218. številka.
Trst, v ponedeljek 23. septembra 1901.
Tečaj XXVI
„Edlaoat .,
z *ift eskrat ta Ja*, rht.un aedelj \u
t tnilot, on 4. ari ivećer
\»ro<*nlnn za**«:
za cHo lem........34 kron
Ti p>l let* .........1! „
za Četrt leta........ < r
za •» me«« ........ 2 kroni
«*ro£nino e plačevati naprej. Na na-e !>m priložen* n*r iihimt 'e aprava ne zirft.	_
tobakarnah * Trnu »e prodajajo po-sa ftce Številke po 6 itotink (3 i rt D Trata pa po 8 atotinfc (4 avl.)
Telefon «tr. $70.
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran G o d n i k.
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
Offlaat
s® računajo po Tratah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popiiatom Poslana, oamrmire in javne zahvale domači oglaai itd. ne računajo po pogodbe
Val dopisi naj se pošil jajo iirednlfltvn
s* Nefrankovani Hopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase spre-jema mpravnffitvo. Naročnino in oiciasa jt plačevati loco Trst.
DrednlAtvo In tlakama »e uabKjata v ulici Carintia štv. 12. 1"pravnlStvo, In ■ prejemanje luaeratov v ulici Moli« plccolo Uv, H, II. na<i*ir.
Lastnik konaorcij lista „Kdinoat"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
vi-
težtvo na imUl v Rim
Kakor že vedo nagi čitatelji, je hrvatska vlada — menda v jkjdovdo potrjenje tipte davnoznane — svobode, ki jo uriva hrvatski narod pod pestjo Khuen Hederva-rvjeveera režima — ogorčenje naroda hrvatskega radi tolovajstva v Rimu začela dušiti s tem, da je naložila podrejenim oblastim, naj brez okolišev in brezpogojno prepovedujejo vse javne shode — bodi pod milim nebom, bodi v zaprtih prostorih —, na katerih bi narod hotel protestovati proti brigantaggiu Alacevieha, izvršenemu po volji, v spora-zu m ljenju in pt>d patronaueo italijanske vlade.
Opravičena bi biia misel, <la je bilo s to odredlx> dovolj izrazito manifestirano glasovito madjarsko vitežtvo in da je paladin tega vitežtva na Hrvatskem dovoljno postavil v lepo luč slavnoznano svobodoljubje madjarstva. In vendar ni bila opravičena ta dozdevno toli opravičena misel. Madjarski liberalizem sega še dalje, dalje — in menda nima ni kraja ni mej. Izvrsevaje v praksi ta madjarski liberalizem je hrvatska vlada storila korak dalje in je podrejenim oblastim — kakoi čitamo v zagrel>ških listih — do-poslala drugo naredbo, s katero nalaga poli -tičnim organom, da morajo zabraniti vsako izjavo mestnih, oziroma občinskih zastopstev glede dogodka v Kimu, da ne smejo dovoliti nikakejra predloga glede afere sv. Jeronima v Rimu v sejah občinskih, oziroma mestnih zastopstev ; ter da imajo — ako bi že ne mogli drugače preprečiti takih izjav ali sklepov — kar z mesta ustaviti in zaključiti sejo.
Tako je odredil madjaronski režim na Hrvatskem ! Stvar pa ni zanimiva le zato, ker nam kaže v pravi luči tisto vitežtvo in svobodoljubje, s katerim se Madjari bahatijo pred svetom, kakor kakov bahač, ki s par tolarji neprestano žvenketa v svojem žepu. Ne, tudi v drugem pogledu je postopanje hrvatske vlade |>ovodom afere sv. Jeronima v Rimu vredno, da je zal>eležimo?tu. To post« >panje nas namreč zopet kaj nazorno poučuje, kako je še sedaj — kakor je bil od vseh časov — velik v malem in malenkosten v velikem ta vladni zistem na Avstro-Ogr-skem. O da, tudi v naši divni poloviei monarhije, lostran Litve, kaže zistem tem povodom, da je nasičen slej ko prej nemškega
liberalizma in da je ta nemški liberalizem v polni meri vreden madjarskega vitežtva ! — Tudi v Avstriji! Da se uverimo o tem, treba, da {»ogledamo v ono pokrajino, ki je v prvi vrsti interesirana na afčri y Rimu ter oškodovana po tolovajstvu Alaeevicha : treba, da pogledamo v Dalmacijo! Lahko je uineti ogorčenje, ki je zavladalo tam, in lahko je umeti, zakaj je ogorčenje največe ravno tam?! Ni bilo dosti, da se je izvršilo tolovajstvo na škodo Dalmacije, ampak mora ista vrhu tega še prenašati zasmehovanje, ki reže kakor ogenj v obraz — zasmehovanje, ki tiči v tem, da oni rimski tolovaji po vsem svetu, kjer-koli izhaja kako glasilo nemškega liberalizma in madjarskega vitežtva, z nesramnim Čelom vzbujajo domnevanje, kakor da se je oni bri-gantaggio izvršil v nje, v Dalmacije imenu in v njeno korist !
Ko se je k škodi, h krivici, pridružilo še tako zasmehovanje, je navstalo ogorčenje pač umevno. In ni treba ravno v deželi kakega razbrzdanega liberalizma, ne poznajočega ni mej ni kraja, da bi človek vendar opravičeno pričakoval, da bo zistem respektiral ogorčenje, ki je prevzelo duše, da bo skušal pomirljivo uplivati ter vlivati olja v razburkano valovje javnega menenja, da bi se isto ugla-dilo čim prej. Kaj tacega bi človek pričakoval od javne uprave, če tudi ni Bog ve kako vneta za načelo svobodnega izražanja javnega menenja, ne pa, da bi še vlival kisa v žgočo rano. Tudi v deželi, ki ni blagoslovljena s takim liberalizmom in takim vi-težtvom, kakor se preceja po naši monarhiji Avstro-ogrski, bi človek menil, da bo vlada vsaj do tolike mere — vitežka in liberalna, da ne bo zabranjala narodu vsaj protestov v govorjeni ali pisani besedi proti dogodivšemu se nasilju !
Ali človek, ki je tako pričakoval, se je kruto varal. Zistem na Hrvatskem nosi sicer pečat madjarskega vitežtva ; in avstrijske državne uprave liberalni duh ne dopušča ni kakih dvomov. Ali, ali: na Madjarskem, pardon : na Hrvatskem in v Dalmaciji - ki, kakor znano, spada za sedaj mej kraljestva in dežele, »zastopane v državnem zboru« na Dunaju — opažamo povodom dogodka v Rimu ravno nasprotno od onega, česar bi človek pričakoval. Na Hrvatskem izhajajo naredbe, kakor navedeno. Istotako upotreblja aparat uprave v Dalmaciji vse svoje velike in male sile v to, da javno ogorčenje ne more priti do javnega izraza. Da bi vi videli, kako izgledajo te dni
hrvatski listi v Dalmaciji ! Navadno se govori o »črno na belem«, v rečenih listih pa vidite po cele kolone — belo na belem. »Narodni list« v Zadru izhaja v izredno velikem formatu, pa bi vse čtivo lahko priobčili na jedni sami strani »Edinosti« in še bi preosta-jalo prostoia. Take žetve je še nista imela tisto proslulo objektivno postopanje in njega varuh, g. državni pravdni k. Zaplenjajo se čisto nedolžne, mirne in stvarne opazke ; zaplenjajo se cel<5 tisti po kopitu in šabloni uloženi brzojavni protesti, ki jih sklepajo občine in korporacije. Konfiskacijska praksa v Dalmaciji je postala že tako ekscesivna, da si niso vedeli več drugače pomagati, nego da so državnega poslanca Biankinija poslali na Dunaj, kjer naj pred ministerskim predsed-kom in ministrom za pravosodje protestira proti početju, ki bi delalo vso čast dobi vsa-cega Metternicha žalostnega Bpomina. Mesto da bi torej uprava mirila z zagotovilom, da se poklicani faktorji pokažejo na višini svoje naloge in da ne opustč ničesar, kar treba v [ varstvo prava in interesov svojih podanikov, j pa se jednostavno omejujejo na to, da udušujejo manifestacije v obrambo užaljenega prava.
Te dni erao čitali v nekem dunajskem ; listu, da so diference med dunajsko in rimsko vlado radi afere sv. Jeronima popolnoma poravnane. Ni zlomka, d:i bi italijanska vlada ne bila zadovoljna, ko sta jej vitežtvo v Madjariji in liberalizem v Cislajtaniji tako na uslugo. Avstrijski vladi pa v slavni tisti tro-zvezi itak ne pripada druga skrb, nego ta, da je vse tako, da sta zadovoljna ona druga dva kompaciscenta. Narodi domači naj le grbančijo čelo, da imajo le gospoda v Rimu in Berolinu gladka in zadovoljna lica. Potem so zadovoljni tudi na Dunaju! Tako je bilo vedno; zakaj naj bi bilo drugače ravno ob junaškem činu poštenjakaAlacevicha ? ?
Politični pregled.
V TRSTU, dne 23. septembra 1901
Deželni zbor istrski. V seji deželnega zbora istrskega prošlega petka je bilo navzočih 19 italijanskih poslancev in od naših gg. poslanci: Kompare, Kozulih, Mandi<5, dr. Dinko Trinajstih, dr. M. Trinajstih, Spinčic in dr. Stanger. Posl. dr. Laginja se je opravičil, ker je še vedno bolan.
Po čitanju in odobrenju zapisnika je predsednik opominjal galeriji, naj se ne vmešavati v posle zbornice ter je izjavil, da hoče,
z ozirom na želje poslancev, skušati na vsaki način, da zbornica reši svoje delo pred nedeljo, čeprav bi moral držati po dve seji na dan. (Te besede so bile naperjene na to, da pobijejo željo manjšine, da bi v soboto zaradi pogreba škofa Šterka ne bilo seje.) Potem se je čitala cela vrsta interpelacij, in sicer posl. Spinčiha, s katero poživlja vlado, da pri Sv. Luciji na Labinjščini ustanovi šolo, in drugo, s katero opozarja vlado na žalostno stanje župnišča istotarn. Posl. M a n d i d je interpeliral vlado zaradi udeležbe c. kr. mornarske godbe na protislovanski demonstraciji o priliki znanega koncerta v Pulju, ko je ista godba Bvirala »Marameo«, himno legino, »Nella patria di Ro3setti«, himno sv. Justa:itd. Galeriji in poslanci večine so čitanje te in-' terpelacije spremljali se smehom in raznimi
I ah-i in oh-i. Posl. dr. Dinko Trinajstih
i i-
je vprašal deželnini odbor, kakšne korake je storil, da se izvede železnica iz Pazina v Motovun. Posl. Kompare je vprašal deželni odbor, zakaj ne odstrani župana Ma-hniča v Dekanih, ko mu je vendar velika večina odbornikov izrekla nezaupnico, ker so konstatirani primanjkljaji v občinski blagajni. {To interpelacijo smo že priobčili).
Čitanje te interpelacije je razburilo zlasti posl. dr. jBennatija. Ze o prvih besedah je skočil kvišku ter zaupil: Ma & un slavo ! (Pa saj je ta župan Slovan !) Ko so se začeli naštevati slučaji slabega vporabljanja občinskega denarja, je klical isti Bennati, daje to zakrivil tajnik, ne pa župan. Posl. Mandih je zaklical dr. Bennatiju, daje župan MahniČ njegov — Bennatijev — prijatelj, na kar je odgovoril Bennati ironično, da je Mah nič bil preje Slovan, a odkar obiskuje pisarno dri. Bennatija, da je postal Italijan (Na tej iro-niji je precej resnice! Op. ur.) Ko so se omenjale botiljke, s katerimi se je traktiralo g. Schaffenhauerja, so klicali ital. poslanci, da je to vohunstvo in služba policije. Razburjenje z jedne injz druge strani je bilo precej veliko; govorili so vse križem Kompare, Mandid, JBennati, Rizzi i t dr. Da galerija ni bila pasivna — to se umeje samo po sebi.
O čitanju predloga agrarne komisije glede uravnave reke Mirne je predsednik javil, da je posl. Kompare vložil k temu predlopu dodatni predlog glede raznih drugih voda. Posl. V e n i e r je čital poročilo odseka, ki je završilo s s 1 a v o s p e v o m na deželni odbor in na c. k r. n a -
P O D L 1 8 T E K
Zaradi njene drznosti.
Spirala Vanda On, njen vzor, jej šteje v največi greh to njeno dejanje- Pokazal jej je svojo strogost, kaznoval jo svojim lahnim sunkom, odstrani vši jo od sebe — ne zahvalivši se za srečo, ki jo je občutil v njenem slastnem poljubu, ne izdavši tihe radosti, ki ga je navdajala ob njenem rahlem objemu. Vstal je začuden, skoro kakor razžaljen, presenečen. Odšel bi bil morda mahoma, ko bi ne bila ravno vstopila njena mama. Kar hkratu se je pokazal indiferentnega, kakor da se ničesar ni pripetilo, z njegovega obraza je odseval izraz normalnega razpoloženja njegove duše, kakor vedno, kljub temu, da jo je ljubil, da je bil radi te ljubezni na tihem ves razvnet. Kaznoval jo je naposled še s svojim odhodom. Tako se je njemu dozdevalo umestno, opravičeno, popolnoma prav ; njen čin dozdeval se mu je neprimeren, neodpustljiv. Zakaj je to storil ? Je-li hotel s tem dokazati, da ga mora pogrešati, dokler mu ne dovolh razmere, da se jej približa in izreče svojo ljubezen ? . . . Da, tako se je dogajalo
v njegovi duši. Kamila, ki ga je ljubila, je to pogodila, kakor je bila h i troma zasledila čut, ki ga je v svojem srcu negoval zanjo. Ona je poznala te njegove misli, toda zavedala se je, da ima tudi ona svoje prepričanje, tudi ona svoj sklep, tudi ona svoje namene. Ljubi ga, še vedno ga ljubi, a baš zaradi te ljubezni se hoče kaznovati, dobro vedoča, da s tem kaznuje tudi njega ; navzame se sama njegove lastnosti in mu provzroči bol, ka-koršuo je provzroči 1 on njej. Ljubila ga je, med tem ko je on trpel daleč od nje ; trpela je ona v svoji tugi., v svoji ljubezni, oddaljena od njega, med tem ko je on hrepenel in same nestrpnosti premišljal o njej — trpela in ljubila sta oba. — Trpel je, trpel osobito od onih momentov, ki so ga navdali z najžalostnejimi mislimi in so mu predbacivali, da se je sam odtegnil sreči, ki mu je prismehljala takrat na domu ljubljene de-rojke. Razjedale so mu te misli vso dušo, glodale jo polagoma, kazaje mu, kako nespametno je ravnal. Sr.elela ga je sedaj neizrekljivo že sama misel ob Bpominu, da jo je brezsrčno odstranil in jo zapustiL
Trpel je, trpel neznosno, osobito od onih hipov, ki so mu razkrili vso njegovo krutost — trpel vsaj do takrat, do-
kler se ni odločil, da pohiti v njeno bližino, da jo poprosi odpuščenja in jej razodene, kako gorko, kako strastno, kako nesebično jo ljubi. — Trpel je, trpel neprenehoma radi svoje ljubezni. Samo sklep, za katerega se je bil odločil, samo ta mu je od dne do
dne lajšal njegovo tugo.
*
* *
Minula je zima in pomlad je zaduhtela skozi okna. Lastovke so se že povrnile in so cvrčale pod ostrešjem. Zrak veje najprijetneje. Drevje je v najmičnejšem zelenju jin poganja popke; nekatera drevesa se cel<5 že smehljajo v snežnobelem cvetju. In trate zeleni in brezštevilno mrčes izpreleta ozračje. Ptičje petje se razlega izza temnega gozdiča.
#
* *
Veselo done vaški zvonovi — slavoloki se vspenjajo in dičijo priprosto vasico; pot od gradu do zadnjih duri tam doli ob parku je posuta z različnimi poljskimi in vrtnimi cveticami. Ljudje vsf.ke dobe stikajo skupaj. Stari in mladi, osobito pa otroci pričakujejo z nestrpnostjo grajsko kočijo, ki privede — grajske novoporočence.
In res so jo pričakali ti radovedni va-ščani. Takega bogatstva se niso videli revni
ljudje, takih bogato okrašenih oblek niso še nikoli videle kmetske žene in dekleta. Poželjivo se je ženski spol oziral po svilnatih oblekah gospa in belih, lahnih oblačilih mladih gospic, ki so z gospodi spremljale nevesto v cerkev k poroki. A med tem, ko so živahni, sloki konji vlekli za seboj ponosne kočije, si je šepetalo marsikatero vaško dekle: »Ah, zkaj nisem jaz na njenem mestu *? ! Kako je srečna !«
Samo nekdo — gotovo samo jeden med tolikimi je zapazil, da na tem licu ne odseva vir one sreče, ki jo občuti v onem uso-depolnem trenotju vsaka prava nevesta.
Potisnjen v ozadje za gostim, z bršlja-nom odiSenim slavolokom stoji oprt ob deblo prastarega drevesa tujec, mož gospodske zunanjosti. Nemo zre na one, ki se v kočijah vozijo mimo njega, toda njegovo oko ne vidi nikogar druzega nego njo samo, — samo ono, radi katere je prišel z daljnega potovanja . . . Vidi jo ;n med tem, ko jo vsi smatrajo srečno in jej to srečo gotovo marsikdo tudi zavida jo gleda tujec nepremično, a ta pogled mu pravi, da ni srečna.
(Zvršetek pride.)
mestnika. V imenu manjšin«; je govoril bose taki župan dr. Mate Trinajstih. Ob-širno je razlagal veliko važnost, ki jo bo imela nameravan a regulacija za občino, katero zastopa o a, in za vso pokrajino; nagla-šal pa je tudi, kako počasno so se vršile priprave za to delo ter izrekel nado, <la na namestništvu v Trstu ostanejo mož-beaeda ter da store vse, da se vpraša vna regulacija kakor hitro mogoče izvede. Izjavil je, da bo manjšina glasovala za predlog.
O tern hrvatskem govoru dr. Mate Trinajstima sta galeriji zo|>et vestno vrš:li svojo nalogo razgrajanja. Predsednik je pozival galeriji, naj bosti mirni. Odgovarjali so samemu predsedniku, kar pač najbolj dokazuje, kako sjM»štovanje uživa komendator Campitelli v očeh kof»erskega moba. (jrovor-niku so razgrajači — klicali, da naj molči, ker da ga oni ne umejo, na kar jim je predsednik rekel, da naj izidejo, ako jim ne ugaja poslušati. Te besede je vsprejela galerija z glasnim smehom. Preda, je dal na to drugo g-aler jo izprazniti in je zapovedal požarni ku-vratarju, da odstrani občinstvo tudi shodnika. Vse to ni mnogo |x»magalo, ker so, kakor po navad , največji stekliši brez vstopnic prišli na rezervirano galerijo ter tam razgrajali toliko besneje.
(Zvršetek pride.)
»Deželni zbor istrski je imel v soboto svojo zaključno sejo, v kateri pa ni bilo naših poslancev, ker so bili na pogrebu v Tistu. Poročilo pride.)
Dogodki na češkem. Korberjeva
vlada nadaljuje s svojo spravno akcijo na — eno stran, na račun spravljivosti Cehov. Ker Neni'*i žele, da bi se tudi škofije na Češkem narodu » zaokrožile, hop pa je že Korber na delu za spravo! To je: že pritiska na visoke cerkvene dostojanstvenike, naj ustrežejo želji Nemcev. Akcijo za spravo med dvema prepirajoč ima si sicer normalni možgani morejo misliti le tako, tla od jenja ta in odjenja oni. Kdor |>osreduje, more torej delati na dve strani, (i. Korl>er pa ji meje le en del take akcije < elit naj odjenjujejo; o kaki zahtevi, da bi tudi Nemci kaj odjenjali, ni znamenja na Korberjevi akciji. Više duhovske kroge je baje g. Korber že pridobil za ta novi korak na jH>tu njegove »spravne« akcije; ali n;ža duhovščina se hoče kakor en mož — tako se glase poročila — upreti takemu ob-kroženju škofij kakor jo hočejo gospoda Nemci v tlivnem soglasju z gospo vlado. Duhovščina vse Češke da se hoče združiti v skupno protestno izjavo.
Je pač fizični pa tudi moralni zakon tak, da na vsaki prit'sk prihaja odpor. Zato utegne ravno Korberjeva takozvana »spravna« akfi'a donesti tudi dobrih sadov. Kompromis med Staro- in Mlajn>čehi je sklenjen v znamenju 'odpora proti najnovejemu, proti narodu češkemu naperjenemu gibanju. Iz zanesljivega vira poročajo na dalje, da se vrše |>ogaja!ija tudi med Mladočehi in radikalnimi strankami, a slednjič čitamo vesi iz Prage, da je izvrševalni odbor agrarne stranke češke pozval izvrševalni odbor mla-dočeške stranke, naj ta poslednji poprime inicijativo, da bo vsem češkim strankam v deželnem zboru omogočeno skupno postopanje na podlagi državnopravnega programa. Isti praški vir dostavlja tudi ob enem, da je dr. Herold takoj začel pngajanja v tej smeri in da so vse češke stranke pripravljene stopiti v skupen državnopravni klub, ne da bi prenehali dosedanji posebni klubi za posebne stvari posamičnih strank.
Ćuden prizor to : od jedne strani deluje Korberjeva »spravna akcija«, da bi oslabila zastopstvo naroda, od dugi strani pa, in ravno poti pritiskom teh prizadevanj — pod »pritiskom dogodkov«, pravi komunike Staro- in Mladočehov — se konsolidajejo stvari v istem zastopstvu. (J prorok Bileam, ki si šel, da bi preklinjal, pa — blagoslovljaš!
Car Nikolaj II. na Francoskem.
Kljubu nestalnemu vremenu je bil naval množic k sobotnim zaključnim vajam blizu Bethenv-ja ogromen.
Častna tribuna je bila okrašena carskim ruskim grbom in križem častne legije. Nad tribuno je bil jeden grb z začetnimi črkami ruskega cara, drugi pa z začetnimi črkami R. F. (republika francozka). Na častni tribuni je bilo i>oleg vladarjev tudi mnogo družili visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. med istimi tudi bivši predsednik Kazimir Perier. Zjutraj sta si car in predsednik ogledala čete. Občinstvo je neprenehoma akla-mirala Kusijo, carja in armado. Na banketu, ki se je vršil po vojaških vajah, izpregovoril
je predsednik sledečo nap tnico: »Sire! Medtem, ko se v i nenu francozke republike zahvaljujem Vašemu in caričinemu veličanstvu na ljubeznjivosti, da ste blagovolili prisostvovati vojaškim vajam v minolih dneh, spominjam se velikega političnega čina, ki se je pred tem dovršil in ki je podelil tem dnem veliko važnost. Zveza med Francijo in Rusijo, pripravljena in dovršena med vašim prosvitljenim očetom, carjem Aleksandrom III. in predsednikom Carnotom, pozneje proklamirana na krovu ladije »Pothuan« po vašem veličanstvu in predsedniku Feliksu Faure u, imela je dovolj časa, da se utrdi in obrodi. Če tudi ne more nihče dvomiti na ideji, iz katere se je porodila (Ost proti Nemčiji. Op. 1 ur.), vendar jej ne more nikdo odrekati, da je mnogo pripomogla k ohranjenju ravnotežja med evropejskimi velesilami, kakor predpogoj miru, ki mora biti stalen, ako hoče biti plo-dovit. Zveza se je s časom razvila in vprašanja, ki so se pojavljala, našla so jo vedno bdečo in odločno ter prizadevajočo si, da spravi svoje interese v soglasje se svetovnimi interesi; umerjeno, ker močno in vselej pripravljeno k takim rešitvam, ki odgovarjajo pravici in človekoljubju. Kar je dosedaj storila dobrega, nam je v poroštvo za nje bodoče tlelo vanje. V tej zavesti in potem, ko sem se prijetno spominjal plemenitega ustanovitelja tega dela, dvigam svojo kupico na slavo in srečo Vašega veličanstva in veličanstva earice, kakor tudi vse carske rodbine ter na veličino in procvit prijateljice Franciji in zaveznice jej Rusije«. Po tej napitnici, ki je navdušila vse navzoče, je godba zasvi-rala rusko himno. Carje na to z markantnim glasom izgovoril sledečo napitnico: »Gospod predsednik! V trenutku, ko se poslavljamo od Francije, kjer smo bili zopet tako pre-srčno in toplo vsprejeti, izrekam Vam odkritosrčno hvaležnost in živo ga n u tj e. Carica in jaz ohraniva za vselej dragocen spomin na te dneve ter bodeva vedno sočutstvovala s prijateljsko Francijo. Vezi, ki so ovite okoli naših dežel, so se ravnokar še okrepile ter sprejele novo posvećenje po dokazih medsebojnih Bimpatij, ki so se tukaj tako zgo vorno pojavljale in v Rusiji toplo odmevale. Notranja vez dveh velesil, ki stremiti po vzdrževanja miru in ki, dasi dovolj močni, da si priboriti spoštovanje, vendar ne stremiti po lasti družili vlastij, je neprecenljiv element miru za vesoljno človeštvo.
Pijem na procvit Francije, na procvit prijateljstva in zaveznega naroda, pogumne vojske in lepe francozke mornarice. Dovolite mi gospotl predsetlnik, da ponovim se jeden-krat svojo zahvalo ter da Vam na čast dvignem svojo kupico«.
Tudi carjeva napitnica je jako ugodno upljivala na navzoče. Po tej napitnici je godba zasvirala marsiljezo. Popoludne se je car zopet dalje časa pogovarjal s predsednikom Loubetom in ministrom za vnanje posle, Delcassčjem ; istotako se vršil daljši pogovor med slednjim in grofom Lambsdorfom.
Nekoliko po 4. uri popoludne je carska dvojica odpotovala na kolodvor proti nemški meji.
Vojna v južni Afriki. V Londonu se — kakor govorimo tudi na drugem mestu — nezadovoljstvo radi zadnjih nevspehov au-gležke vojske vjužni Afriki močno širi. Časopisi obdolžujejo vlado, tla je ona kriva teh nevspehov. — Anglija pošlje novih čet v južno Afriko, kolikor jej bo mogoče nabrati. Iz teh vesti se da sklepati, da so bili zadnji ne-vspehi Angležev mnogo hujši, nego so poročale Kitchenerjeve brzojavke in da so bdi ti nevspehi bržkone pravi pravcati porazi.
Anglija. Na Angležkem so se začeli zelo vznemirjati radi zbliževanja Nemčije k francozko-ruski zvezi, v čemer vidijo oni veliko nevarnost za svoje interese. Nemčiji očitajo, da ni zanesljiva, posebno pa ne v vprašanjih, kjer prihaja tudi Rusija v pošte v. Najlepše pa je to, da mora Anglija gledali od strani, kako se razpletajo svetovni dogodki, ker se ne more aktivno mueševati ter pola^ ga ti vsega svojega upljiva v varstvo svojih interesov. Anglija je pač preveč bolana na južnoafričanski bolezni ! A kdor je bolan, ne more na ples tudi pri najboljši volji. Druge vlasti pa tudi ne čutijo nobene potrebe, da bi zaustavile svoje delovanje, dokler gospa Anglija zopet ozdravi. Angleži se silno jeze na svojo vlado, ker se neče odločiti, da bi storila konec južnoafričanski vojni. Čudni ljudje to. Mesto da bi jo silili dosledno, naj stori to, kar jedino more storiti konec tej vojni, da namreč južnoafriški republiki prepusti Burom in odpozove svoje čete, zahte-
vajo od nje, ftaj bi kar najhitreje premagala Bure! To pa bi angležka vlada sama rada storila, ako bi mogla, ako bi tu prihajali v postev tudi volja in — moč Burov. Dokler pa bo Anglija trdovratno vstrajala na svojem stališču v južni Afriki, tako dolgo se ne sme zgražati na tem, da prehajajo druge vlasti preko nje na dnevni red. Sedanji an-gležki državniki si gotovo ne zagotove častnega mesta v zgodovini angležki.
Tržaške vesti.
Pogreb škofa Starka. Kakor smo že v zatlnji številki omenili, bila je udeležba na pogrebu pokojnega tržaško-koperskega škofa Andr. Mar. Šterka ogromna. Sprevod se je raztezal od škofijske palače tlo lesnega trga, t. j., ko so bili prvi v sprevodu na lesnem trgu, zapuščali so slednji škofijsko palačo. Na čelu sprevoda so korakali starčki iz mestne ubožnice, za temi mladina raznih zavodov, potem učenci in učenke slovenske ljudske šole družbe sv. Cirila in Metodija, zavod »Notre tlame de Sion«, zavoda » Elisabetinum« in »Albertinum«, deške ljudske šile, državne srednje šole, višji razredi komunalne gimnazije in realke, ter druge srednje šole. Dalje oba veteranska društva, ter 28 bratovščin, med katerimi ste bili ogromno zastopani le bratovščina sv. Cirila in Metodija ter slovenska Marijina družba, katero slednjo je zastopalo nad tisoč udinj. Duhovščine je bilo kakor smo že omenili, kakih 200, med istimi tudi kapucini iz Trsta in zastopniki frančiškanskih samostanov naše škofije. Razun kanonikov tržaškega in koperskega kapitlja bili so v sprevodu še kanoniki Tomsig in dr. Sedej iz Gorice, Pesante iz Poreča, dr. Vo-larid iz Krka in dva kanonika iz Ljubljane. Ob straneh pontifikanta, kardinala knezo-nad-škofa goriškega, tir. Jakoba Missije, sta stopala kanonika Flego in Martelanc, pred Mis-sijo pa škofa dr. Jeglič in dr. Mahnič. Za krsto so stopali škofovi najbližji sorodniki, njegov brat Anton Sterk, ravnatelj ogersko-hrvatske parobrodne družbe na Reki, njegova bratianca, višjesodni svetniic Ludvik To-mičič in pomorski kaj>etan Viktor Tomi-čić iz Voloskega ter trije nečaki. Dalje so bili v sprevodu namestnik grof Geoss, kakor zastopnik ministra za nauk in bogočastje; tajni svetnik Teodor pl. Rinaldini ; predsednik pomorske oblasti Ebner pl. Ebenthal: policijski ravnatelj dvorni svetnik Busič; finančni ravnatelj dvorni svetnik vitez Zimmermann, načelnik j>oštnega in brzojavnega ravnateljstva dvorni svetnik vitez Felicetti; ravnatelj državne železnice dvorni svetnik baron Boro\vic-zka; ruski konzul državni svetnik Mjelnikov; nemški generalni konzul tir. Stannius; angležki konzul Churchill; francozki konzul de Laijrue s podkonzulom Rabutom; brigadijer general-major Conrad pl. Hotzendorf; contre-admiral Ivneissler pl. Maixendori ter drugi vojaški dostojanstveniki, med istimi poveljnik domačega pešpolka, polkovnik pl. Iiernath. Slovenski, traški mestni svetovalci in manjšina deželnega zbora istrskega, kakor smo omenili že v soboto, predsednik tržaške trgovsko-obrtne zbornice ces. svetnik Pollit-zer ter državni posLnec iste Basevi, od avstrijskega Lloyda so bili predsednik Ernest Becher, generalni ravnatelj vitez Peichl in trgovinski ravnatelj Janni. Kolegij zdravnikov mestne bolnišnice je zastopal predsednik dr. pl. Manuss:. V črno opravljeni stolni cerkvi sv. Justa je daroval kardinal dr. Missja slovesno sv. mašo za pokojnika na koru so peli gojenci škofijskega konvikta.
Po dovršeni maši je imel kanonik Bu-tignoni spominski govor o pokojniku. Ob pol uri popoludne so truplo pokojnega škofa odpeljali na pokopališče pri sv. Ani, kjer so ga pokopali na oddelku, ki je odkazan duhovščini.
Sožalnica biskupa Strossinaverja povodom smrti vladike Sterka se je glasila : Prečastnemu slavnemu kapitlju v Tr3tu : Smrt biskupa Šterka me je jako užalosfjla. Pokojnik je bil pobožen, učen, priden in zgovoren in tolike resnice in pravice božje, da ni bil nikdar in nikomur nepravičen.
Komediji). Pod tem naslova m priobčuje včerajšnji »Avanti« notico, iz katere pos-nemljemo, tla so socijalisti tudi uredništvo »Indipendenteja« presenetili s povabilom na razgovore, kakor so presenetili tudi naše uredništvo. »Indipendentovo« uredništvo pa da je a priori od klonilo tak pozi v. »Avanti« pravi daje bil to »neumen poziv« in daje uredniku »Indipendenta« prav, da je odklonil. Svojo sodbo utemeljuje »Avanti« nastopno: »Kje
se je obdržaval ta shod? V orijentalni dvorani v ulici Boschetto, v luksurijoznem shajališču parazitov, bebcev, napol-analfabetov, zavratnih napadalcev. Liste izzivljajo ! Ali, če že mislijo, tla imajo vse pravo na tem svetu:
zakaj niso pozvali tudi Veneziane, Luzzatte, Hortise iu vso kompanijo camorristov?! Shod
prirejajo v svojem shajališču, ker vedo, da tam morejo razviti premoč iu zlobuost, do-voljevaje vstop le onim, ki so jim po volji. Njihov shod od danes ni javen, ker je prirejen na camorrističen način v njihovi lastni hiši in ker meščani niso pri volji, da bi se izpostavljali prepotencam in surovostim tiste družbe, ki dan in noč insultira socijalistično idejo!«
Mi ne bi gledč vseh, ki se shajajo v ulici Boschetto, podpisali »Avantijeve« sodbe. Gotovo je mej njimi tudi takih, ki niso ravno analfabeti. PaČ pa se pridružujemo menenju »Avantija«, da je naravnost uezmiselno, ako izzivljajo ravno le nasprotne novinarje na dvoboj iu le pred svoje občinstvo !
Ali karakteristično je vendar, kar nam pripoveduje naš sotrutnik o tem, kar je opazil na shodu socijalistov ininolt četrtek. Med psovkami na naš list — in koliko jih je bilo! — je imel Kristan tudi lepih momentov, ko je namreč res govoril o socijalnein vprašanju. A glejte: ob takih momentih so sodrugi kazali indiferentizem, ki I»i bil dostojen vsacega fatalističnega Turčina! Čim pa je Kristan po-grabljal »to cunjo« (»Edinost« namreč) in bil zojo ob mizo, hipoma je vzrasla temperatura inje zavriščalo po sobani. Tako vzgojujejo tisti vodje svoje sodruge! Sedaj pa vprašamo: ali ne bi bila gola potrata časa, ako bi človek, ki je vajen boriti se dostojno in z argumenti, nastopal pred občinstvom, ki ne u meje besede, pač pa — plosk ob mizo! ! ?
Prejeli smo in objav ljamo :
Uredništvu »Edinosti«
v Trstu.
Sklieujč sc na § XTX. tiskovnega zakona zahtevam, da objavite po določilih tega zakona sledeči
popravek
na notico »Kako umevajo naši socijalisti pojm narodne jednakopravnosti« uvrščeni v letošnji 211. števiki »E linosti«.
Ni res, da sem si 3tekel nevenljive zasluge za profaniranje socijalne ideje.
Ni res, da prodajam neki llikarski katekizem okoli po 4 novč. komad.
Ni res, tla so mi »ščavi«, »camorra ščiava« in pljunki najizdatneja agitatorična sredstva.
Ni res, da sem rojen dalmatinski Hrvat in da ne spregovorim besedice v svojem materinem jeziku, niti če bi me imeli obesiti.
Ni res, tla je moje socijalistično načelo to, da tu v Trstu moramo govoriti laški, ne pa ščavo.
Ni res, da ako kdo noče postati II i kar, mu pretim, da izgubi delo itd. itd. v ne-izmernost.
Res je, da po svojih zmožnostih delujem za razširjanje socijalistične ideje. Res je, da rabim besetlo »ščiavo« le tedaj, ako hočem pojasniti, tla pomeni ta beseda v dialektu to, kar v slovenščini »suženj« in kako so dandanes delavci sploh sužnji in v tem smislu »sciavi«. Res je, da sem rojen v Istri, da sem skoraj od mladih nog v Trstu, tla govorim z vsakim v tistem jeziku, v katerem se mu [najlaže naredim razumljivega, brez obzira na to, ali je to italijanščina ali pa istrska slovanščina, res je, da kritiziram, ako se hoče Italijana-delavca, ki zna samo svoj materinski jezik, siliti, naj govori slovensko, pa se vendar v italijanskem jeziku dobri kati predpostavljenim. Res je, da nikomur ne pretim, da zgubi delo, ako ne postane »Hikar«, ker sem sam delavec, ne pa delodajalec; res je tudi, da trdim, da si delavci le z organizacijo lahko poboljšajo svoj položaj ; ni pa res, da bi >pristopiti organizaciji« pomenilo »postati flikar«, temveč je res, da je beseda »flikar« žaljiva pogrda.
V Škednji, 19, septembra 1901, Peter Sparosič delovec v zavodo Strudolf.
Bivajoč v Škedni hieh. stvevilka 197. pri Trstu.
Radi smo objavili tudi ta »popravek« že zato, da bodo čitatelji videli, kako socijalno-uemokratični vsevedneži drzno zlorabljajo tisti nesrečni § XIX., ali pa ga — ne poznajo 1 Ta paragraf veže liste, da objavljajo le take popravke, ki se strogo omejujejo na zaniko-vanje v gotovem spisu predbacivanih jim dejstev; nikakor ^pa niso časopi obvezani
priobčevati popravkov, ki obsezajo polemike in razkladanja raznih okolnosti, i; XIX. tiskovnega zakona nimalo ni na uslugo komu, da bi iazkladal svetu: kje <la je gospod Sparosič rojen? Dali-je res od mladih nog v Trstu? V katerem jezikn da govori in da li res |H»mena zadružne organizacije — ne umeje?!! Čitatelj! Izvoli le zlog in pravopis popravka primerjati z lastnoročnim podpisom in pritiklino g. S pa rosica, pa l>oš lahko sodil, kako nedolžen je g. Sparosič na tem popravku. Ne temu gospodu torej, ampak onemu, ki je koncepiral in pisal, odgovarjamo, da nikdo ne oporeka izreku, da si delavci z
Vremenski Testni k. Včeraj : toplomer h 7. uri zjutraj 18°.0. ob 2. uri popoludne 25°. C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7rt3.4. — Danes plima ob —.— predp. in ob 0.41 pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob 9.55 popoludne.
Čitalnica pri sv. Jakobu. Odkar je v Slovencih probujena narodna zavest, ni več nikaka posebnost, če se je kje ustanovila nova Čitalnica; si-j imamo čitalnice in bralna društva malodane v vsaki veči vasi po Slovenskem. Vendar si usojamo trditi, da je ustanovitev Čitalnice pri sv. Jakobu posebne
zadružno organizacijo lahko zlx>ljšajo položaj, važnosti. Šentjakobski mestni okraj je namreč pač pa mi odločno negiramo jmtrebo, da bi | naselbina slovenskih delavcev, ki tvorijo členi zadružne organizacije morali biti izdajice V8<?ga prebivalstva tega okraja. Skrajni čas svojega naroda, zasramovalci narodne ideje, j* torej že bil, da se je tem ukaželjnim zanikovalci narodne skupnosti! Torej ne pri- slovenskim delavcem z novoustanovljeno Ci-
znavamo |>otrebe, da bi zadružna organizacija morala biti gnojišče, s katerega bi se zlival smrad na narodne idejale in na osel»e,
talnico podala prilika za naobrazbo in vedrilo človeškega uma in duha. Zato pa mislimo, da bi se morala otvoritev te Čitalnice
ki jih goje. To bodi povedano gospodu kon- vršiti kolikor mogoče slovesnim načinom. A cepistu ! Kajti g.>sjKxi Sparosič je bil, ko so naša Čitalnica nima se močij za izvršitev drugi pisali njegov »popravek«, res tam — tega čina. Prosimo torej vsa narodna društva
zavodo!
Kako naj si tolmačimo
Dobro vedč pa, da je on brez župnika gosp. Velhartickega ničla, pazil je strogo, da s tem gospodom ni prišel v navskrižje. Hrabarja je podpihovala neka ženska, katera v svoji hu-dobij i gotovo nadkriljuje samega vraga ; i n hvala oni ženski, postale so jelšanske razmere uprav divje. (Je-li možno kaj tacega ? To bi bilo piramidalno. Op. uredništva.)
Proti nekaterim redoljubom se je napelo vse sile, da bi jih uničili moralno in materijalno. Kdor je bil le količkaj odvisen od Hrabra, ni smel govoriti z nikomur, katerega je sovražil Hrabar. Prišlo je tako daleč, da ni mogel nihče, kogar je imel Hrabar na piki, mirno mimo njegove hiše. Kakor rečeno:
— Z gobami zastrupila se je v Mariboru družina trgovca Sirka. Po noči so morali poklicati zdravnike, katerim se je posrečilo rešiti vseh sedem zastrupljenih oseb.
+ Iztrgovske ino brtniške zbornice. Namesto umrlega g. Antona Kleina bil je g. Fran Kollinann soglasno izvoljen podpredsednikom trgovske iu obrniške zbornice za Kranjsko.
Brzojavna poročila.
Iz češkega tabora. PRAGA 23. (P.) Tudi med Mladočehi in radikalnimi strankami je prišlo do kom-
promisa in sicer na isti podlagi in iz istih razprav divje razmere! In ker je šel župnik } lo£°_v' kakor med Staro- in Mladočehi. Velhartickv Hrabarju vedno na roko, za-
upaje prilizavosti njegovi in njegove žene, smatrali so nasprotnik: Hrabarjevi, da gosp. Velhartickv odobrava vso ono divjo gonjo Prizadevali so si, da bi ga pridobili na svojo
Minister €roluehowski na potovanju.
DUNAJ 23. (B) Minister za vnanje posle, grof Goluchowski, je včeraj odpotoval v Parkanv Nana na Ogerskem.
Dogodki v Kitaju. LONDON 23. (B) Reuterjeva pisarna
Pišejo nam: V nedeljo dne 15 t. m. je šla družba mestnih
stran, ali pa vsaj za nevtralnost. Oa pa je
vstrajal na strani Hrabarja, a to gotovo le Jav,ja iz Pekinga: Mesto je popolnoma mirno z a to, ker on tega moža ne p o. na. odkar PO Je *ete vlasti	Vedenje
in okolici, da nam priskočijo na Ker pa je Hrabar s po nočjo nekaterih prebivalstva nasproti tujcem je v obče pn-pomoč dne 21». septembra, ko priredimo ve- | lj„di. ki so moralno ali materijalno, ali pa na ja*no. Ptujci obiskujejo brez orožja vse selico v proslavo in spomin otvoritve naše j0t,e 8trani — propali, nadaljeval s svojo ma- ; mestne dele in predmestja, ne da bi jih kje
v Trotu
^l ivencev v Skedenj. Kakor |>obožni ljudje Čitalnice. Istotako vabimo slavno slovensko ščevaujaželnoatjo padal je srd seveda tudi na nadlegovali.
so se podali v tamošnio cerkev, da tam store občinstvo, da nas isti dan počasti ter pride župnika g. Velhartickega. In tudi lahko	>ojna v južni Afriki.
1	J	-	....	- . ..	LONDON 23. (B) Lord Kirchener br-
iz fPretorije včerajšnega dne: Pol-se je polastil včeraj skoraj
sem tudi uverjen/da g. župnik Vel- , vsega poveljstva Koch, ujel 55 Burov in posebe pa še za našo mladino, spominski dan. hartickv nikdar niti mislil ni, daga prijateljstvo 11 Plenil skoraJ V8a živila' P°lk°vniku I*en-
z jednim Hrabarjem privede tako daleč.	sonu se Je posrečilo presenetiti neko povelj-
Poznam g. Velhartickega. On je blage, stvo> uJeti r>4 mož ter ul>leniti 4* voz. Med plemenite nravi, a dal se je zavesti. Ali	3e lllt,i J)- Bothil- Bl,raki ^ueral
svojo krščansko dolžnost. Še niso dobro uato- veselit se z nami. Vrnite nam dragi bratje	rečemo, da v Jelšanah bi ne bilo prišlo nik-
pi. koje prišel župnik Kavalič (Cavalich!) in sestre, dne 29. septembra, naše obiske, saj	dar ^ko daleč, ako bi ne bil imel Hrabar »javlja iz tPrel
in vse i/L'tial iz hrama božjega! V cerkvi nas ne manjka na nol»eni veselici bodi v	indirektne zaslombe v župniku. Na vsaki na- kovnik ^ dliams
mestu bodi v okolici. Ta dan naj bo za odrasle	£jn
tgnal iz hrama božjega je ostalo polno domačih deklet, s katerimi se je župnik zaprl v svetem hramu ! Naše vernike je to grozno razburilo in letele so trpke opazke na naslov Kavaliča. Ljudje so rekali : Ako župnik poučuje mlade deklice v verskih resnicah, ne treba, da se zapira v <*erkev
žnjimi. Saj, kar koristi mladini, tudi starejšim Qole mbote 'izvoljen za napredek te ne In, škodovalo. Da bi se pa v cerkvi in vrlo vneti	L. Mahorčič.
po duhovniku poučevale nedostojnosti — na	X Kdo pači krajevna
to ne smemo misliti. Kaj je torej na tem? Governo z lesnega trga je izdal
pa
Vesti iz ostale Primorske.
X Zupanom v Sežani je
bil mi-občine
imena novo na-
tu bi veljala varijacija znanega nemškega reka : Mitgegangen — mitgefingea. Ker je v zvezi s Hrabarjem, padajo nasprotne pušice tudi vanj ! To pa tem bolj, ker vsi dobro vedo, da je on tista enojka, ki ničli
Drobne ve*ti. Najden denar. Go-	redbo, s katero dobiti vasi Škofije in Boršt	Hrabar (IaJe velJavo' Zaano »,a ^ <la se tudl
sp d Anton Nordio, stanujoč, v ulici Co-	novi imeni. Škofije se bodo zvale odslej Al-	še 81 ^ nanJ' ZV'->a; »>a <la ne bl 3 e
loml>o št. 11, izročil je na Inspektorata pri	baro, Boršt pa Sant Antonio in Selva.	brau,U ~	?! Odkritosrčno povem, da
sv. Jakoba svoto denarja, ki jo je našel na	Tud". .Avanti. obsoja tako umetno in	ker so naprotniki politike župana	7 )efc
ulicL Kdor je izgubil, naj gre - iskat!	nasilno falzifi kova nje značaja dežele istrske	Hra,»arJa za5e1' l,19aritl v začetkom omenjene moz F*«« J >	[
Ogenj. V soboto po noči je zgorela	in konstatuje, da so rečeni vasi naši dedje	1,8te' a 6ll,1,m se t€rau ne ! Do te*a Je tako"
Kruizinger je .iotel prekoračiti reko Oranje in je v ta namen napal tabor angležkili ogle-dovalcev. Poskus se sicer ni posrečil, ali Angleži so imeli izgube. Mej ubitimi st» tudi jeden polkovnik in jeden stotnik. .Jeden top, ki so ga bili Buri med bojem odvzeli Angležem, so ti poslednji po hudi praski zopet prisvojili. Zgube angležev pri Blaokfonteinu so znašale li mrtvih in ranjencev. 105
velika delavn'ca mizarja Kante v ulici Pe-	in pradedje vedno imenovali le Boršt in
tronio. l)»»sli gasilci so |h> velikem trudu jkj-	Škofije.
gasili «»irenj. Delavnica je bila zavarovana.	X O r a z in e r a h v občini Je 1 -
Poskus samomora. Predvčeraj-	šane smo prejeli nastopni dopis: ^njira }»o|»oludne je 21-letua <iizela 15. hotela Že nekaj časa sem je čitat"' v nekaterih
izvršili samomor in sicer v ulici delle Scule	ljubljanskih in goriških listih dopise iz Jelša n,
israeli tiche. Neki redar pa je zapazil in pre-	ki so naperjeni proti tamošnjemu župniku, g.
prečil nje namero.	Velhartickemu, proti kapelanu g. Tiringerju,
Tatvina. Josipu Avgustiniju, vratarju	županu Hrabarju itd. Ti dopisi ne morejo
v ulici Madonna del mar, je izginila iz žepa,	veseliti nikogar, kateremu je mari za to, da
tpo d< brih prijateljih) ko je gledal pogreb	^ nesrečni kranjski in goriški prepir tudi mej
p »k. škofa, listnica z nekoliko listki iz	nas v Istro ne zanese. Zato menim, da ne bo
Duš '-eve zastavljalnice. Stvar je naznanil	škodilo, če natočim —kakordober poznavatelj
rekoč moralo priti ! Vsaki Jelšanec zna, da
izpustili na svobodo.
DUKBAN 22. (B) Reuterjeva pisarna
oni, .ki pišejo omenjene dopise, v r g e ! J«vlja: Botha, spremljan od vseh odl.čnejili svoje verske dolžnosti mnogo t o č n e j e 1 voditeljev transvaalskih Burov,- je s 1;;00
n e g o p a — g o s o d H r a b e r ! Za vero raožmi na maršu iz Ermel° Protl (ležeh Ctt-torej tu ne gre čisto nič! Tudi se ne more lov* General Lvtleton stoji z močno vojno
reči, da gre za načela! Gre edino le za osebnosti ! Ako se pa jelšanske razmere ne poravnajo, utegnejo iste razširiti dalje.... in mi utegnemo dobiti — pred no se zavemo — tudi v Istri dve medsebojno se pobijajoči in
silo ob reki Buffalo. Smrt generalnega agenta avstrijskega Lloyda.
CARIGRAD 23. (B) Voditelj tukajšnje generalne agenture paroplovue družbe av-
policiji.
razmer v Jelšanah — nekoliko čistega vina,
P o n e v e r j e n j e. Gustav Radio, lastnik ker v očigled razmeram, kakor se iste raz-toHakarne v ulici deli" Acnjuedotto št. 2, je vijajo v Jelšanah, tudi ^ Edinost* ne sme ovadil na |>oliciji, da mu je uslužbenka v molčati.
narodni stranki in posledica tega bo, da ^ijskega Llovda, Balovič. je danes nagloma bo stavilo brezznačajništvo svoje orgije kakor na umr^
Goriškem in Kranjskem, od česar ne bo imela	Potovanje ruskrga earja.
dobička niti narodnost, niti vera !	\ K1EL 23• Carska dvojica ruska je
Zato pa se obračam do gosp. župnika i odpotovala s hčerami ob 91/,. ur, zvečer.
Velhartickega s prošnjo :
Princ Henrik in soproga sta jili spremila na
tobakarni, Viktorija 1). poneverila okolo 214 kron. Viktorija D. je izginila, ne ve se
kam . . . !
Žalostno. Nadzornik stražnikov, Prodan od sv. Jakoba, je bil v soboto tolefo-
nično opozorjen, da se na dvorišču Vekjeta (<*iroma^hrvatska) občina Jelšane v n e m -pii Sv. Mariji Magdaleni zgornji nahaja neka ških r 0 k a h. Župan je bil Nemec in taj žena, kateri se najbrže meša. Na lice nik tU(li Uradovala sta izključno nemški, mesta došli policijski funkcijonar je dal ne- Da fle uke sramotne razmere odpravijo, .
srečno ženo odvesti v opazovalnico.
i a t v i n a. \ soboto popoludne so nepoznani |>oštenjaki vratarju li še št. 2<>. v
Gospod župuik ! Ne puščajte se več zlo- | kolodvor. p ,	x	. , ,. , . ! rablja ti za osebne namene drugih ! Pustite
Predno pa začnem pripovedovati sedanie T	.	. . ........	^ ^^ ^ —
,	,	, , , ,	, Jelsance, naj se pobotajo mej seboj in videli
dogodke, potreba je neobhodna, da se neko- .	,	'.	. .
.	,	. ' ,	boste, da napadi na Vas prenehajo IS
liko seznanimo z zgodovino jelsanskdi razmer.	. , . . .	, .,	...	>
„ . ,	. ,	. .	sami ob sebi. A kar je bilo, pozabite m — e&l
Preidemo torej k stvari sami!	, • .	*
rv i i -i-i - i » i . odpustite!	?? (U
lJolgo let je bila ta l/kliucno slovenska	. . a, , .	. ,. .	. , . «
J	J	X S k r 1 a t i c a. V okolici goriški (g?
. razsaja škrlatica, vsled česar otroci iz občin
Št. Audrež, Vrtojha, Miren in Šempas ne ^
smejo v Gorico v šolo. To odredbo je izdalo J^
tržaško namestn;štvo na prošnjo, predloženo 1 (m
MsaiiflBr Levi M i n z i |
8)1
SJ
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst.
•J T R S T
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal
Via Limitanea
I
dvignili so se o volitvah leta 1806 vsi za- ■ , .„	.
j . j - , . „ , .. , , ., i do g<»riškega magistrata, vedni narodnjaki, na celu jim duhovniki in !
učitelji ter izvolili naroden občinski zastop.
ulici delle Poste vecchie, pokradli več stvari	Za žlipan6ko me8to 9ta bila dva kandi<iata.
v vrednosti kron. Zena vratarja je nazna-	Eni m botelj pose8tnika Valentiča v Dole-
m a tatvino f»>liciji.	njah, drugi sedanjega župana Hrabarja. Ker
Prijatelj kokoši. V soboto ponoči
Vesti iz Kranjske.
Nakup plemenskih bikov. Do - i se je župnik g. Velhartickv potegoval z vso (^atao k notici o nakupu plemenih bikov po !
lar g. Zabrič patroljiral v obsežju iu- silo za Hrabarja, je bil le ta tudi izvoiien, i deželnem odboru, prijavljamo dotične dneve
-	T..1-..K- r— :„_______ .	.	J ' .	........, . ,
je re<
spektorata sv. Jakoba. Kar je naletel na ne kega moža, ki je nos=il vrečo na rami. Redar je bil radoveden in ustavil moža. Pogledal je v vrečo, polno — živih kokoši. Na vpr.ašanje, od k od i je prinesel to perutnino, mu je prijazni m<»ž odgovoril — s pestjo! Pričel se je hud boj. Ju zmagal je — kakor običajno — re;lar, ki je prijatelja kokoši od-vedel na |>olictjo. Tam pa so sj>oznali v novem gostu doltrega starega znanca, ki je identičen z nekim 4(J-letnim izgnancem iz Žavelj.
Dražbe premičnin. V torek, dne 24. septem. ob 10. uri pre^ipoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile fdedeče oraži»e premičnin: ul. Artisti 7, vino; ulica Belvedere št. 51, hišna oprava; ulica 1'aserma štev. 11, hišna oprava ; ulica Farne to št. 27, umivalnik in ogledalo ; ulica Ronco 6, kočije.
da-si po ga občinski zastopniki v e č i n o ni a
n s:cer: V Ljubljani dne 8. oktobra
oktobra t. 1. ob 9. zjutraj (na živinskem trgu.) * Ljubljansko učiteljišče. Za
neradi volili. Moral pa je dati častno	zjutraj na dvorišču c. kr. kme-
besedo, da si v občinskih stvareh ne bo da- Js^e Jružbe na Poljanski ce-?^ ; v Jeličnem jal n-č ukazovati od svoje >hude< žene. (Go- j vrhu Pri WriJ»	oktobra t. 1. ob 11.
spod Hrabar je namreč na glasu velikega | predpoldne, (na živin-ikem trgu;); v Mokro-— Pantoffelhelda !) Resnici na ljubo treba ! DO£u	16. oktobra t. L bb 11. predpol-
pri pozna ti, da se gospod Hrabar kakor žu- ■ (na živinskem trgu); v Kranju dnč 17. pan ni nikdar pregrešil proti narodnemu načelu, ampak je v narodnem oziru — z malimi izjemami, ko mu je žena ukazala dru- ! vsprejem v prvi letnik moškega učiteljišča gače —- vršil dolžnosti narodnega župana, ae Je leto9 oglasilo 69 učenčev, za prvi letnik Drugače pa je postopal j »o polno ma svojevoljno, ženskega učiteljišča pa 82 učenk, ne da bi se bil dosti brigal za občinske zastopnike. Tudi je začel rovati ravno proM _ _	.	• onim, ki so ga bili spravili v občinski za- V eSLl IZ OL3.J6rSK6( stop in katerim se je imel zahvaliti za žu- — Bismarckov trg je hotelo imeti pansko čast, tako da je opetovano prihajal v na- vsenemško društvo v Murzzuschlagu, a ob-vskrižje z ogromno večino občinskega za- činski očetje so to željo z devetimi glasovi stApa. Kdor se v kakej stvari ni vjemal ž proti šestim odklonili. V tem občinskem za-* njim, smatral ga je za svojega sovražnika, stopu imajo menda socijalisti večino.
31
&
St
Sf
st m
KKKKKKXKKXKKKXKK
3 MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI *
2	z omejenim jamstvom
■ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje)
in Via Riborgo št. 21
-MOM-
Velik izbor tapecarij, rrcal in slik. Ix-vrSuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVAU CEIIK ZASTOKI II PRASKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
S
Drvo slof. stoto ooMslvo
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
Jg v Trstu, Via Piazza vecchia ff	(Roeario) it. 1.
(na desai stranl cerkve sr. Petra). y KonknrtnoA nemogoča, ker Je blago
n
n
se *
n n n n
is prve roke.
X K K
n n n n x n n n
K
n n n n
XXXKXXXXXXXXXKXX
Tnroviiia z izsotoTljeniMi oblekami.
Colorini P«nte della Fabbra 2. vogal oaiarini. u) Torrente. Podružnica Piazza
Pozzo del Mare ~tev. 1, druga podružnica „Alla rit t a di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 ilirunerjeva hi^a'. Zaloga izgotovljenih oblek sa nio-ke in derte in sicer: obleke za mo^ke od gl tf.oO do 24, za dečke od gl- 4-50 do 12, suknene jope v velikem izl>oru od gld- 3 do N, -uknene hlače od gld 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9- Velik izbor povr-nib sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16 Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2-f.O d«» od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj-«ifiih cenah. Hlače od mole^kina (alodjeva kožai za «...	»zgotovljene v lastni predilnici na roko v
Koru i inu od gld. 1.30 do 2.
lastna posebnost: Črtane močne srajie za delavce gld. l/JO Velika zaloga snovij za mo*ke no meter ali tudi za naročite na obleke, ki «e izgotovija z največjo točnostjo v si u raj u potrel»e v 24 urah.

Velika zaloga koles
po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 150—200, vže rabljene kolesa po K 80, 90, K>0. Pneumatiki, dobre vrste K —. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
K 18.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnej5i Šivalni stroj na roko „The ju vel" Siva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in »platno. Cela se-J stava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, eivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso4l
Telefon št. 141
Zaloga: nI. I st itn t o K>
Telofon 5t. 145
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak ^ZuT^
Vetturini ima v zalogi v veliki -Tiberi pohištvo vseh (»ogov za vsak stan o<l najbo Sega izdelka V j zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. I>a tudi na obrok. j
Skladišče vina
ul ica Acfjuedotto Št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne ln dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ih m konkurenčnih cenah.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiii.
-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega,1 ee tudi ni član društva in *e obrestujejo po 41/*0/«)« ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice jh> 6 °/o in ua vknjižbe po o1/^0/«) Urad uje vsaki dan od i), do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure poj>ol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. Tlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštiio-iran. račuu št?. 831.315.
Vela ziIoei imu lita
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
PrijM>roča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
On«* stalne k rez pogajanja.
Noivcrio nnunct' Hustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
ndJVcLJd. VlUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk, 2 registra. 2U dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, janič°no brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Moinnvoičo VolilfS) nnunct' F°t«grafični popoten stroj Kr. 3.80 s
najIlUVt/JOC, VClina liuvuai. kojim zamore napraviti vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost oX,r> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr g.—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 70 vin.
. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
Ceniki gratis in franko.	K
Karol Kavšek-a nasl.
Schnrider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskili strojev
Ljubljana
Jp Dunajska cesta št. 16.
priporoča svojo veliko zaloso raznovrstnih poljedeljskili strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem gepeljne, slamorezoiee, mlatilnice, trijerje, čistilnice, pluge (Sistem Sack) in sploh vse stroje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod
jamstvom za Tsak kos.
Nad 200 različnih strojev v zalogi.	Točna postrežba.
Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno.
9 )
» i

Sprejemajo se pogrebi v veliki gali iu L, II., III. IV. razreda: prevezi mrliče v v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni, srebrno-črni iti zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega leSa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krs»t: belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i
Svoj k svojim !
O O
Pozor!
Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja pr<»dajalni>a vedno preskrbjena manifakturnim blagom veake vrste in ]>o cenah, da »e ne i>ojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me 1m> slavno občinstvo po-
češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
■4	— Se g »vori Slovenski!	~v
IVAN SCHINDLER
Dunaj, III. Erdbergstrasse Štev. 12.
razpošilja gratis ili franko katalopre v slo-Yeii>ko-italijai)skeni jeziku zveč kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za ohrtne in gospodarske namene.
7" Cene nižje Mor irngoi.
Za reelno postrežbo se garantira.
Ugodni plačilni pogoji.
Solidne zastopnike se isee.
IVAN SCHINDLER
ces.	kralj,
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
L o vren c Vodo p i vec.
Trpv.-obrti Mistmna zadrta
z neomejenim jamstvom.
T GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlo^e, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 473% vloge na Con to - corrent po 3.60°/o» Sprejema hranilne knjižice drtizih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%.
Vplačevanje vrši se osebno a!i potom položnic na čekovni račun štev. 842.306.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od y—12. dopoludne.
Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
kemično suha voda
Florijan Gipajerjev
Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab, parfumerijah in enakih prodajalnicah.
za izpiranj e madežev
Skrivnost kemičnega izpiranja
00
o
00
00
o
00
00
Razsežno jamstvo
Ijudovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk
Boro vije (Ferlaeh) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puike vseh ziatemo tu kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne pnJke x& iibre, risanice, lovske kratke puike in dvo-
eevke za. cele krogle iz dobrega kovanega materijala nmjsolidnejše pu>karsko roćno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo^ sprejmem nazaj, jih zamenjam sli pa povrnem denar. >prejemam v popravljanje ▼se, udelavam cevi v stare pu>ke. nova kopita, predelavam pu^ke za nabijanje od spredaj v take za nabijan le od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu • o • o o o zmerne cene. • o • • o •
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
Na prodaj.
Žara«!i bolezni v drnžini se proda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja sredini mesta in je aktivna.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo cEdinosti«.
V mojem zavodu za k emir 110 pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunastih svilenih oblekah in onih i/. Kamgarna natančno preskušano odpravi v eni minuti vse madeže vsled olja od bicikl jev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi inaž od vosov, sosebno pa
vsaki madež TK
brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja
odpravi „GUGI".
madežev na oblekah!
lOnOHOiioiiOiiOnOMOiiOiioiiOHOi
Slavni zastop za Ausiro-Ogersto:
Viljem Mocsari
Dunaj, I.
Nlbelunseiiffasse štv. 11.
V Trstu ^ra prodaja :
Ipacij WoM, na borznem trp i.
Cena steklenici 80 st. Bazprodajalci vdobe primeren odbitek.
Odlikovan z <1 veni i zlatimi in foro-
iiastimi kolajnami
FRAN HLA¥ATY
ulica Giulia št. l/A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
Holaunira za P°Pravlianje vsakovrstnih stro-IJCld w IHOd jev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovažka delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Belvedere št. 9.
Anton Baretto
sodar
TRST — Viccolo Cieco št. 4.
TRST
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotavlja vsake vrste posodo in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se priporoča rojakom v [smislu gesJa: Svoji k svojim !
Proti malokrvnosti
Železnato vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
Ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po'reklauii ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera ćesto nimajo več železa v R sebi, kakor vyako ceno na-mizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslabclih osebah, kakor tudi Je posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped i čn i aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogov i ce. suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov zi kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij.