniča. 22 letni Bruno Valenti (Ul. Industria 12) se je udaril v hrbet, čelo in v koleno leve noge, 17-letni Claudio Rados (Ul. S. Cili-no 22) pa v koleno desne noge. Prvega so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh, drugemu pa so v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Avtomobil je v smeri proti Trgu Garibaldi upravljal 32-letni Edoardo Grasso (Ul. Puecher 9). 16. junija 1982 JUTRI BO NA STADIONU L MAJ NASTOPILA SKUPINA SHE8EEU Mladina iz Severne Irske prinaša svojo glasbo odpora in protesta Na pobudo Mladinskega odbora j SKGZ bo jutri na stadionu 1. maj Nastopila skupina Shebeen iz Ar-“OjTia, katoliške četrti Belfasta |^rej iz Severne Irske, ki živi pod b,'itansko okupacijo. Gre za ansambel, ki goji rock glasbo. V Ardoynu, kot v ostalih šestih Zasedenih grofijah Severne Irske, Je vojna vsakdanja stvar in to že vsaj deset let, točneje od avgusta 1969, ko je v odgovor na uspeš-n° obrambo katoliških četrti v Uerry ju nastopila v Severni Irski angleška vojska. Od leta 1970 da-W se je začel spet oboroženi od Por proti angleški okupaciji, od-Par, ki se nadaljuje še danes, ko ',ojska čedalje pogosteje in brutalno intervenira. Med pomembne dogodke zadnjih et spadajo prav gotovo številne intonacije, ki jih je britanska vlada "Vedla pred desetimi leti in je od tadaj deportirala na stotine Ircev r koncentracijsko taborišče Long afsh. nadalje »krvava nedelja* ali “loody Sunday iz leta 1972 v Der-rV_iu, ko je vojska streljala na paro Etične demonstrante in ubila 13 hudi, pa še pogumni boj interni- rancev v taborišču Long Kesh ter v ženskem zaporu Armagli. Ta boj je dosegel svoj vrhunec lani poleti, ko je zaradi gladovne stavke umrlo deset jetnikov. Vsakdanja represija, aretacije, gumasti izstrelki, ki jih vojska uporablja proti katoliškemu delu prebivalstva in ki so v zadnjem letu umorili več kot deset ljudi, zadnji med njimi je bil 11 -letni deček, vse to je del vsakdanje stvarnosti Severne Irske. In fantje iz skupine Shebeen predstavljajo to Irsko. Vsi so brezposelni (po uradnih podatkih je v Ardoynu 67 odstotkov brezposelnih) in doživljajo najrazličnejše pritiske kot na primer stanovanjsko diskriminacijo, zasedbo s strani britanske vojske in celo vrsto najrazličnejšega zapostavljanja. Sicer pa ima vsak severni Irec med sorodniki kakega interniranca ali jetnika ali pa tudi že kakega padlega v osvobodilnem boju. Glasba, ki nam jo bodo izvajali, je ista glasba, s katero se ansambel Sheeben predstavlja v republikanskih klubih v Belfastu. Gre za tako imenovano hard mušic, torej za trdo glasbo brez dveh «slajših» inštrumentov irske glasbene tradicije in sicer brez harfe in violine. Njiiiova glasba poudarja ritmiko z uporabo kitar, tipičnih inštrumentov kot so ročni boben, flavta s kovinskim kljunom ter še bones in banja ter mandoline. Iz ogromne zakladnice antične irske glasbe nam bodo predstavili klasično mešanico. Zelo številne so seveda borbene in politične pesmi, z veselimi melodijami in ritmi, ki pa jih navadno spremlja otožno besedilo. Večkrat gre za zelo stare pesmi, ki pripovedujejo o vstajah pred mnogimi leti, številne pa so nove, zgrajene na tradicionalnih melodijah, kot ganljiva »Pesem blokov H». Med temi baladami pa je mesta tudi za zelo hitre polke, kot na primer one iz ciklusa Kerry, ki jih na Irskem plešejo ob vsakem prazniku. Tudi pri najslajših ljubezenskih pesmih je treba vedno upoštevati njihovo politično in n a roti nos t no vsebino, saj je ljubljeno dekle največkrat le prispodoba drage cErin* (Irske). Openski petdesetletniki so se zbrali p g&f&l \ ? m wr r m UH t V ..........................................•"»•■'■•niimiiiiiiiiitminiiiiHHiiii...........................inimmiiimiiiitnm............... Pred nedavnim so se zbrali openski petdesetletniki, da bi proslavili svoje srečanje z Abrahamom, žal niso bili vsi navzoči, saj živi skoraj polovica njihovih vrstnikov okoli po svetu, kamor so morali s trebuhom za kruhom. Slavljenci so se zbrali v znani domači gostilni pri Fabiču, kjer so ob dobrem prigrizku ter odličnem kozarcu obujali spomine. Seveda so se spomnili tudi svojih že umrlih vrstnikov ter padlih v NOB. Pred spomenik padlih so položili venec ter cvetje na pokopališču. (Foto M. Magajna) PRED DNEVI V CERKVI SV. MARTINA V DOLINI Lepi in bogati vtisi s koncerta Jarka Hrvatiča in Nade Omanove | ” petek zvečer je bil v cerkvi j Martina v Dolini drugi koncert L °kviru junijskih glasbenih veče-,?h ki jih prireja kulturno društvo ,.0*e»tin Vodnik. Nastopila sta vio-Jhsf Žarko Hrvatič in pianistka ' ®da Oman. Glede na dejstvo, da .e klasična inštrumentalna glasba manjših kulturnih središčih manj j °*nana, ie petkovemu koncertu L e#lo lepo število poslušalcev, ki 0 °d nastopa Hrvatiča in Omano-l* odnesli lepe in bogate vtise. Vr- izvajanje nastopajočih je ' e. bolj oplemenitila čudovita aku-‘>ka cerkve, ki se iz koncerta v j"°ncert odkriva kot vse bolj mehki 1 zvočna in za poslušanje nadvse ' ^obiljiva. Prijetnost prostora in ,.neto pozornost občinstva sla kap- tudi nastopajoča umetnika, '1. sla iz svojih inštrumentov izva 1,0 vso možno pretanjeno muzikal- co čiste umetnosti. Violinist Žarko Hrvatič in pianistka Nada Oman imata vsak zase bogato mednarodno izkušnjo koncertiranja in sta v petek nastopila šele drugič skupaj. Kljub temu pa sta pokazala, da se do potankosti ujemata, da skladno in harmonično gradila interpreta-cijsko govorico skladb, odlikujeta pa se nri stopnjevanju vsebinske napetosti izvajanih del. Prav ta posebnost učinkovitost prenašanja no tranjega izraza glasbene vsebine je na občinstvo naredila močan vtis, tako da je po vsaki skladbi nagradilo umetnika s hvaležnim a plavzom. Koncert za violino in klavir je v prvem delu obsegal sonato v G-molu op. 1 št. 10 Giu-seppa Tartinija, .sonato v A molu op. 23 št. 4 Ludvika van Beethov na, v drugem delu pa štiri sklad be iz Pepelke Prokofijeva in Itali in poslušalcem ponudila kuvi-1 jansko suito Stravinskega. (ris) aaan grgič padriče — Trst — tel. 226161 4 KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS AVT0Š0LA DARIO Dario Bortuzzo TRST — UL BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657 • Avtomobilisti: pazite kdal vam zopade vozniško dovoljenje • Zdravniški pregledi v našem sedežu • Hitri in dopolnilni tečaji • Avtomobilske pratike u - u JADRALNA SOLA «NAUTICIUB» • Tehnični in administrativni servis • Pratike za registracijo plovil • Dovoljenja za upravljanje lodrnic in motornih čolnov • DOPOLNII NI TEČAJI TRG GARIBALDI 9 Telef. (040) - 763420 TRST Al JTO SPRINT VELIKA IZBIRA: »j prevlek tepihov slamnatih podlog nosilcev senčnikov FILTRA * VEDO in nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov. CARROZZERIA Lastnik Francesco Lionetti 4 C. CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA DELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV Ul. Caboto 23 — Trst Telefon 040/829-885 • avloelektrični servis • barvanje • naravnava karoserije na «car bench* • toplo čiščenje avtomobilov in večjih prevoznih sredstev • servis proti rji »Diuitrol & Waxoyl» • popravila izpušnih cevi Jllii m MANJ IZKUŠENE JADRALCE IN DOPUSTNIŠKE KAPITANE % UDOBNA DANSKA MOTORNA JADRNICA «LM 30» Dobro sc obnaša tako z jadri kot z motorjem - Notranjost vredna plavajoče počitniške hišice Že ob sami besedi njotorsailer, po naše bi jim kar rekli motor ne jadrnice, zaviha večina jadralcev nosove. Odpor proti takim plovilom pa je le delno upravičen. Že res, da je klasična jadrnica nekaj povsem drugačnega od motorne, ki je v veliki večini primerom sla-bouspeli kompromis med izvirnim motornim čolnom in jadrnico, da služijo jadra za stabilizacijo (ne gospodarsko) in kot pomožna po-gonsk" sila, a ima tudi prednosti, ki jih bomo zaman iskali pri ja drnicah enakih razsežnosti. V prvi vrsti je podkrovje udobnejše, da lahko na motorni jadrnici živimo tudi daljše obdobje, ne da bi pogrešali počitniške hišice, poleg te ga je upravljanje enostavnejše, da se lahko, na morje poda tudi manj izkušen dopustniški kapitan, ki bo rabil skoraj izključno močni notranji motor. Izbira je torej precej subjektivna. Človek se navadno dokoplje do boljših finančnih zmogljivosti v starejših letih, ko mu špartansko življenje na klasičnih jadrnicah ne prija. Za take je motoma jadt lica kot nalašč. Kot rečeno, je večina motornih jadrnic precej vprašljivi kompromis. to pa ne velja za najboljše, ki se dobro obnašajo tako z mo- ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 29. LeJ.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414929. Maksimalne ocenitve va sili rabljenih avtomobilov, uu duno nove in rabljene na ubro ke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO allelta 2990 77. alfetta 1890 77. 76, alfasud 3 V 1300 82, alfasud ' V 81. giulietta 1600 78, 79. alfasud Tl 1200 1975, al fasud 5m 1200 77, FIAT super-miraliori 1300 80, 125 special 71, TALBOT solar a 1600 SX 81. AU-TOBIANCHI A 112 abarth 81, RENAULT 5 alpine 81. MERCEDES benz 220 80, MOTO HONDA caston 650 82, km 180. CITROEN mehari 81, OPER rekord diesel 2300 AC 80. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!!! torjem kot z jadri. Med njimi so nedvomno motorne jadrnice danskega obrata LM, ki jih uvaža podjetje Gonmar iz Tržiča. Če to le delno velja za obe manjši motorni jadrnici tega obrata («LM 24» in «LM 27»), je večja «LM 30» pravo presenečenje, saj je jadranje užitek, da nam ni treba zavidati klasičnih jadrnic. Balastna smerna ploskev, med njo in širokim krmilom vijak, ki ::e odpre samo ko prižgemo motor, nam že pove. da je ta motorna jadrnica nekaj povsem neobičajnega. S takim dnom se izvrstno obnaša med jadranjem proti vetru in ne samo z vetrom v krmo, kot je to običajno za.uiavadne motorne.-jftrlr-.<; , niče. 50 kvadratnih metrov glavnega jadra in genove je kar zavidljiva površina za 9.35 metra dolgo plovilo, ki tehta 5 tisoč kilogramov. Proizvajalec trdi. da lahko «LM 30» doseže z ugodnim vetrom hitrost 7 vozlov, seveda to se ne bo zgodilo pri nas, a isto hitrost bomo dosegli s 36-konjskim motorjem, da bomo vsaj v severnem Ja dranu puščali za sabo celo regatne jadrnice. Tudi upravljanje z jadri je precej preprosto, saj izvršimo vse manevre iz kokpita, da nimata dve osebi pretiranega dela. Z motorjem pa je vsa zadeva seveda lažja. Po vsem tem preidimo kar k tehničnim podatkom, še prej pa si pobliže poglejmo notranjost to plavajoče počitniške hišice. Kokpit je prostoren in ga obkroža lesena klop. v sredino pa lahko name stimo mizo za osem oseb, Iti jo z lahkoto zložimo v krmni del, ko nam ne služi. Preko kokpita razgrnemo šotor, ki ga lahko rabimo tudi med zimsko plovbo. V notranjosti so ri ločene kajute; v prvi je notranja krmilamica in kuhinja. Tu je tudi hladilnik in mizica za risanje kurza, pod to kajuto pa je prostorna shramba za hrano. V dnevnem prostoru sredinjskega dela jc prostorna zložljiva miza, bar-, police in seveda kavči, ki jih spremenimo v pograde. Vsa notra-. njost je obložena s kakovostnim lesom in toplim podom. Med dnevnim prostorom in spalnico so sanitarije in prostorna omara za obleke. Prav tako bogato kot dnev- ni pr ostor je opremljena tudi spalnica. Ob tem bi lahko celo trdili, da je notranja ureditev celo neko liko pretirano bogata, da delno že meji na kič, kar pa je povsem normalno za skandinavske čolne. Kot rečeno je «LM 30» dolga 9.35 m, vodna črta pa 8 metrov, maksimalna širina je 3.05 metra, ugrez 1,50 metra, višina dnevnega prostora pa je 2.05 metra. Pogradov je 5 glavnih in dva zasilna v aveh ločenih kajii.au. 36-konjoid motor napaja 200-litrski rezervoar za nafto, enako količino pa drži tudi rezervoar za pitno vodo. Po vsem tem nam ne preostaja drugega, kot da navedemo ceno, ki je 77 milijonov lir. Namesto težkih milijonov pa si lahko «LM 30» sposodimo pri Adra-tourju v červarju, ki ima v svojem b-odovju dve «LM 27» in eno «LM 30». S TRUPENE MORSKE RIBE Večina dopustniških kapitanov dobro ve, kako je treba vsej zadevi streči, če nas piči osa ali kaka žuželka. Marsikoga pa popade panika, če ga piči morski pa jek, golob ali škai-pena. Strup teli rib povzroča namreč hude bolečine, da se lahko onesvestimo. To velja predvsem za morskega pajka. ribo. ki je na pogled kar nedolžna ribica, saj je le nekoliko večja od našega guža. Najboljše zdravljenje pa je vsekakor preventiva. zato se z rokami ne dotikajmo rib. ki jih ne poznamo. Ce pa imamo vseeno smolo, skušajmo takoj po ubodu odstraniti bodico iz rane. ranjeno mesto pa potopiti v gor ko vodo (50-60 stopinj Celzija). Strup morskega pajka je namreč tei molabilen. da s toploto omilimo delovanje. Ranjeno mesto tako namakamo v topli vodi. dokler ne pridemo v strokovne zdravnikove roke. Nekateri svetujejo, da bi imel dopust niški kapitan s seboj zdravila tudi za take primere, a bodite prepričani, da vam bo zdravnik to odsvetoval. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Dokumentarec o živalih 13.00 Dan za dnem — tedenska rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Disonora il padre, 3. nadalj. 14.30 Daneš v parlamentu 14.40 Doba rasti 15.00 Šolska oddaja: Kulturne dobrine 15.30 Vsi za enega: Huckleberry Finn, 20. epizoda 16.00 Povesti očeta Brovna 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.10 Svetovno nogometno prv. Anglija — Francija 19.00 Koncert Peppina di Capri 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Kojak: Trn v boku — TV film 21.35 Quark — potovanje v svet znanosti 22.15 Srečanje z Enzom Jannaccijem 23.10 DNEVNIK - Danes v parlamentu — Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska oddaja 14.00 Popoldanski spored 14.10 Tehnika za državni udar 15.25 Gledani od blizu: slikar Achille Perilli 16 00 Program za mladino Svet v vesolju — variete Galaxy Express 999 17.10 Helzacomic 17.45 DNEVNIK 2 - Flash •17.50 DNEVNIK 2 -šport - Iz parlamenta 18.05 Program za mladino Egipčan Pepi Pcm pom 18.50 Srčni utrip - TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Glasba «Mixerja» 20 55 Svetovno nogometno prv. Španija — Honduras 22.50 Skrivnostni svet Artlrura Clarka 23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.45 Poklic staršev Tretji kanal 15.00 Svetovno nogometno prv. Madžarska — Salvador 16.30 Verona: Kolesarstvo 18.00 Koncert: Martha and the Mufins — Joe Jackson 19 00 DNEVNIK 19.35 Novinarski poklic 20.05 Vzgoja in dežele 29.40 Dark Star, film 22.05 DNEVNIK 3 22.40 Medicina ’81 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 SNP: Anglija — Francija 19.05 Gusarji kapitana Gancha, nadalj. 