Celje - prenova starega mestnega jedra Author(s): Alenka KOCUVAN-POLUTNIK Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 41-45 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180570 Accessed: 10-10-2018 08:19 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C št. 16, 17/1991 Alenka KOCUVAN - POLUTNIK Celje - prenova starega mestnega jedra Celje je ęno izmed najstarejših na- selij na spodnjem Štajerskem, saj je kontinuirano naseljeno že skoraj 3000 let: tukaj je bilo keltsko naselje, pozneje rimsko úpravno središče, poinembno srednjeveško mesto z vladavino celjskih grofov. Kot trg se prvlč omenja leta 1323, mestne pra- vice je Celje dobilo leta 1451. Zna- čilna srednjeveška zasnova mesta z obzidjem, izgrajenega 1.5 metra nad rimskim naseljem, je ostala ohran- jena vse do izgradnje železnice in do razvoja industiije, ki je povzročila nastanek večjih stanovanjskih ka- rejev na sevemem in zahodnem robu mesta. Sodobni indus trializacijski in inigracijski procesi so zlasti po zadnji voj ni mocno spremenili podobo me- sta. Stoletna urbana dediščina je postala z novimi posegi v jedru vse bolj razvrednotena, večstoletna ur- bana kontinuiteta poselitve tone v senci nove obrobně pozidave. Kljub nekaj kratnemu povečanju mesta po površini, ki danes šteje okoli 40.000 prebivalcev, je staro (historično) mesto jedro ohranilo vse mestne funkcije. Zaradi večanja šte- vila stanovanj v novih soseskah so se ve čale površine za potrebe mest- nih funkcij, ki so se v glavnem širile in razpredale v starem mestnem je- dru, in to na račun stanovanjskih površin. Mesto je zajel proces citi- zacije. Vitalni del prebivalstva se je izseljeval v nove stanovanjske so- seske, v mestnem jedru je ostajala starejša in sociálno šibkejša struk- tura prebivalstva. Vse to je vplivalo na ustrezno razmeije med stanova- nji in drugimi mestnimi funkcijami. Porušeno razmeije seje odražalo na zunanjem videzu grajene strukture in odprtega prostora. V primeijavi z drugimi mesti, npr. Mariborom in Lj ubijano, so vzroki za propadanje stanovanjske funkcije tudi v sami funkcij i mesta v omrežju mest Slovenije, kar se odraža v strukturi delovnih mest, strukturi prebivalstva in s tem v interesu za bivanje v starem mestnem jedru, ki je zanimiv le za določeno kategorijo p ebivalstva. Začetek prenove v Celju je pozornost urejanja mesta usmeril v javne ko- munikacije, ulice in trge, in to pred- vsein zaradi obnově komunalne infrastrukture in zaradi videnja atr ktivnejše cone za pesce v drugih drž vah. Šele ob izvajanju pre nove jav ih komunikacij so postali pro- blemi mesta tako ocitni, da jih ne bi bilo možno reševati drugače kot z načrtom prenove. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč in nova Zakona o urejanju prostora so podkrepili pri- zadevanja za prenovo obstoječih mest in še posebej histoiičnih mestnih jeder. Z načrtnim pristopom k prenovi srno v Celju pričeli v letu 1975, z razu- mevanjem upravnih organov so bile naročene razné študije, ki so inter- disciplinarno in celovito pristopile k projektu prenove; pri morfološki analizi je sodeloval tudi Urbanistični institut Osnovni problemi prenove so se izkazali v nesorazmeiju med sta- novanjskimi in nestanovanjskimi površinami in v visoki starostni in šibki socialni strukturi prebivalstva. Izredno veliko število delovnih mest (tudi v industriji) v starem mestnem jedru je povzročalo prometne infar- kte ob konicah, po končanem delov- nem času pa je bilo mesto prazno. Anketa, ki sino jo opravili, med pre- bivalci v nekaterih izbranih delih mesta, je pokazała, .da bivanje v mestnem jedru mlajši populaciji po- meni vmesni čas, odskočno desko, ker ali čakajo na novo stanovanj e ali gradijo hišo. Starej ši del populacije, pretežno sociálno šibek, ni izražal nobenih želja po prenovi mesta, saj je v tem videi le večanje stroškov lastnega bivanja. V mestu je živelo in živi le malo avtohtonih meščanov, meščanov s tradicijo bivanja. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 41 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Ad minis trativni predpisi, kot na pri- mer od lok, ki je vsa družbena sta- novanja v starem mestnem jedru določal za stanovanja posebnega pomena (kadrovska, borčevska...), in republiški predpisi o nonnirani velikosti stanovanj so še dodatno ovirali izvajanje večjih sprememb na tem področju. Zavedali srno se, da zgolj prenova bivanjskih možnosti, humanejših stanovanj in okolja ne bo pomenila uspehov, če ne bomo vplivali na spremembo starostne in sociálně strukture prebivalcev in na spre- membe namembnosti nekaterih de- javnosti. Prvi uspešnejši majhni koraki pre- nove so bili storjeni z izgradnjo vrtca v mestnem jedru, prenovo in dozi- davo glasbene šole, preselitvijo grā- fiene industrije iz starega mestnega jedra. Tako je tudi prenova stano- vanj dobila večji smisel, saj so mladé in sociálno uspešnejše družině vi- dele v mestnem jedru tudi přednost bivanja. Prenova stanovanj v obstoječih ob- jektih in izgradnja nekaj novih po- slovnih stanovanjskih objektov je pomenila drugo fazo prenove me- stnega jedra. Izgradnja in prenova stanovanj sta bili v smislu prenove mesta in pom- lajevanja prebivalstva uspešno do- gajanje, povečalo se je število pre- bivalstva, povečal seje stanovanjski fond. Zaradi doslednega spoštovanja predpisov o velikosti stanovanj, kiza prenovo ne določajo izjem, pa srno v mestnem jedru izgubljali stara in veliká stanovanja, obremenjevali po- samezne objekte z večanjpm števila stanovanj (iz enega velikega več manjših) in "z izgradnjo stanovanj na podstrešjih. Vzporedno s stanovanj i niso bili sprejeti ustrezni ukrepi gle- de parkiranja in garažiranja stano- valcev, izgrajena ni bila nobena parkirna hiša. Danes se mesto duši v počasi premikajočem se prometu in v parkiranju vsepovsod, tudi na površinah za pešce in na zelenih površinah. Mesto soustvarjajo grajena struk- tura in odprti prostor, njihove med- sebojne povezave, vsebina in oblika. Obravnava, načrtovanje in prenova zgolj javnih površin v površine za pešce in prenova stanovanj oziroma objektov brez upoštevanja prenove funkcionalnih zeinljišč, atrijev, dvo- rišč, vrtov in javnih zelenih površin se je izkazala kot pomanjkljiva. Odločitevza podrobnejšo obravnavo odprtega prostora pomeni naslednjo fazo prenove starega mestnega jedra. Odprti prostor Cilj raziskovalne naloge je bil pri- kazati ustrezen pristop načrtovanja prenove dela odprtega prostora sta- rega mestnega jedra in dokazati, da je v mestu dovolj odprtega prostora, ki nudi normativno podobne, kva- litativno pa višje oblike zadovolje- vanja potřeb stanovalcev po odprtem prostoru kakor bdprti prostor v no vejših soseskah Celja. Pristop razis- kave temelji na: - podrobnejšem poznavanjuzgodo- vinskega razvoja, - percepciji stanovalcev o notranjih odprtih prostorih mesta kot po- membnem elementu načrtovanja prenove, - na potrebah rabe odprtega pros- tora vseli uporábnikov. Naloga je razdeljena v štiri večja vse- binsko zaokrožena poglavja: I. Primer Celja v kontekstu razvoja oblikovanja odprtega prostora mest II. Socialni vidik s poudarkoím na percepciji prostora. III. Urbanističnoplanerski vidik. IV. Projektnooblikovalski vidik z aplikacijo na izbrane primere. Prvo poglavje naloge je rezultat razi-, skave zgodovinskega razvoja mesta in sprememb odprtega prostora pri- meijalno med splošnim razvojem in razvojem v Celju. Drugo poglavje po- jasnjuje percepcijo prostora na splo- šno, z rezultāti izvedene ankete o percepciji odprtega prostora stano- valcev pa detajlno. Tretje poglavje predstavlja uťbanističnoplanerske vidike. Četrto poglavje naloge pred- stavlja povsem lastna razmišljanja o postopkih in náčinu urejanja dela odprtega prostora v historičnem am- bientu - starem mestnem jedru na primeru Celja. 