D D 117 vi/ f N VJZI <1 7 \\ Št. Št.Vid ob Glini 7.10.1945, Ajfi/diU /lili 'i -O 'V 1 "Rožanveneka si Kraljica, bodi naša pomočnica! Zdaj in pa poslednji ¿os Sina ovoj'ga proa'za nas!" Tako smo lani prepevali na roženvensko nedeljo.In ves mesec smo prietn? nolili rožni veneejto lepo dediščino naših starih očetov in mater*- Kakor se pripovedujete Marija okoli 12o6tleta razodelo □v.Dominiku molitev rožnega venca.Harcčila mu je naj ga pridno širi. /imel bo velik božji blagoslov./ Lurd na Francoskem je tisti pomembni kraj,kjer je Marija sama razodela,kako ljuba ji je molitev rožnega venca.Tu so je Brezmadežna osemnnjstkrat prikazala nedolžni deklici,sedaj sv^Pernardki,vseloj z rožnim vencem v roki.Bernardka sama je pripovedovala, kako je bilo pri prveip prikazovanju: "Tisti hip se prikaže iz votline zlat oblaček,za njim pa Gospa,mlada in lepa,oklepa tako,da nisem še nikdar videla tako lcpe!Pogledala ne je,se'mi nasmehnila in mi dala znamenje, naj stopim Toliko»Strah me je minil,a zdelo se mi jc,da kar ne vem,kje sen.Kakor ne vede sen vzela v reke rožni venec in pokleknila« G-ospa mi je prikimala in tudi sama spustila med prste rožni venec?ki ga je nosila na desni roki .Pustila me je .¡da som molila sama. Jagode je sicer prebirala,govorila pa ni.le ob koncu vsake desetke jo ponavljala z menoj bedi Očetu in Sinu in sveten^ Duhu-----".In glej¡lurd same kraj Čudežev,ampak tudi kraj svetega rožnega venca, rcnarske skupine in ni ga posameznega romarja,ki bi te molitve s posebne pobožnestjo no opravil na tem kraju. Sveta Cerkev ;je prav od časov,ko jo nastala molitev sv.rožnega venaa,podpirala in Širila te pobožnost z vsemi močmi kot posebno rešilne sredstvo zDubc&o človeštvo v njegovi^ stiskah.Papež Pij XI» naroča:"Sveti rožni venoc bodi zlasti družinnm ljuba molitev!"Papež Pij XII.pr opominja:"Ysa družina,nali in veliki,naj molijo rožni venec.Ta molitev naj zvečer druži ob Marijinih nogah vse tiste,ki jih je dnevno delo ločile in razpršilo,drži naj ninijkazerih s] Rožni vodne s seboj.V'rožnem vencu se ustna molitev in premišljevanje prepletata na prikupijiv in preprost način»Oecnaš}zdravanarija in čast-bedi so ponavljajo v rožnem vencu kot ustna molitev; petnajst skrivnosti iz Jezusovdga in Marijinega življenja je pa predmet premišljevanja. Ha molitev rožnega venca so podeljeni tudi odpustki t n.pr.: Kdor ga ncli v cerkvi,kjer jo H" jsvetejšo. dobi za vsak rožni vcnec popolni -'dpustek, če jo prejel sv. obhajilo <. Kakor mora vsak taboriščnik s seboj vedno nositi tob,izkaznico ,tako irieino vodno ori sebi sv.rožni venec /molpk/ s katerim se lah- besede:"Čast je postni ne U1 je namreč tiste j ki ločilo in razpršilojdrži naj jih z odsotnimi in raj-joi-in c ž i vi v goreči molitvi," "o.ioo lahko moliš povspd^molitvenika pa no moreš imeti ko izkažemo,da sno kristjani in Marijini' otroci* Progi otroci ! "rEGUIJČEK" ; obhajamo 13.oktobra v zvozi z sv.rožnim ven-on? rad&vederUče vestefkr.kŠcn praznik \ Sosedov Matiček je Videl neki večer na vouoi gladini dompčoga vodnjaka menečev lik* "Gle j Llr©iSe eera pri sebi "mesec je padel v vedo,Moja dolžnost je.-da ga potegnem iz vode,11 Kitro spusti vec>.'o v vodo in ga vleče počasi Iz vodnjaka. iT-.enkrat se mu vrv odtrga in w \ n \%% i v,, ' w H/ — \ i 1 / © m Matice telebno s vso silo na tla;tcr se po ij t eno ud ari »ICo je ležal na tleh,pa zagleda na nebu noseč in se oddaline ves srečen: "Hvala Bogu,Si8 mi ni zato, če sem 3e udaril,samo,da sem storil svojo dolžnost in potegnil mesc.i iz vode,da je sedaj zopet lepo na svojem mostu." Tako je vsak človek srečen, ako je prepričan,da je storil svojo dolžnost,pa čeprav je moral za to trpeti,- lički pek"je kupil vsaki dan od nekoga kmeta po en kg sira. ITokega dne zapazi pek,da mu kmet ni dal točno kg sira,ampak nekaj nanj.To so je ponavljalo tudi več naslednjih dni.Peka ta nepoštenost razjezi in togi kmeta radi nepoštenosti. Sodnik pokliče kmeta in ga vpraša; "Ali imaš tehtnico pri hiši"? Jlj,man,gospod sodnik"reče kmet •'-"■ivj atoSo i rini' 'vpreua sodnik nadalje kmeta. "lTo,goopod sodnik,uteži pa nimam"yreče kmet. "Kako si pa potom mogel peku vsaki dan natehtaii kg sira"? "Cisto enostavno,gospod sodnik.Kakor je pek od nene vsaki dan kupil 1 kg sira,tako sem jaz od njega kupil vsaki dan 1 kg kruha. Ko sem tehtal za peka sir,sen položil na eno stran tehtnice! njegovo štruoo-na drugo stran pa toliko sira.Tako sem vodno tehtal sir za poka. Ako ni bilo vedno točno 1 kg sira,to ni moja krivda,ampak pokova,kor je štruoa tehtala manj kot 1 kg,Kakor je on meni tehtal krtih,tako som jaz njemu tehtal sir»" Sodnik je kmeta oprostil;pek jo pa od tega dne daljo dobro pazil ■ da Štruca ni tehtala manj kot kgs "S kakr&sc mero boste, merili; s tako som bo odmeril :'1! ž' . JŽJŠ 11 U ^ (T- iu r^L "T j ^J L ^«Tf-iv Krpan so začudi in pravi: "Cesar? - Mienda vendar ne?"_ "Cesar,cosarker se mu je vse tako grobo zdelo.Cesar ■"Krpan z Vrha!Ali me še poznaš?" cerkvi. ga vpraša: "Kaj bi Vas ne,"odgovori on;saj ni več videla_____ Cesar pravi:"Kaj pomaga ljubo grelSaj si užo slišal od velikana?Kaj ko kaj ne proonegavi?Sina ni jc ubilrl6jl* ko dve na vasen loti jkar sva se licu vidi." Ko vi ste še zmiron lepo zdravi,kakor so „_ 0 " * - zdravje,ko pa drugo-vse narobe deš ti?,kaj bo iz tega,ce se ka- ni Krpan odgovori s"Koga to druzoga?