19.35 Obzornik 19.45 Od vsakega jutra raste dan 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik in Vreme 21.00 Film tedna: King kong 22.40 Majhne skrivnosti yelikih kuharskih mojstrov' 22 45 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja« med drugim predvajali tudi naslednje vesti:. TRST — Zaključek šolskega leta PADRIČE — Otvoritev raziskovalnega centra TRST — Razstavi Grassi in Raza Floreancig TRST — Akademija Glasbene matice ČEDAD — Balinarski turnir 18.00 Z nami pred kamero 18.05 Dnevnik — Vesti 18.30 TV šola 19.90 Narodna glasba: Kitajska 19.30 SNP: Anglija — Francija 21.00 Stičišče — Dnevnik danes 21.15 Klan Kalabrijcev, film Igrajo: Antonio Saba to, Silva Monti.. 22.45 SNP: Španija — Honduras med odmorom: Dnevnik danes — Odprta meja TRST A 7.00. 8.00, 10 00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.09 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slo vensko planinstvo na Tržaškem: 8.45 Glasbene skice; 9 30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajur jan; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*: 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice*; 14.30 Roman v "nadaljevanjih:' Ciril'Zlobec: »Moj brat svetnik* -4. del; 15,00 Ameriški gledališki mušica!; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Skladbe slovenskih avtorjev; 18.00 Pesniki so čudenje sveta; 18.20 Priljubljeni motivi: 18.40 Iz beležnice Vil je ma Černa. KOPER (Slovenski program) 7 00. 7.30, 8.25. 15.90 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7 45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 11.90 Na valu radia Koper; 14.15 Kino-spored; 14,30 Reportaža, zanimivosti 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 15.30 Z našimi glasbenim umetniki; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Objave, glasba; 17.35 Glasbeni kiosk. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 13 30, 16.30, 19.30 Dnevnik: 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17 30 Poročila: 7.99 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje , koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...: 10.45 Mozaik: 11.10 Otroški koUček; 11.32 Kim, svet m'adih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 14.33 Lestvica popularnih pooevk; 15 00 Lahka glasba; 15.36 Radio rock; 16.00 Pod vedrim nebom: 16.10 Brez besed; 16.45 Sestanek z našimi popevkarji: 17.00 Jezikovna pravila; . 17.10 Ansambel Galletti; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 G. Donizzetti: «Ljebav-ni napoj*; 19.10 Večerni zboii. RADIO 1 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00. 11 00. 12.00, 13.90. 17.00. 19 15 Poročila; od 6.00 do 8.45 Zeleni val; 9.02 Radio anch'io; 11.10 Časa sono ra; 11.34 Analasunga; 11 58 Zeleni val; 12.03, UJica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Kateri je bil tisti dan?; 15.00 Errepiuno; 16.00 U Pagino-ne; 17.03 Mundial: nogometno prvenstvo; 19 45 Glasbeni interval; 20.00 Program Radiouno; 21.25 Skrivnostna Italija; 21.52 Njihovo življenje. LJUBLJANA 7.00. 7.30, 9 00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00. 15.00. 20.00 Poročila: 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 25 Iz naših sporedov: 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.30 Izbor v sredo: 10.05 Z glasbo v dober dan: 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. .; 10.40 Lokalne radijske postaje; 12.05 Alj poznate...; 12.35 S pe: smijo po Jugoslaviji; 13 10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 14 00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo. ugotavljamo; 15 05 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost; 19.30 Mladi na glasbenih revijah; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Z ansamblom Borisa Franka: 2100 Istra v zborovski pesmi; 20.25 Z barvne palete Maurica Ravela; 22.05 Odlomki iz opere «Istrska svatba*; 23.15 Informativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev; 00.05 Lirični utrinki 12. JTltillut ttisuii Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja Pisala je na Dunaj sestram, kako je z njo in prosila, da ukrenejo zaradi stanovanja in zapuščine brata, kar je potrebno. Prav kmalu pa so ji sestre odgovorile, da to njih več ne zanima, da tega ne potrebujejo in da naj razpolaga ona sama s tem blagom kot hoče. Zaradi te odpovedi, v kateri je slutila tudi omalovaževanje njenih prizadevanj in skrbi za ohranitev zapuščine, se je Pepina po krajšem premisleku odločila za upepelitev! Začela je čistiti omare in predale ter zažigati vse ognja vredno in žal tudi nevredno. Tako so šli v «špargert» kupi pisem, stari dokumenti, note, suhe cvetice, še preostali rokopisi, albumi m škatle polne družinskih in Juliusovih osebnih slik ter prav vse, kar niso odnesli sorodniki in njegovi prijatelji ter uporni prof. Zorko Jelinčič. Ta ji je tudi posredoval odkup v Ljubljano Klemenčičeve slike Triglava, ki. je visela v -moji« sobi. Zanjo je menda iztržila kakih 30.000 lir, ki so ji v bolezni prišle gotovo zelo prav. Midva z ženo seveda nisva odobravala takega maščevalnega in namernega uničevanja spominskih vrednot in skušala rešiti ognjg, marsikatero pismo ali lepo sliko iz Ku-gyjeve mladosti. Medtem kot je bila Pepina sicer dostopna za dobre nasvete, si ni pustila sedaj tu nič dopovedati, ker da :ažiga zato, ker noče, da bi po njeni smrti razvlačih ljudje to sem in tja. Tako sva celo midva z ženo, ki sva morala mirno gledati to barbarsko kurjenje, komaj uspela rešiti eno samo sliko za najin spominski album. Na kraju teh orgij ni ostalo po predalih in omaricah skoro nič več takega, kar bi lahko spominjalo na Kugyjevo kulturno o-sebnost in njegovo pestro dejavnost. Zla usoda je hotela, da je prav v tistih novembrskih dneh resno zbolela tudi moja mati, ki je živela sama v Gorici. Dolžnost do tašče je klicala mojo ženo Hildo v Gorico, čeprav bi bila prav sedaj ubogi Pepini prepotrebna. To nalogo je prevzela potem soseda Štefanija iz višjega nadstropja in sorodniki, ki so ji naposled tudi zatisnili oči. Jaz sem videl našo dobro Pepino še teden dni pred njeno smrtjo živo, ali shirano da se Bog usmili! Spomnila in ponovila mi je. da je doslej «kambra» moja in da za vse drugo že ve moja žena. Pa še, da naj zaklenem in vzamem ključ s sabo. Poslovila sva se z upanjem, da se čez teden zopet vidiva in se še kaj pogovoriva. Prehitela pa naju je v tej nameri še ne pričakovana, prehitra smrt, ki jo je požela že po nekaj dneh v starosti 75 let. Mene je v peljek, 9. 11. 51 o smrti Pepine brzojavno obvestila Štefanija, jaz pa ženo v Gorici, da pride takoj v Trst. Našla sva Pepino že na parah v «veliki sobi«, zasuto s cvetjem in ob njej Štefanijo ter tudi že vse žalujoče sorodnike, ki so si ogledovali, kar je od Pepine še ostalo. Noč smo prebili s Štefanijo in pokojnico sami, v nedeljo pa smo jo pokopali na Opčinah v skromen grob, za kar so poskrbeti njeni sorodniki. Štefanija je po nalogu pok. Pepine izročila ključe stanovanja sorodnikom, jaz pa sem, sedaj zares mojo sobo, tudi zaprl s ključem, da bi se kdorkoli od sorodnikov slučajno ne zmotil in pomislil, da spada tudi ta k njihovi dediščini po Pepini. Ker mi je bilo za Kugyjevo zapuščino resnično žal, da bi prišla v neprave roke in sem želel ohraniti stanovanje zase, sem predlagal starešini družine Ivanu, da mi proti primerni odškodnini prepusti opremo kakršna je. Sprva je on na va predlog pristal, potem pa se je stvar zapletla zaradi posredovanja hišnega gospo- darja, ki mi ni hotel dati stanovanja v najem in iz vse te moke ni bilo kruha. Končalo pa se je tako, da so posamezniki odnesli iz stanovanja postopoma vse, kar je bilo kaj vredno, dragoceno pohištvo so prodali starinarju skoro zastonj in je dr. Escher, daljni sorodnik Kugyjevih, z nevo-1 j o pospravil biblioteko v 15 malih zabojčkov in jih odpre-mil k sebi na podstreho. Z opremo so izginila to stanovanja tudi vsa drobna darila, ki jih je poklonila Pepina moji ženi kot spomin na dr. Kugyja že mnogo prej. Ko sem se vrnil čez teden dni v Trst, sem našel na moje nemalo iz-nenadenje, razen moje sobe, ki je bila zaprta, stanovanje prazno. Jaz pa sem po želji Pepine po golem naključju prišel tako v posest opreme sobe, v kateri je pok. dr. Kugy preživel svoja zadnja leta in v njej umrl. Zaradi takih okoliščin sem ponovno govoril z gospodarjem hiše — revež je tudi že sam ležal na smrtni postelji ne da bi se tega zavedal — ki mi je tudi mojo ponovno prošnjo za najem odbil, sicer pa dovolil, da spravim d-do odgovoriti na vprašanje, če je sedanja kakovost zadostna, da mu bo zagotovila boljšo prihodnost. V ponedeljek, 28. junija, se bodo ob 10 uri gospodarski dejavniki pogovarjali o svojih vprašanjih. Svojo podporo vinskemu sejmu sta organizatorjem sporočili deželna sekcija zveze italijanskih enolo gov in pa italijanska zveza «som meliersov*. Vstopnina je nekoliko visoka, znašala bo 2 000 lir. Vendar je v tej ceni všteta tudi pokušnja šestih vrst vina. Zdravniki bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu si prizadevajo rešiti življenje 3-letnemu Reneju Dreossu iz Begliana v občini Škocjan ob Soči, Deček je v ponedeljek, nekaj po 21. uri postal žrtev neobičajne nesreče v bližini doma. Nanj so se namreč zrušila železna vrata. Kako je do hude nesreče prišlo, žal lahko samo ugibamo, saj menda nihče nj bil priča tragičnemu dogodku Po vsej verjetnosti je fantek splezal na vrta, ali pa jih poskušal zapreti. Dejstvo je, da so vrata skočila iz vodiliee ter se zrušila na Reneja, ki je pri tem zadobil hude telesne poškodbe po glavi in prsnem košu. Zdravniki tržaške bolnišnice so si nad njegovim zdrav stvenim stanjem pridržali prognozo, vendar upajo, da si bo že v kratkem opomogel. Na Tržiščem so v ponedeljek zabeležili še drugo težko nesrečo, v kateri sta bila hudo ranjena 69-letni Bruno Furlan iz Šta-ranzana in 19 letni Andrea De Mar-chi, prav tako iz štarancana. Oba so prepeljali na nevrokirurški oddelek tržaške splošne bolnišnice zaradi resnih poškodb na glavi. V nesreči je bil ran;en tudi 16 letni Mario Boscarol iz Ronk, vendar je zadobil le lažje poškodbe. Jutri seja rajonskega sveta v Štandrežu Rajonski svet v štandrežu se bo sestal jutri, 17. t.m. ob 20.30 v domu Andreja Budala. Osrednja točka dnevnega reda predvideva razpravo o načrtovanju novih cestnih povezav in ureditev, obstoječih, s posebnim ozirom na zahodno obvoznico. Na seji bo govor tudi o zdravstveni ambulanti na območju Štandreža. Izleti Društvo slovenskih lovcev Doberdob priredi v nedeljo, 27. t.m., enodnevni izlet z avtobusom v Ptuj in okolico. Vpisovanje v soboto zvečer, 19. t.m., v gostilni pri Ušarju v Sovodnjah. Goriška sekcija VZPI - ANPI in Društvo slovenskih upokojencev priredita v četrtek, 1. julija, enodnev- ni izlet z avtobusom na Koroško. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Malta 2 ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 11. ure pri Arturju Koshu-ta v Ul. Mameli 8 vsak delavnik od 10. do 12. ure ter pri Avgustu Lenardiču v Pevmi. Prijave sprejemajo do 24. t.m. Slovensko planinsko društvo priredi od 10. do 12. septembra letos tridnevni avtobusni izlet na Dunaj. Prijave na sedežu društva, za Sovodnje in Gabrje pa pri Mili Ko-vfc v Škrljah. Prijave do vključno 30. junija. Razna obvestila šola Glasbene matice priredi danes ob 18. uri v predavalnici v Ul. della Croce 3 krajši nastop pianistke Erike Zavadlav. Vabljeni! Kmečka zveza obvešča, da so na razpolago izkaznice za vse tiste, ki nameravajo obnoviti članstvo v organizaciji, oziroma ki se nameravajo na novo včlaniti. Izkaznice so na razpolago na sedežu organizacije v Ulici Malta 2. Kino l.uneu CORSO Danes zaprto. VERDI 18.00 — 22.00 «Condorman». Walt Disney. VITTORIA 17.00—22.00 «Le porno avventure di Lorelay». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Helga e le calde compagne*. PRINCIPE Danes zaprto. /Voivj (iorico in okolica SOČA 17.00—21.00 «Dirka kanonbal». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Poročno potovanje na švedski način*. Švedski film. DESKLE 19.30 »Električni jezdec». Ameriški film. Lutman, Sonja Nanut, Danilo Tom-masi in Beno Vižintin; 2 dijaka imata popravne izpite, en dijak je bil zavrnjen; 2. razred liceja; izdelali so: Boris Čotar, Eva Orzan, Magdalena Prinčič, 2 dijaka imata popravne izpite; 3. razred liceja: vseh deset dijakov so pripustili k maturi. Učiteljišče «Simon Gregorčič*: 1. razred: izdelale so: Mirjam Conzutti, Tanja Ferletič in Marta Pahor; 2 dijaka imata popravne iz-! pite; 2. razred; izdelali so: Andrej Bi-I siapehi, Katarina Ferletič, Majda Gergolet, Franka Padovan, Marija j Lucija Pahor, Marija Gracija Ra-detič, Barbara Sošol; dva dijaka imata popravne izpite; 3. razred; izdelali so; Katja Antoni, Tatjana Cotič, Bruna Fajt. Nadja Fajt, Marta Ferletič, Mirelja Gergolet, Vanja Korošec, Lucija Lavrenčič, Sabrina Nicolosi, Vida Pintar; štiri dijakinje imajo popravne izpite; 4. razred: vseh deset dijakinj ih dijakov so pripustili k usposoblje-nostnemu izpitu. 3. razred tečaja za vrtnarice: vseh osem dijakinj so pripustili k usposobljenostnemu izpitu. Trgovski zavod «Ivan Cankaf»; 1. razred A; izdelali so: Sabina Antoni, Danijela Ferfoglia, Otavij Feri, Sandra Gergolet, Mauro Ge-rin, Aleksander Kosič, Romeo Nico-losi, Nevenka Pintar, Marko Višin-tin, Dario Zanier. 5 dijakov ima popravne izpite. 1. razred B; izdelali so: Luisa Gergolet, Silvan Grendene, Majd® Klanjšček, Silvana Marušič, Nadj® Sfiligoj, Sabrina Tabaj, Marijah Zavadlav, Ticijana Zavadlav; *.| dijakov ima popravne izpite, 3 s® bili zavrnjeni. 2. razred; izdelali so; Tullio Ba-stiani, Nadja Battisti, Robert Cotič, Julijan Čavdek, Nada Devetak. Aleš Fajt, Mavi icij Juren, Benedikt Kosič, Gemma Kovic, Nadja Kovic, Simon Terpin, Andrej Vogrič; sedem dijakov ima popravne izpite. 3. razred; vseh 26 dijakov obeh paralelk so pripustili h kvalifikacijskemu izpitu. 4. razred; izdelali so: Tamar® Bonetta, Ivana Butkovič, Bori® Frandolič, Renzo Gergolet, Mirjam Kavčič, Gianna Marson, Mariza P®' lesson in Hadrijan Peric. 5. razred: vseh osem dijakov s® pripustili k maturi. Trgovski zavod «žiga Zois*. 1. razred; izdelali so: Martin® Baldan, Andrej Bavčar, Erik Bensa, Boris Bonetta, Boris čaudek. Marijan Cijak, Martina Gergolet. Valentina Jarc, Karmen Kocijančič. Livija Lutman, Dino Paulin, Aloj1 Poberaj, Erika Tabaj, Robert Tabaj, Gerlinda Tedoldi, Matej Terpin, Erika Zotti. 6 dijakov ima P0, pravne izpite, eden je bil zavrnjen'- 2. razred; izdelali so: Sonja Bensa, Marija Bertolini, Majda Gergolet, Lorena Gulin, Viviana Jarč Robert Lakovič, Danilo Marušič Loredana Peteani, Andrej Terpin-4 dijaki imajo popravne izpite, dv® sta bila zavrnjena Včeraj r danes iz goričkega matičnega urada ROJSTVA: Elisa GabeUini, Dari® Comel, Nicola Graziani, Gabriel® Guarnieri, Andrea Lorenzon, Il®ria Taverna. SMRTI: 79-letna gospodinja Ann® Matesi por, Varotto, 74-letna gospodinja Frančiška Hedviček vd. M*" relli, 82-letna upokojenka Suzana Pij rih vd. Batistuta, 81 letni invalid Marino Zei, 76-letni kmet Fabian® Medeot, 81 letni upokojenec Enric0 Canzut, 69-letni soboslikar Brun0 Malfatti, 28-letna delavka Claudi® Giacomelli por. Sedran, 62 letni kmet Franc Novak, 79-letna nuna Barto lomea Zarotti, 89-letna upokojenk® Maria Cososlo vd. Fratta, 64-letni pokojenec Guerrino Bressan, 86-lej" ni upokojenec Giuseppe Brancolir®-84 letna upokojenka Amabile Eli®" ro vd. Rusin, 68 letni upokojene® Raffaele Bertoglio, 71-letni upokojenec Arturo Blasig, 62 letni upokojenec Arnaldo Bressan. OKLICI: podjetnik Alessandro 0®' lot in trgovka Anna Laura Russian-orožnik Antonio Franciosa in pismonoša Gianna Tofful, delavec Giorgifl Camauli in uslužbenka Maria Vini1-uslužbenec Gualtiero Visintin in službenka Lucia Vidon, finančni stražnik Donato Abbatessa in Pr Ijaki. »Brazilci so bili za razred boljši od Sovjetov, toda kmalu bi se zgodilo, da ne bi zmagali. V nogome tu ne zmagujejo vedno boljši. V interesu razvoja nogometa je, da so to tekmo dobili Brazilci. Mis lim, da so ta čas za korak pred vsemi na svetu. Skoda je le, da nimajo boljšega vratarja. Italijani in Poljaki so igrali popoldne ob soncu, to pa je do mojem mneniu vplivalo na kvaliteto igre. To ie bila tipična ligaška igra za toč ke. oboji so igrali neobvezno na zmago. Z malo boli ambicioznim pristopom bi "azzurri” to tekmo gotovo lahko dobili,* ie dejal Mi ljanič. Za tekmo -v Zaragozi ne vlada posebno zanimanje, stadion lahko sprejme več kot 40 tisoč gledalcev, toda do danes so prodali manj kot polovico vstopnic. Prireditelji ra čunajo, da bo na stadion «La Romareda* prišlo okrog 30 tisoč gle dalcev. | V jugoslovanskem taboru pa je še vedno veliko negotovosti v zvezi js tem. v kakšnih čevljih bodo nastopili modri. Vodstvo reprezentance sicer zagotavlja, da ne bo problemov, da bodo vsi v Adidasovih čevljih, toda dobro poučeni vedo povedati, da se lahko tudi zaplete. Če bodo Jugoslovani igrali v Adida su, bi namreč morali Pumi plačati dvojno vsoto od tiste, ki so jo igralci dobili za podpis pogodbe. Sušič, Šurjak, Zajec in Zlatko Vujovič so prejeli po 25 tisoč zahodnonemskih mark. Pumin predstavnik Ante Duj-mič pa jim grozi, da bodo morali vrniti 50 tisoč mark. če v četrtek ne oblijejo njegovih čevljev. Sicer pa videli bomo: ali bodo imeli »modri* čevlje z eno (Puma) ali tremi (Adidas) črtami. Upajmo le. da iih ti problemi ne bodo preveč dekoncentrirali za njihovo bržkone najpomembnejšo tekmo na «mun-dialu*. nadaljevanju pa so pospešili tem po igre, stisnili nasprotnike v nji Dosedanji Izidi BELGIJA - ARGENTINA 1:0 MADŽARSKA — SALVADOR 10:1 Lestvica Madžarska 1 1 0 0 10:1 2 Belgija 110 0 1:0 2 Argentina 10 0 1 0:1 0 Salvador 10 0 1 0:10 0 Preostali spored 18. 6.: Argentina - Madžarska: 19. 6.: Belgija - Salvador; 22. 6.: Belgija - Madžarska; 23. 6.: Argentina - Salvador. Strelci 3 gole: Kiss (Madž.) 2 gola: Fazekas, Nyilasi (Madž.) 1 gol: Van Den Bergh (Bel.); Poloskei (Madž.); Toth (Madž.); Szentes (Madž.); Rodriguez Zapata (Salvador). hov kazenski prostor in tako dose gli še kar sedem golov. ®®® Dolgi gol Belgijski dnevnik »Le Soir» je zmago belgijske državne reprezentance nad svetovnimi prvaki zapi sai v naslovu kar z devetimi aji. GOAAAAAAAAAL! ® ® ® Biki Na čast italijanski reprezentanci bodo v Pontevedri v nedeljo prire dili bikoborbe, na katerih bo po za slugi slovitega toreadorja Manza-nesa šest brhkih bikov oddalo svoje kosmate duše in oskrbelo kra jetrne mesnice s sočnimi zrezki. Med biki ni čutiti prave mundia lo-manije. pozornosti. To se je najbrž zelo odražalo na igro Poljske, ki bo morala močno popraviti svojo formo, da se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Italijani so presegli vsa pričakovanja, ugotavlja tisk. Igrali so dokaj dobro, sicer brez večjih podvigov, to pa je bilo zadosti, da so lahko prevladovali na igrišču. Pravi steber je bil Scirea, najboljši mož na igrišču, zelo pa se je v igri poznal tudi Tardellijev delež, medtem ko je šibka točka moštva napad. Tudi Enzo Bearzot je izrazil svoje zadovoljstvo in nasploh je zavladala evforija, tako da lahko zrejo nazzurrfr v bodočnost z večjim optimizmom. Odmevov na večerno tekmo med Sovjetsko zvezo in Brazilijo je nekaj manj, saj redakcije zaključujejo svoje delo že pred 11. uro. Vsekakor pa h rečemo, da si je ves tisk en.cn o tem, da je šlo za vrhunsko predstavo, v kateri se je morala Brazilija močno potruditi, da je prišla do zmage. Nogometni kritiki so ostali presenečeni nad učinkovitostjo SZ, ki se je izkazala za zelo dobro in čvrsto reprezentanco, ni pa zdržala brazilskega ritma. Upoštevati je treba, tudi to, da so tekmo odigrali ob 30 stopinjah Celzija. Časnikarji tudi ugotavljajo, da je sodnik močno oškodoval Sovjete, ko jim ni dosodil dveh očitnih 11-metrovk ... TV PRENOSI L HI-FI, RAČK A fikTV COLOR JU kSEERV|y ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 DOBER SPREJEM VAM ŽELI Danes 15.00 Salvador - Madžarska (RAI 3 reg.) 17.15 Francija - Anglija (RAI I - U) 19.30 Francija - Anglija (KP reg.) 21.00 Honduras • Španija (RAI 2 - U) 22.45 Honduras • Španija (KP reg.) | Jutri" 15.00 Alžirija - ZRN (RAI 3 reg.) 17.15 Čile - Avstrija (RAI 3 - U) 17.15 ČSSR - Kuvajt (LJ 2) 19.30 čile - Avstrija (KP reg.) 21.00 Jugoslavija - Sev. Irska (RAI 1 — LJ - KP) 23.10 ČSSR - Kuvajt (KP reg.) Naši bralci o SP • Naši bralci o SP Prav -nobena skrivnost ni, da se za svetovno nogometno prvenstvo v Španiji mnogo bolj zanimajo moški, kot pa ženske. Že površen pogled pred male ekrane nam pove, da je žensk med gledalci bolj malo. Zato smo danes povabili na pogovor le pripadnice nežnega spola in jih povprašali, kako one doživljajo sedanji španski umundiah. Odgovori so nedvomno potrdili, da je nogomet res izrazito moški šport. OLGA LIPICER (gospodinja, Gorica) Moj soprog se za nogomet še kar zanima in rad gleda televizijske prenose, zato sledi tudi tem s svetovnega prvenstva. Med gledanjem dogodke kajpada komentira in se še posebno jezi, ko se dogodi kaj, kar v šport in igro samo ne sodi. O dogodkih z ekrana pa razpravlja pretežno le z nečakom, ne pa z menoj, ker se za nogomet sploh ne zanimam, in me tudi ne veseli gledati, ne na televiziji, ne na igrišču. Doslej še nisem videla nobene prave nogometne tekme, če bi pa igrišče ne bilo predaleč in če bi me kdo povabil, bi morda kdaj le šla n., o-gled tega ali onega srečanja. Tako, iz radovednosti. Edino, kar me na tem svetovnem nogometnem prvenstvu zanima je to. kako bosta igrali Italija in Jugoslavija. MARIJA REHAR (gospodinja, Mačkolje) Mi sicer televizijo radi gledamo, slovensko in italijansko, vendar nas svetovno nogometno prvenstvo.ne zanima skoraj nič. Zato tudi raje zavr- timo na TV kak drug program, ko so prenosi nogometnih tekem. Nogomet nas ne privlači niti ob nedeljah, ko raje hodimo na izlete in sprehode s Slovenskim planinskim društvom Trst ali pa tudi sami. IVANA BAN (gospodinja, Bani) Pri hiši imam tri moške, dva sina in moža, vendar gleda televizijo pretežno le mož, k! je v pokoju in ima za gledanje d ivolj časa. Sama pa bolj težko sedem pred ekran, ker imam ves dan dovolj dele s pospravljanjem. kuhanjem in drugimi opravki, tako da sem zvečer kar pošteno utrujena. Ker pa imamo televizor v kuhinji, med enim in drugim gospodinjskim opravkom le pogledam na televizijo, tudi tedaj, če prenašajo nogometno tekmo, vendar raje sle dim resnejšim oddajam, kot so tiste o raziskovalcih, o naravi, vojnih dogodkih itd. Priznati pa moram, da mi je bila otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva izredno všeč. Če bom utegnila, bom morda nekoliko pogledovala tekme Jugoslavije in Italije, ker pa imam brata v Bra- ziliji, bom še posebno navijala prav za brazilsko reprezentanco. LUIZA GERGOLET (vzgojiteljica, Doberdob) Za nogomet se kaj dosti ne zanimam, zato mu tudi ne sledim na televiziji. Sama sem odbojkarica in igram v prvenstvu 1. divizije za tr-žiški Volley Club. Če bi bila na televiziji odbojka, bi kajpada, takim prenosom sledila z veseljem, nogomet pa zame ni posebno privlačen. Prav zato. verjetno, ne bom sledila niti nastopom Italije in Jugoslavije. Pri hiši imamo tri moške, ki radi sedejo pred ekran, ko so prenosi s svetovnega prvenstva, k sreči pa i-mamo doma dva TV sprejemnika. Trenutno sem zelo zaposlena z domačimi opravki, toda ko bom imela več *asa. bom med prenosi s svetovnega prvenstva raje sedla pred «rezervni» televizor in si ogledala kak drug spored. DRAGICA JOGAN (učiteljica, Sežana) Prav nič nisem navdušena nad tem prvenstvom. Moj mož je sicer zdravnik, a je obenem tudi navdušen nogometni navijač. Najbolj me jezi, če kam gremo, pa je na televizijskem sporedu prenos kakšne tekme in se moramo vrat na nos ob tisti uri vrniti domov. Mene osebno gledanje nogometnih tekem ne veseli, pa tudi časa nimam. Le če igra Jugoslavija, gledam včasih televizijski prenos. pa še tedaj raje uidem proč, če gre naši reprezentanci slabo. Uredništvo. upravo, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Masečno 8000 lir — celolelno 59.000 V Sf-RJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poetnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 16. junija 1982 Zo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 rtim) 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po tormatu, sožalja 750 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furianije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz drnaib dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal m tiska 1 - Član italijanske j 5” zve* časopisnih | Trat «io2nikov Fi£G TRŽAŠKI DNEVNIK NAMIZNI TENIS [ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZADNJI NAPORI UČENCEV IN DIJAKOV PRED ODHODOM NA POČITNICE VRSTA KULTURNIH PRIREDITEV ZA ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Na nižji srednji šoli »Fran Levstik« na Proseku je bila v soboto zvečer zaključna šolska prireditev, ki si jo je ogledalo lepo število star šev. Po uvodnem pozdravu prof. Marinke Theuerschuh so dijaki iz vseh razredov v zborni recitaciji z zelo posrečenimi glasbenimi vložki p<-dali pesnitev "Pomladni veter«, ki .jo je napisala Marija Mislej. Delo govori o težavah, s katerimi se srečujemo vsak dan v teh težkih časih In o spremenjenem odnosu do na rave. Dijaki so nato odigrali v domačem narečju smešen prizorček, ki so ga sami sestavili in ki opisuje nekdanji vaški kampanilizem na šagrah med dekleti in fanti s Proseka in Kontovela. Prireditev je sklenil nastop pevskega zbora, ki je pod vodstvom ravnatelja Humberla Mamola zapel štiri pesmi. Pred tem se je predsednik zavodskega sveta Bruno Rupel zahvalil dijakom za lep in prijeten večer ter obenem izročil nagrado dijakom, ki so dosegli v posameznih razredih najboljše uspehe. Nagrajeni so bili: Andrej Gruden, France-sca Rustja. Janko Milič, Ivo Gruden, Erika Grilanc in Walter Auber. Rupel je nato izročil še nagrado. n jo podeljuje ustanova F. Motla j vsako leto dijakom, ki so odlično iz j delali malo maturo. Za šolsko let« I 1980 81 je to nagrado (v vsej Ita ! liji je bilo nagrajenih 95 dijakov) prejela dijakinja Livia Pertot s Koc tovela. (B. R.) V nedeljo popoldne je bila v dvo rani kulturnega doma Albert $irk v j Križ.u‘ z.eio lepa in uspela sklepna j šolska prireditev, ki so jo skupno pri j pravili krajevni otroški vrtec, osnovna šola «Aibert Sirk« ter nižja sred | n ja šola «Fran Levstik«, ki ima kot znano oddeljene razrede tudi v Kri žu. Starši, sorodniki in prijatelji mla dine, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili priča skrbno izdelanemu kulturnemu programu, ki je obsegal recitacije, plese, zborovsko petje in pa iznajdljive prizore iz, slikovite vaške zgodovine in sta lih kriških običajev. Na prireditvi je zapel šolski zbor, ki ga vozli ravnatelj nižje srednje šole prof. Ma molo in ki je pred pričetkom kultur nega sporeda pozdravil prisotne ter poudaril važnost slovenske šole za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti. Poslušalce, sta pozdravili tudi srednješolki Alja Sterni in Klavdija Sedmak. S solske prireditve na Opčinah Nastop ionjerskili otrok Lepa kulturna prireditev je bila predsinočnjim tudi na vrtu društvo nili prostorov v Lonjerju. Glasila se je: Mladi se nam predstavljajo. Na njej so sodelovali učenci osnovne'šole »Fran Milčinski* s Katinare in harmonikarski ansambel Glasbene matice s Kontovela Proseka. Katiparski osnovnošolci so sc predstavili s pevskim zborčkom, ki je pod vodstvom Novele Kralj napra vil prav prijeten vtis, nakar so u-čenci višjih razredov te šole ljubko odigrali igrico «Kako so Butalci zbirali grb«. Lepo se je izkazal tudi an sambel harmonikarjev, ki ga je vo dila prof. Loredana Kočevar. PnreciileJji iz vrst kulturnega dni štva Lonjer Katinara, hvaležni tako nastopajočim in tistim, ki so jih pripravili, kakor poslušalcem, ki se jih je zbralo res veliko, so izrazili željo, naj bi takšne prireditve prešle v tradicijo. Žal nima društvo u-streznejših prostorov’ in se mora o-koristiti za večje priložnosti dvori šča. ki je sicer deloma pokrito, ne more pa seveda prihajati v poštev v zimskih mesecih. « * « Ravno tako v ponedeljek se je odvila tudi zaključna prireditev o-penške osnovne šole «F. Bevk« in za to priložnost so starši ter pri jatelii mladine do zadnjega kotička napolnili dvorano Prosvetnega doma. Učenke in učenci so se predstavili z res bogatim kulturnim soo redom, ki je zajemal zabavne skeče in pravljične podobe dalje de klamaelje. Zborovske točke in po dajanje jedrnatih utrinkov iz življe nja in dela pesnikov ter pisateljev, katerih obletnice smo letos prazno vali. to je Stritarja Levstika in Jurčiča. Pevski zbor, ki so ga sestavljali učenci 1. in 2. razreda, je vodila Mirjam Mikolj. zbor, v katerem so bili učenci, iz drugih treh razredov, pa je /apel pod vodstvom Branka Lupinca. Po prireditvi je združenje staršev pripra vilo na dvorišču doma zakusko. Pregled gospodarskih gibanj v naši deželi Deželna zveza trgovinskih zbornic je pravkar izdala pregled gospodarskih premikov na območju Furianije-Julijske krajine v preteklem letu 1981. Gre za zbi, ko podatkov, ki jih najprej zbirajo trgovinske zbornice v Trstu. Gorili. Vidmu in Pordenonu in ki jih deželna zveza zbornic nato združi v enoten pregled. Publikacija obsega tli dele. in sicer pregled premikov na posameznih gospodarskih področjih, statistične tabele in poročila trgovinskih zbornic. • Minister za civilno zaščito Zam berletti bo 20. junija prisostvoval skupni vaji goriške reševalne služ be C AT in italijanske vojske v jami pri Briščikih. Med vajo bodo simulirali reševanje ranjenca v globi ni okrog 100 metrov. DELAMO, DA Tl ZAGOTOVIMO ŠE UČINKOVITEJŠI TELEFON Telefonski poziv je postal nekaj vsakdanjega, predvsem za tistega, ki dela. Seveda pride lahko včasih do motenj v storitvi, a smo na delu prav zaradi tega. Da izboljšamo/ kvaliteto komunikacij. Da takoj posežemo, kadar kaj ni v redu. Da zagotovimo še bolj racionalno uproabo telefona in da preprečimo J preobremenitev linij. KOTALKANJE NA DEŽELNEM NARASCAJNISKEM PRVENSTVU Damjan Kosmač (Polet) prepričljivo prvi Med 14 društvi iz vse dežele Polet na odličnem četrtem mestu Sonja Milič zmagala v Umagu Na mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju za pokal Jadranskega morja v Umagu je ponovno zablestela članica Krasa Sonja Milič, ki je po lepi igri zasluženo osvojila končno prvo mesto v posamični konkurenci. Ostale igralke in igralci Krasa pa niso dosegli vidnejših uspehov. (B. S.) KOLESARSTVO Danes start dirke po Švici ZURICH — Švicar Beat Breu, ki je zmagal že lani, je glavni favorit na 46. kolesarski dirki po Švici, ki se prične danes. Na sporedu bo 10 etap za skupnih 1.657,5 km. Dirka se bo zaključila 25. t.m. v Zii-richu. KOŠARKA BENETKE — Košarkarska peterka Jesus jeans Mestre, ki nastopa v italijanski A-l ligi, se bo v naslednji sezoni imenovala «Lebole Mestre«. Kontovel — Bor 63:62 (37:22) KONTOVEL: Starc 12 (6:21), E mili 6, Grilanc 7 (1:1), Ban 23 (1:5), Štoka 9 (1:4), Daneu, Pertot 6 (2:4). BOR: Oblak, Canciani 14, Ferlu ga 13 (1:3), Gerdol 10, Perko 13 (1:3), Sestan 2, Mesesnel 2 (0:3), Bajc, Berdon 4, Jančar 4. Slovenski derbi med Kontovelom in Borom ni upravičil pričakovanj, saj sta obe moštvi igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. V prvem delu tekme so gostje popolnoma nadigrali domačine, kljub temu, da so sami zgrešili res veliko število metov. Pri tem moramo tudi dou darili, da so bili Kontovelci močno okrnjeni. Po prvih 29 minutah igre je bilo torej stanje 37:22 v korist Bora. "Plavi« še zdaleč niso mislili, da bo v drugem delu tekme prišlo do drugačnega razpleta, sa.i se je do tle.i igra odvijala enosmerno, v drugem polčasu pa so domačini igra li dosti bolj zbrano in zagrizeno, bolj so zapirali vrzeli v obrambi, na drugi strani na so borovci igra li prav katastrofalno. Z Banom in j Štoko, ki je odlično skakal pod ko , šem in uspešno lovil odbite žoge I so Kontovelci polagoma dohiteli ria ' sprotnike, ki so pod pritiskom igra- ! li vse preveč kaotično in živčno. I tako da so po lastni krivdi izgubili i z minimalno razliko. Poleg Bana j in Štoke, ki smo ju že prej orne | nili, bi pohvalili Gerdola, ki je v ! Borovem taboru bil nekoliko boljši I od eebdi . fCmHnl ATLETIKA NA DRŽAVNEM NAR.AŠČAJNIŠKEM PRVENSTVU Slabo vreme oviralo tekmovanje V soboto in nedeljo je bilo v kraju Salsomaggiore Terme državno pr venstvo za naraščajnike (letnika 66 65) in naraščajnike (letnika 66-67). Organizacija tega prvenstva je bila dobra. Prireditev je na stadion pri- ! vabila mnogo gledalcev. Žal, pa je vreme močno nagajalo organizatorjem in tekmovalcem. Stalno je pihal veter in v presledkih je deževalo. Kljub temu pa je bilo doseženih nekaj dobrih rezAiltatov. Čeprav so bile norme postavljene precej visoko, je na prvenstvu nastopilo izredno veliko število atletov in atletinj. Pravico do nastopa so si priborili tudi trije slovenski atleti in si- j cer Tiziana Natural (Bor) v skoku v daljino, Vasilij Pečar (Adria) v troskoku in Sara Urnari (Bor) v teku na 400 m. žal je bilo zanje tekmovanje vse prej kot uspešno. Žara di slabega vremena in neizkušenosti sta Pečar in Umarijeva dosegla re zultate, ki so mnogo pod njihovimi realnimi zmožnostmi. Tekmovanje v skoku v daljino, kjer bi morala nastopati Tiziana Naturah pa so zaradi nenadne nevihte prenesli skupaj z nekaterimi drugimi panogami. Prenesena tekmovanja bodo opravili v soboto in nedeljo v Firencah, kjer bo v teku državno prvenstvo za mladince (posamezniki). Tako bo v Firencah poleg Gorazda Pučnika, ki bo nastopal v skoku v višino, tekmovala tudi Na turalova. Danes z začetkom ob 16.30 pa bo v Trstu (na Grezarju) pokrajinsko prvenstvo za dečke in deklice. Nastopili bodo tudi atleti slovenskih društev, ki imajo nekaj možnosti za uvrstitev na boljša mesta. (C. D.) V DIJAŠKEM DOMU V GORICI Dvakrat tedensko rekreacijska košarka Po komaj končanem turnirju Mladinskega centra, ki je vsesplošno u-spel, se v Gorici ponovno prične rekreacijsko igranje košarke, ki ga prireja Športno združenje Dom (Go- V soboto in nedeljo je bilo na ploščadi tržaškega društva Jolly deželno naraščajniško prvenstvo. Zaradi slabega vremena je tekmovanje potekalo v «balonu«, ki je bil skoraj pretesen za številno občinstvo. Od slovenskih društev je bil prisoten samo Polet * tremi kotalkarji: Damjanom Kosmačem, Elisabetto Gregori in Federico Coslovich. Skupno se je tekmovanja udeležilo 14 društev iz vse dežele. V soboto so bili na vrsti obvezni liki, v nedeljo pa prosti program. DEKLETA Nastopalo je kar 45 deklet. Po obveznih likih je bila na prvem mestu Monica Buzzai (Jolly), sledili pa sta ji Lavinia Amadio (Fontanafred-da) in Annamaria La Bianca (Gori-ziana). Poletovki Elisabetta Gregori in Federica Coslovich sta zasedli 17. oz. 19. mesto. Coslovicheva je rica), v okviru dejavnosti Mladinskega centra. Rekreacijsko igranje košarke bo tudi tokrat dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 20.30 dalje na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič« (Svetogorska ulica 84). V primeru slabega vremena trening odpade. Rekreacijskega igranja košarke se lahko udeleži vsakdo, dovolj je. da se prijavi na igrišču ob določeni uri. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na sedež ŠZ Dom v Gorici (Ulica Malta 2 -telefon 330-29). Doslej so ti treningi uspešno potekali. saj se je na igrišču redno zbralo veliko število rekreativcev, kar podčrtuje važnost podobnih pobud. Prireditelji nameravajo v tej zvezi rekreacijsko vadbo razširiti in sicer na odbojko. O tej pobudi bomo v našem dnevniku še podrobneje poročali. (—ik—) V soboto in nedeljo je jadralni klub iz Milj priredil že tradicionalno "regato prijateljstva« na progi Milje -Portorož - Milje. Prijavilo se je kar 135 jadrnic. Sobotni naliv in močni jugo, ki ni obetal nič dobrega, sta marsikoga prepričala, da je ostal kar domai Skupno je dospelo na cilj 88 posadk. Vetra je bilo vseskozi več kot do volj. V nedeljo zjutraj je bil start kar pred portoroškim pomotom in takoj ko so jadrnice zavile okoli piranske punte, jih je sprejela prava burja s sunki do 40 vozlov. Na tej regati se je zlasti izkazala nova Gri-lančeva jadrnica «Midva», saj je v soboto prispela v Portorož prva (ta ko v absolutnem kot v popravljenem času). Tudi naslednji dan je dobro star-tala in Dušan Puh, ki je bil pri krmilu, se .je takoj za piransko punto prebil na prvo mesto. Fantje so pa pozabili prebrati navodila in namesto proti valobranu pred pristaniščem, so se usmerili proti Miljam, kjer je bil prejšnja leta cilj. Ko so spoznali napako, je bilo že prepozno in vsa upanja so šla po vodi. Na cilj so prispeli drugi, Vendar jih je v popravljenem času premagala zaradi bolezni v zadnjem času bolj malo trenirala, zato je bila njena o-cena nekoliko nižja kot na pokrajinskem prvenstvu, medtem ko je Gre-gorijeva ugodno presenetila, posebno v zadnjem obveznem liku. V prostem programu pa sta poletovki zdrknili z- nekaj mest niže, ne toliko zaradi nastopa samega, kot pa zaradi večje živahnosti ostalih tekmovalk. Pri izvajanju prostega programa mora biti kotalkar predvsem sproščen, da lahko pokaže vse, kar zna in prav v to bi bilo treba verjetno vlagati pri naših tekmovalkah nadaljnje napore. Elisabetta Gregori je na skupni lestvici zasedla 25., Federica Coslovich pa 27. mesto. Vrh lestvice je domena Jolly-jevih tekmovalk, ki so zasluženo zasedle prva tri mesta in se tako uvrstile na državno prvenstvo. Omenili bi predvsem odličen nastop zmagovalke Eriče Candot, ki je za las prehitela tovarišico Francesco Pergolo. Najboljša v obveznih likih M. Buzzai se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. FANTJE Nastopalo je osem kotalkarjev. Polet je tudi pri naraščajnikih, enako kot prejšnjo nedeljo pri juniorjih, posegel po deželnem naslovu. Damjan Kosmač je bil v vodstvu že po obveznih likih. Razlika med njim in o-stalimi kotalkarji se je občutno povečala po nastopu v prostem programu, saj je drugouvrščeni zaostal kar za 25 točk. Pri tem naj omenimo, da je Damjan v skupni uvrstitvi dosegel najvišjo oceno tako med fanti kot tudi med dekleti. Tudi on bo zastopal Poletove barve na državnem prvenstvu, ki bo konec julija v Rimu. Na društveni lestvici je zmagalo društvo Jolly, druga je Fontanafred-da, tretji pa Roli S. Marco - PN. Polet je med 14 društvi zasedel odlično četrto mesto. (SK) Na turnirju za 2. kraški pokal v igri «mcd dvema ognjema« Zgonik pred Repnom V soboto, 12. t.m., je bilo ob priliki 18. razstave domačih vin v Zgo niku tudi tekmovanje v igri «med dvema ognjema«, veljavno za 2. kraški pokal. Tekmovanje je organiziral ŠK Kras. jadrnica «Programma», ki je letos zmagala tudi na italijanskem prvenstvu. Zelo dobro so se odrezale tudi posadke jadralnega kluba Pirat iz Portoroža. saj je bila «Alcoholita» prva v 6. kat. IDR, «Iris» je zmagala v 4. kat. ADR, presenetila je tudi žen ska posadka piranske jadrnice «IIoj-ka«. ki si deli prvo mesto v 6. kat. AOR. Poleg jadrnice »Midva«, ki je dosegla prvo mesto v 4. kat., so se jadrnice Čupe «Ona». «Jura« in «Ma-ja» uvrstile na sredino lestvice od 11. do 13. mesta. Na področni regati v Tržiču Mladi jadralci Sirene zadovoljili V nedeljo je bila v Tržiču, kljub dežju, področna regata za razred «optimist». Regate so se udeležili tudi mladi jadralci Sirene, ki so se zadovoljivo uvrstili, čeprav jim letos še ni uspelo prodreti v sam vrh lestvice. Zmagal je domačin Milan pred Vascottom (CDV Milje), medtem ko se je moral zmagovalec Si- Pomerili so se učenci 3., 4. in 5. razreda osnovnih šol «1. maj 1945» iz Zgonika in «Alojz Gradnik« iz Repna. Prvo mesto si je z. vztrajnostjo in borbenostjo priborila ekipa Zgonik A s 25 točkami. Ekipo so sestavljali: Nada Milič, Žarko Počkaj, Kristjan Briščik, Martina in Tanja Ravbar, Igor Pegan, Antonio Tavčar, Igor Milič, Pavel Vodopivec in Lara Širca. Na drugo mesto se je uvrstila e-kipa Repen A (24 točk), sestavljali pa so jo: Marko in Vesna Škabar, Suzi Rebula. Barbara in Betti Drago, Betti Corbatti, Andrej Škabar in kapetan Igor Škabar. Za 3. in 4. mesto sta se pomerili ekipi Zgonik B in Repen B. Tretje mesto si je priboril Zgonik B v zasedbi: Gregor Peric, Marko Emili, Damjan Grilanc, Kristina Zidarič, Valentina Berce, Elena Colja, Erika Pieri, Sara Kralj, Elena Košuta in ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 18. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini 12. deželni redni občni zbor Dnevni red: 1. poročila: 2. di skusija in posegi gostov; 3. zaključki. Patricija Romagna. Ekipa je zbrala skupno 19 točk. Četrto mesto je pripadlo ekipi Repen B, ki si je priborila 17 točk. E-kipo so branili: Clara Cravos, Danilo Pahor, Luka Gregoretti, Marko Škabar L, Robi Zenic, Kristjan in Dan jel Guštin, Marko Škabar H. in kapetan Vilma Zenič. KONČNA LESTVICA L ZGONIK A - 25 točk 2. REPEN A - 24 točk 3. ZGONIK B - 19 točk 4. REPEN B — 17 točk N. *. BOKS Kontrola ant doping pozitivna za Koopmanse Na antidoping kontroli po boksarskem srečanju, veljavnem za evropski naslov v srednjetežki kategoriji med Nizozemcem Rudijem Koop-mansom in Italijanom Cristianom Cavino (dvoljoj je bil 2. junija, Koop-mans pa je zmagal v samih 75 sekundah), so ugotovili, da s Koop-mansom ni bilo vse v redu. Na vsak način sta nizozemska boksarska zveza in tudi sam Koopmans zahtevala, da znova preverijo izide, saj naj bi kontrolo v Chiancianu, kjer je bilo srečanje, izvedli brez prisotnosti sodnika in predstavnika same evropske boksarske zveze. Če te zahteve ne bodo sprejete, bodo Rudiju Koopmansu odvzeli naslov. NOGOMEt Victorino pri Cagliariju CAGLIARI — Enajsterico Caglia-rija bo v prihodnji sezoni okrepil srednji napadalec urugvajske državne reprezentance Waldemar Victorino. Doslej pa niso znane podrobnosti o nakupu niti koliko bo italijanski klub moral zanj odšteti. n • Jutri Verona — Brescia MILAN — Srečanje italijanske B lige med Verono in Brescio, ki so ga v nedeljo prekinili, bo na sporedu jutri s pričetkom ob 21. uri. Lokomotiv prvak SOFIJA — Moštvo Lokomotiv iz Sofije je osvojilo bolgarski pokal, potem ko je v finalu premagalo Lokomotiv iz Plovdiva z 2:1 (1:0). renine regate Perelli tokrat zadovoljiti s tretjim mestom. Od Sireninih jadralcev sta se najboljše uvrstila Peter Sterni in A-riana Bogateč, a tudi ostali so do bro jadrali in dosegli zadovoljive rezultate. LESTVICA L Roberto Milan (SVCC Tržič), 2. Vasco Vascotto (CDV Milje), 3. Pielro Perelli (SVBG Trst), 9. Peter Sterni, 12. Ariana Bogateč, 15. Maksi Ferfolja, 18. Aleksander Pa-njek, 23. Igor Civardi, 24. Andrej Ferfolja, 30. Kristjan šiškovič. (m.p.) OBVESTILA Jadralni klub Cupa priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj «surfov> od (9. 6. uo 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Drugi tečaj na potovalni jadrnici do Komatov od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in inhirmncije na ZSŠDI. Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04. KOŠARKA Kontovelu slovenski derbi Bor si je zmago zapravil z izredno slabo igro v 2. polčasu Na ženskem turnirju «16. pokala prijateljstva« je zasluženo zmagala mariborska ekipa Branika Palome A, ki je v finalu za 1. mesto zanesljivo premagala moštvo Ri jeke s 3:1. Na sliki posnetek s tega srečanja ...........................................................................orno.....„„„„„..................... JADRANJE NA TRADICIONALNI REGATI MILJE - PORTOROŽ • MILJE Jadrnica «Midva» (Cupa) prijetno presenetila