42 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C Zn^D št. 16, 17/1991 I. Zgodovinski razvoj - zaključek in stan je Opis razvoja odprtega prostora v sta- rem mestnem jedru Celje je zaklju- čeno z obdobjem do prve svetovne vojně. V času ed oběma svetov- nima vojnama ni bilo bistvenih spre- memb odprtega prostora, ohranjen je pretežni del dvorišč in vrtov, ki služijo potřebám stanovalcev; mesto je živelo umiijeno. Po drugi svetovni vojni so predvsem potrebe velikih imigracij v urbana središča vplivala na spremembe gra- jene strukture in odprtega prostora. Prenaseljenost mesta se je pokazała v majhnih stanovanjskih površinah, večanju stanovanjskih enot v hiši, izkoriščánju funkcionalnih prosto- rov hiše za stanovanja in s tem pre- meščanju teh potřeb v provizorije, lope in barake, ki so se nekontro- lirano širile na dvoriščih in vrtovih. Na spremembo stanja (zapuščenost) je vplivala tudi sprememba lastni- štva hiše iz privátné lastnine v dru- žbeno. Prenaseljenost je vplivala na odločitve aktivnega in finančno spo- sobnej šega dela prebivalstva, ki se je izseljevalo v nove, prosto stoječe hiše iz mesta. V mestu je ostal starejši in sociálno šibkejši del prebivalstva. Vse te vsebinske spremembe so bile poglavitni vzrok za stanje odprtega prostora, dvorišč in vrtov, ki se kaže v zanemaijenosti in nepravilni na- menski rabi. II. Percepcija prostora Na nivoju urbanističnega načrto- vanja v okviru socialnega vidika obravnamo vse tiste aktivnosti, ki so povezane s sodelovanjem prebival- cev na obravnavanem območju. Z načrtovanjem, spremembami in prenovo neposrednega, intimnega bivalnega okolja, odprtega prostora, postajajo stiki med načrtovalci in uporabniki vse tesnejši. V področje socialnega vidika spada tudi percep- cija odprtega prostora. V nałogi je podrobneje opisana percepcija pro- stora globalno. Najpomembnejše pri vključevanju uporabnikov v načrtovanje njihove- ga lastnega okolja je zadovoljstvo. Uporabniki, ki so vključeni v načrtovanje, so bolj zadovoljniz ure- ditvijo prostora kakor tisti, ki niso bili vkj učeni. Zaključek Analiza spoznavne slike notranjih dvorišč, kakor je vidijo stanovalci, je vsekakor težja kakor analiza slike celovitega starega mestnega jedra. Dvorišča sama po sebi so zaprta, ob njih živi ali se giba omejeno, do- ločeno število ljudi z določenim na- menom. Ljudje, ki tukaj živijo, koncipirajo prostor drugače kakor tisti, ki prostor le pasirajo. Stanovalci v obravnavanem prosto- ru so specifična starostna in sociál- na truktura, ki ima specifične potrebe in zato tudi drugačen odnos do prostora, kotga v raziskavi priča- kujeino v smislu obravnave prosto- ra po Lynchu, Cullenu in Schulzu. Nedvomno pa neka notranja osebna představa v okolju, prostoru obstoj a* vendar je zařadí zanemaijenosti, po- manjkanja arhitekturnega oblikova- nja, neslikovitosti premalo zanimiva in v ljudeh ne vzbuja tistih reakcij, ki bi jih pričakovali. Eden izmed pro- blemov je tudi različna navezanost na okolje (stanovalci in priseljenci, kultura, izobrazba). Izvedba ankete je doživela veliko za- nimanje med prebivalci izbranih območij. Rezultāti ankete kažejo in- teres stanovalcev za obnovo odprte- ga prostora, dvorišč in vrtov. IlI.Urbanističnoplanerski vidik Odprti prostor v starem mestnem jedru Ko govorimo o urbanem ambientu, o mestu, imamo v zavěsti vedno po- dobo grajene strukture, javnih ko- munikacij in odprtih prostorov. Pod pojmom odprti prostor znotraj ur- banega ambienta razumemo vse tiste nepozidane površine, ki funk- cionalno dopolnjujejo objekte, vse komunikacije, ki objekte med seboj povezujejo, ločijo ali pa imajo funk- cijo, kije značilna za nje same - zato jih imenujemo in defìniramo kot od- prti prostor. Odprti prostor v ur- banem ambientu je vedno namen- sko določen in oblikovan prostor. To so javne, poljavne in zelene površine; oclprli prus tor mesta clomnevna sitxiac., okoLil 1600 odprti prostör mesta situācijā okoli Ieta 1825 odprti prostor mesta situācijā okoli Ieta 1 900 alcsonometiiãii prikaz mesta Celje 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 43 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 to so ulice, trgi, dvorišča, vrtovi, par- ki in druge zelene površine (bregovi rek, zeleníce ob cestah, parkimih površinah ...). Pomembnost dedišči- ne dvorišč, vrtov in par kov je enako pomembna kot dediščina grajene strukture. Odprti prostor srno glede na skupne značilnosti in funkcije razvrstili v tri skupině: - trg, ulice - javne komunikacije, nainenjene motornemu prometu in pešcem; - javne zelene, pretežno parkovno urejene površine - javne površine, ki se nahajajo izven nekdanjega z obzidjem obdanega srednjeveške- ga mesta, vendar tik ob obzidju; te površine so parkovno urejene in ustvaijajo na južni strani mesta kvalitě tno urejene parkovne po- vršine in značilno južno podobo mesta; - dvorišča in vrtovi - vse tiste po- vršine, ki se nahajajo znotraj uli- čně pozidave, površine, ki so z objekti ločene od javnih komu- nikacij; v to skupino spadajo vsa dvorišča in vrtovi, funkcionálně površine objektov. Za nadaljnje načrtovanje je pomem- bno ugotoviti potrebe po odprtem prostoru v odvisnosti od starostne strukture stanovalcev in drugih uporabnikov objekta. Potrebe uporabnikov Úspěšnost načrtovanja odprtega prostora ni samo v uporabi pred- pisanih navodil, normativov in iz- boru eleipentov, ki jih ponuja tržišče ali jih oblikujejq načrtovalci. Nema- lokrat je zanimivejši tisti odprti pros- tor, ki ni bil načrtno urejen in je nastal spontāno v okviru možnosti in iznajdljivosti uporabnikov. Ena izined bistvenih značilnosti uspešno načrtovane ureditve je pri- padnost, občutek pripadnosti in simbolno lastništvo uporabnikov. Načrtovanje odprtega prostora mora ustrezati potřebám prebivalstva; potrebe se zrcalijo v vrednotah, ki so za različne ljudi različne in prila- gojene starostnim skupinám. Naj pogos tej še in najznačilnejše po- trebe stanovalcev: povezanost z na- ravnim okoljem, zasebnost - javnost, varnost, udobnost, red in kontrola, simbolno lastništvo. Razumevanje podobnosti z narav- nim okoljem je v različnih oblikah poseli tve poinensko razliçno: v gosto pozidanem mestnem središču eno samo dřevo ali zelenica pomenita več kot zelene površine vrtnega pred- mestja. Numerični podatki Preveijali srno kvadratne metre po- vršin odprtega prostora Celja in ugo- tovili: če upoštevamo javne zelene površine (18.738 m2), dvorišča in vrtove (1 14.026 m2) , pride na pre- bivalca (pribl. 4000 preb. v starem mestnem jedru) 33,0 m2 površin, če pa upoštevamo zgolj površine dvo- rišč in vrtov, pride 28,0 m2 površin na ebivalca mesta. Dovolj zgovo- ren podatek, kaj pomeni bivati v starem mestnem jedru ali novi so- seski. Vrednotenje Za ugotovitev stanja dvorišč in vilov, njihovih pozitivnili in negativu ili po- javnili oblik, srno na osnovi postav- ljenih kriterijev izvedli vrednotenje. Kritēriji vrednotenja so razvrščeni v tri sklope, opredeljene z namembno- stjo, funkcijo, vrednostjo in ohran- jenostjo arhitekturnih elementov: - socialni, gospodarski, urbanisti- čnooblikovalski. Celje, prenova kareja Stanetova , Cankarjeva , Aškerčeva, Linhartova , 1 986 44 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIY CŽQĚ33 št. 16, 17/1991 IV.Projektnooblikovalski vidik z aplikacijo na izbrane primere Prenova dvoriščJ in vrtov je těsno povezana s prenovo grajene struk- ture, zato je njeno načrtovanje in izvajanja odvisno od prenove objek- ta, njegove vsebine in potreb upo- rabnikov. Odprti prostor starega mestnega jedra zaradi javnega zna- čaja (uporablja ga več uporabnikov) zahteva poleg strokovnih usklaje- vanj in poznavanja vrednosti kvalitet odprtega prostora tudi usklajevanje oziroma sodelovanje z uporabniki. Odprti prostor predstavlja mesto srečanj, druženj med ljudmi, sosedi; na náčine druženja in obnašanja lj Li- di v prostoru pa vpliva tudi náčin Lireditve odprtega prostora. V nadaljevanju četrtega dela je na osnovi f)ostavljene metodologije při- kázán idealiziran náčin postopka načrtovanja prenove izbranih dvo- rišč. Idealiziran náčin zato, ker niso upoštevani vsi kritēriji in omejitve, ki so potrebni za konkretno realizacijo. Delno so zavestno opuščene neka- tere omejitve, kot so komunalna in energetska infrastruktura, delno pa v tej fazi niso znane vse omejitve, kot je npr. program prenove objekta. Zaključek Četrto poglavje raziskovalne naloge predstavlja aplikativni predlog ure- ditve treh tipičnih predstavnikov dvorišč in vrtov v starem mestnem jedru Celja. Predlog ureditve je iz- delan na osnovi postavljene meto- dologije, ki predstavlja optimalen in zaželen pristop k načrtovanju od- prtega prostora - dvorišč in vrtov. Predlogi ureditev dokazujejo, da je odprti prostor starega mestnega je- dra normativno enakovreden od- pitemu prostoru novih sosesk in da je v njem možno realizirati tudi manjše športno-rekreacijske povr- šine. Náčin razmejitve, parcelacije prostora vzbuja pri stanovalcih ob- čutek pripadnosti, simbolno last- ništvo, kar pozitivno vpliva na urejenost in vzdrževanje prostora. Primerno urejen odprti prostor (dvo- rišča in vrtovi) neposredno vpliva na kvaliteto bivalnih razmer v starem mestnem jedru, kvalitě tne bivalne razmere pa so osnova za vzpostav- ljanje in ohra janje urav oteženega razmeija staro tne in sociálně strukture stanovalcev, osnova za prenovo mesta v ceļoti, osnova za ohranjanje stanovanjske funkcije kot najvitalnejše funkcije mesta. In danes? Prvi koraki prenove so bili spodbuda za večje posege v mestni prostor. Mestno jedro je naenkrat postalo atraktiven prostor. Glede na spoznanja, ki srno jih prid- bili v času od priprave projektov pa do danes, ko prenova poteka po istem vzorců n prej, bi bilo potrebno ponovno analizirati in ovrednotiti iz- vedene posege, marsikatere sicer predvidene ukrepe pa prilagoditi da- našnjim trendom razvoja in spoz- nanjem prenove. Stroka postaja nemocna na relaciji do upravnih organ v in različnih ko- misij, kontinuitě ta interdise! plinar- no zastavljenega procesa prenove je prekinjena. mag. Alenka Kocuvan-Polutnik, dipi, inž. arh., Razvojni center - planiranje, Celje SHEMA METODOLOGIJE NAČRFOVANJA PRENOVE ODPRTIH PROSTO- ROV (DVORIŠČ IN VRIOV) STAREGA MESTNEGA JEDRA Globalna določila planskih dokumentov in prostorskih izvedbenih aktov odločitev o prenovi odprtega prostora raziskava • inventarizācija anketa prebivalcev zg. razvoja • percepcijska analiza o percepciji odprtega in sprememb • vrednotenje prostora spomeniško varstvena analiza spomeniško potrebe stanovalcev varstveni urbanistični ZZZZZZIZIIIIIZIIZZI pogojiin pogoji potrebe drugih I smern,ce ' uporabnikov prostora smernice za strokovne osnově - projektna naloga usklajevanje s predlog ureditve strokovnimi , - náčrt zunanje institūcijām i ' ureditve 'i usklajevanje u izvajanje z uporabniki u 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier 45 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 10 Oct 2018 08:19:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms