LETO XXI. — Številka 38 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I A L I KRANJ, sobota, 17. 5. T96t Cena SO par ali 50 starih dinarjev Jst izhaja od cktobra 1947 kot tednik. Jd L januarja 1958 kot poltednik. Od L januarje 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab in sobotah STIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 25. obletnici organov za notranje zadeve so v torek dopoldne uslužbenci uprave javne nckr|OSt-- na Trgu revo,ucJie v Kranju položili venec. Ob tej priliki so se spomnili svojih cKdanjih tovarišev — vosovcev. — Foto: F. Perdan Veliki načrti Creine Naročeni so načrti za cesto Krvavec — Vrednost predvidenih turističnih naložb nad 110 milijonov dinarjev Kranj, 16. maja — Včerajšnji seji upravnega odbora GTZ je dalo osnovni ton poročilo direktorja podjetja Creina Toneta Tičarja o turističnih načrtih za kranjsko Področje, ki so ga navzoči £ek> ugodno ocenili. Creina se načrt neje udej-stvuje na področju turizma Približno eno leto. Bistven korak je napravila lani, ko Je prevzela krvavško žičnico *0 začela skrbeti z.a tamkajšnja smučišča. V letošnjih načrtih tega podjetja je na Prvem mestu dograditev novega hotela v Kranju, ki ga **>do predvidoma odprli ob koncu tega leta. Uvrščen bo v B kategorijo, imel pa bo ležišč, restavracijo, kasarno, bar, slaščičarno, manjšo restaivracijo v ljudskem &l«gu, kopalni bazen /a hotelske goste in podobno. Na Krvavcu bo Creina letos skušata namestiti še eno ali dve ^Ponjači, od katerih bo ona °svetljana, da bo omogočala Smučanje tudi po sončnem 2ahodu. Razen tega bo nekaj smučarskih prog uredila ta-*°> da bodo primerne za hučanje že ob maj tanj ši Pon£' ^ejl- Osobno P* je ktmbna odločitev podjetna kt naroči nacrt za cesto tue ra;avee in s tem Premak-točke Prave ° z mrtve tiste-ki se še ved" "°lJ nagibajo k predlo- gom, da bi Krvavec raje po- j vezali z dolino z novo žični-bo, bo zanimiv podatek, da i je 95 odstotkov visokogor- j skih centrov v razvitih alpskih deželah dostopno po cesti. Odgovor na to ni težak, saj je kot na dlani, da si sodobni turist želi čimveč udobja, ki pa mu ga presedanje z avta na žičnice, prenašanje smuči in druge prtljage ter skrb zanjo med zadrževanjem na smučiščih, prav gotovo ne nudi. Izhodišče nove ceste naj bi bilo pred Preddvorom, tako da bi bil Krvavec direktno povezan z glavno osjo kranjskega turističnega področja, ki jo predstavlja cesta Kranj—Jezersko. I-očono od prej omenjenih načrtov, za katere je denar več ali manj že zagotovljen, pa je Creina pripravila še zelo obsežen program turističnih investicij v skupni vrednosti nad 110 milijonov dinarjev, za katere se poteguje pri mednarodni banki. Njene zamisli posegajo v Kranj, na Jezersko in na Krvavec, delno vključujejo tudi Preddvor, vendar v tern kraju Creina vsaj začasno ne bo investirala, ker se v njem z večjimi načrti pojavlja tudi podjetje Central. V Kranju program predvideva med drugim gradnjo dveh novih hotelov B kategorije Ln enega C kategorije, v okviru načrtovanega rekreacijskega centra pa avto-kamp z . restavracijo, kopališče in športna igrišča. Jezersko naj bi dobilo kar 3 nove hotele ter motel, počitniške hišice, restavracijo, stavbo za rekreativne dejavnosti, ki bi dopol.njevaila zelo zdravilno klimo Jezerskega, nadalje športna igrišča in avtokamp, razen tega naj bi kraj z žičnicami povezali z okoliškimi smučišči. Na Krvavcu naj bi zgradili 3 hotele, 5 brunaric in 20 počitniških hišic, veliko restavracijo, 10 vlečnic in 2 sedežnici ter kot eno izmed osnov za hitrejši nadaljnji razvoj — 15 km dolgo turistično cesto. Trenutno še ni mogoče reči, kaj od tega bo mogoče kmalu uresničiti. V vsakem primeru pa so se v Creina odločili, da v naslednjih letih pri naložbah v turizem dajo vso prednost Krvavcu in Jezerskemu, saj s svojimi zmogljivostmi najbolj zaostajata za možnostmi, ki jima jih nudijo naravni pogoji. M. S. Obvestilo zavarovancem V zadnjem času je bilo na Gorenjskem več velikih požarov. Pri ocenjevanju škod je bilo ugotovljeno, da je večina poslopij zavarovana za komaj polovico dejanske vrednosti. Zato ponovno svetujemo vsem lastnikom — zavarovancem stanovanjskih in gospodarskih poslopij, da ponovno pregledate in primerjate vrednost in zavarovalno vsoto poslopij in ostale imovine Naši terenski zastopniki vam bodo svetovali najboljši način zavarovanja in primerno zavarovalno vsoto. Zavarujte svoje premoženje za dejansko vrednost in povrnjena vam bo dejanska škoda. NESREČA NIKOLI NE POČIVA! SE PRIPOROČA ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ Sergej Kraigher v Višji šoli za organizacijo dela Kranj, 16. maja — Predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher je danes dopoldne obiskal Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Z vodstvom šole se je pogovarjal o dejavnosti te institucije, o njenem konceptu in nadaljnjem razvoju ter o nekaterih aktualnih vprašanjih sodobne organizacije dela in nadalj- njega razvoja samoupravljanja v smislu sprejetih stališč na VI. oziroma IX. kongresu ZKJ. Vodstvo šole je predsednika seznanilo z dosedanjim konceptom izobraževanja kadrov v gospodarstvu. Pogovoru sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Martin Košir in podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik Avstrijski sončni vlak na Gorenjskem V četrtek, 15. maja, je na svoji poti skozi Avstrijo, Švico, Liechtcnstein in Zahodno Nemčijo prispel v Slovenijo avstrijski vlak s 350 invalidi. Že peto leto zapored so avstrijske dobrodelne organizacije omogočile telesno pohabljenim potovanje po nekaterih evropskih državah. Letošnje potovanje traja štiri dni. že lani je Slovenija sončni vlak prisrčno sprejela, prav tako tudi letos. Sprejeme na postajah, kjer se je vlak ustavil, je organiziral rdeči križ. Invalide, med njimi je okoli tretjine otrok, so sprejeli s šopki cvetja, godbo, pozdravili pa so jih tudi predstavniki občin, rdečega križa in drugi. Vlak se je ustavil v Mariboru, Celju, STE SE ŽE ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO DOBILI PO POSTI? CE SE ŠE NISTE — ODLOČITE SE šE DANES. tmmm i «■■■»•■ BarnaBaM wm mmmm Ljubljani in na Jesenicah. Na potovanju skozi Slovenijo so sončni vlak spremljali Zora Tomič, članica izvršnega sveta Slovenije, Ivo Majdič, predsednik RK Slovenije in avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riescnficld. VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA GLAS * 2. STRAN Zapostavljenost na deželi Na zadnji seji predsedstva zveze društev prijateljev mladine kranjske občine so razpravljali o letovanju otrok. Osnova za razpravo je dala pravkar zaključena anketa o letovanju. Vprašanih je bilo skupno 8224 otrok po vseh šolah in vrtcih občine. Okroglo 5700 jih je odgovorilo, in sicer 3993 pritrdilo, da so lani letovali. Že iz teh vprašalnikov je razvidno, da 1709 otrok lani ni šlo nikamor na letovanje, če pa upoštevamo še otroke, ki niso odgovorili, lahko sklepamo, da 4231 otrok ni bilo deležno nobene oblike letovanja ali spremembe okolja. To pa je nad polovico otrok! Ce še to razdelimo na demokratično polovico, je gotovo dobra četrtina otrok brez letovanja. Ob tem pa se je treba zamisliti! Najznačilnejši izid omenjene ankete pa je, da so v tem zapostavljeni zlasti otroci s podeželja. Vse šole in varstvene ustanove mesta so pokazale višji odstotek otrok na letovanjih, na vaseh pa je ta odstotek nerazumljivo majhen. Tako je iz šole Simona Jenka v Kranju, ki zajema domala le strnjeno »blokovsko« naselje, v svojih odgovorih 70 odstotkov otrok izjavilo, da so lani letovali. To je tudi najvišji odstotek. Nasprotno pa je biSo iz Cer-k^elj — lani je bilo komaj 10 odstotkov otrok na letovanjih. Tudi v Predosljah ta odstotek dosega le dobro petino otrok — 21 odstotkov, v Preddvoru 48 odstotkov itd. Tudi oblike letovanja so morsikaj povedale. S starši je bilo v raznih počitniških domovih 1164 otrok, skoraj prav toliko (1005) pa jih je »letovalo« pri sorodnikih na deželi. V počitniških kolonijah jih je bilo 625, drugi pa so bili s starši na taborjenjih, pod šotori, v hribih in podobno. Na seji je bilo slišati pripombo, da ne bi smeli pustiti ob strani te iskrene izpovedi otrok. Zlasti bi se morali zavzeti za podeželske otroke, To še posebno zato, ker vsa mesta za Jetovanje otrok na morju niso zasedena. V Novigradu, kjer so vse gorenjske občine s tolikimi težavami zgradile otroško letovišče, so eno stavbo že preuredili za odrasle, ker ni dovolj otrok. O letovanju otrok s podeželja velja reči, da jim v celoti vzeto, le ni morje tako potrebno kot otrokom v mestu. Zraka in gibanja imajo dovolj. Že z deli na polju. Vendar pa ugotovitev, da šolarji iz kmečkih družin bolj za- ostajajo pri učenju zaradi preobrenitve doma, da mnogi fantje še dandanes gredo k vojakom in me znajo plavati, da se iz svojega ozkega okolja pozneje težje uvelja-ljaio v širšem družbenem življenju. Vse to dokazuje, da je tudi podeželskim otrokom potrebno vsaj enkrat letno sproščeno razvedrilo v spremenjenem, širšem okolju. Predvideno je širše posvetovanje z vsemi činitelji občine, ki lahko prispevajo k rešitvi tega problema. Največ pa bi verjetno lahko napravile sindikalne organizacije za otroke svojih podeželsikih delavcev, da bi z vozovnicami »K-15« in drugimi oblikami regresov učinkoviteje spodbudili letovanje otrok — njihovih bodočih članov kolektivov. K. M. Včeraj in v četrtek popoldne je občinski komite mladine v Kranju sprejel v organizacij0 zveze mladine 720 pionirjev iz osemletk v kranjski občini. — Foto: F. Perdan OB 50-LETNICI ZKJ Dnevi od 22. do 26. aprila 1958. leta so bili za Ljubljano, slovensko prestolnico, posebno veličastni. Gospodarsko razstavišče je sprejelo 1971 delegatov sedmega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Zveza je takrat Štela 755.066 članov. Generalni sekretar ZKJ Josip Broz — Tito je imel glavni referat z naslovom Naloge zveze komunistov Jugoslavije v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije. Aleksander Ran-kovič je govoril o erganiza-cijsko-nolitičnih nalogah ZKJ, Edvard Kardelj o novem programu ZKJ, o spremembah in dopolnitvah statuta pa Moma Marković. Na plenarnih zasedanjih in v komisijah je v diskusiji sodelovalo 132 delegatov. Na koncu zasedanja je kongres sprejel I resolucijo o prihodnjih nalo- j ge zveze komunistov Jugosla- j slavi je. Najvažnejši na kongresu sprejet dokument je bil novi program zveze komunistov Sedmi kongres ZKJ Jugoslavije. Prejšnji je bil zastarel in ni ustrezal družbenim in političnim spremembam doma, kakor tudi ne položaju v mednarodnih odnosih. V programu so zbrane izkušnje jugoslovanskih komunistov pri izgrajevanju socialističnih odnosov doma in izkušnje pri reševanju glavnih zunanje-političnih problemov. Prav tako obsega analizo zakonitosti socialističnega gibanja in posebnosti revolucionarnih procesov v Jugoslaviji. Vendar dokument ni kodeks norm, zapovedi in končnih resnic. Zaradi tega so v uvodu zapisane naslednje besede: »Program zveze komunistov Jugoslavije je osnova naše prihodnje aktivnosti in borbe. Ker menimo, da je praksa končni razsodnik o pravilnosti teoretičnih postavk in ideoloških gibanj, se bomo jugoslovanski komunisti še naprej učili in izpopolnjevali na primerih svoje prak- se in na zgledih drugih socialističnih dežel in gibanj. Ne bomo oklevali popraviti tisto, kar je za prakso preživelo in nevzdržno ...« V programu je podana analiza mednarodnih odnosov in zunanje politike Ju^osilavije. V njem je ocena zgodovinske vloge borbe za narodno neodvisnost, ki je tudi danes še vedno živa v svetu. Podana je analiza sodobnega imperializma in vzroki za napet položaj in vojna žarišča širom po naši obli. Svoje mesto ima seveda tudi vloga aktivne in miroljubne koek-sristence kot osnove naše zunanje politike in poroka miru. Dokument je prav tako smerokaz samoupravljanja na vseh nivojih družbenega življenja. Pod njegovim okriljem se vsakodnevno srečujejo državljani ln najrazličnejše družbene organizacije. Tudi komunisti. Le-ti pa imajo posebno nalogo pristno in tr- dno povezovanje z delovnimi ljudmi in njihovimi težnjami. Novi statut podrobno razlaga in utrjuje partijski ustroj in delovanje njenih članov. Zveza komunistov Jugoslavije je organizirana na načelu demokratičnega centralizma, na enotnosti misli in akcije. Posebne pomembne so tiste dolžnosti članov ZKJ, ki izhajajo iz njihove nove vloge v sistemu socialistične demokracije in samoupravljanja. V resoluciji o prihodnjih nalogah ZKJ so natančno obdelane naloge komunistov na področju gospodarstva, socialne politike, prosvete in kulture, razvijanja sistema socialistične demokracije itd. »Komunisti se morajo zavedati samostojnosti odločanja posameznika, posebno tisti, ki delujejo v družbeno političnih organizacijah. Zato je potrebno bolj kot kdaj koli, da so stališča komunistov o najvažnejših družbe- nih problemih enotna. Posle* dica tega je večja odgovornost posameznika in organ'' zacije pri izvajanju sprejetih odločitev ...« Na sedmem kongresu zveze komunistov Jugoslaviji so v centralni komite izbral* 139 članov, generalni sekretar pa je postal ponovno i°" sip Broz — Tito. * 1938 — štrajk vajene** v Kranju. Spomenica z y" točkami, katere je prepih.'. Olga Filov. štrajk so vodi'1 Janko Mlakar, Boris Ručit'2*^ neki mladinec iz Bitnja, 0e ' toncelj in Behedičič. # 1938 — Začela jc delovati tudi partijska celica n Trati pri škofji Loki. Sok/ tar je bil krojač Franc Fa' far. O 1936 — V tovarni SlV°J. Kranju je bila osnovana Pg. tijska celica, v kateri so D povezani Tilka Baser, ,3 Pavlin, Ivanka Kobal, in Albina Ferlič in drugi- ŽELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO 2 () (J nagrad? POTEM VARČUJTE PRl Gorenjski kreditni banki kjer sta razpisani NAGRADNI ŽREBANJI lastnikov vezanih hranil nih vlog! GLAS * 3 STRAN Pogled v enega . ta PVC material izmed obratov podjetja Termopol: delavki na visokofrekvenčnem stroju varl- Deset plodnih let Jubilej podjetja Termopol iz Sovodnja Danes, 17 maja, slavi kolektiv Termopola, podjetja za predelavo plastičnih mas iz Sovodnja v Poljanski dolini, 10-letni-c« obstoja. Industrijski obrat, ki trenutno zaposluje 47 ljudi (poprečni osebni dohodki so 106 starih tisočakov) in je lani »mel 2,67 milijona novih din prometa, velja za proizvajalca najkvalitetnejših ovitkov, platnic in embalaže iz plastične mase v Jugoslaviji. Sodeluje z mnogimi slovenskimi tovarna "ti ter s skoraj vsemi domačimi založniškimi hišami. °b ustanovitvi, leta 1959, je podjetje imelo vsega 7 ljudi, izdelovali so polivinilaste ^rečke, dežne plašče, prevleke za avtomobilske sedeže in jj^go. To blago se je sprva a°bro prodajalo, sčasoma pa *5 zaradi prenasičenosti tržila — bilo je leta 1962 — Preusmerili proizvodnjo in začeli izdelovati že omenjene Platnice, embalažo °/itke. Do takrat pastel na 16 ljudi f 0.29 milijona dohodka. Danes niJ» skoraj dar.ia, ki bi • platnicami iz Sovodenjske-8a Termopola. red dnevi, med pogovo-ni s predstavniki podjetja, in ra/.ne e koilektiv in ustvaril din letne- Slove-ne dobite kole-ne bil opremljen smo zvedeli, da nameravajo v prihodnje še razširiti proizvodnjo. Doslej so se razvijali le z lastnimi sredstvi, sedaj pa začenjajo razmišljati, kje dobiti kredite. Treba bo namreč modernizirati ter zgraditi novo skladišče in tovarno (zadružni dom, kjer ima podjetje svoje prostore, trenutno sicer še ustreza, a spričo stalnega večanja števila zaposlen i b bo kaj kmalu postal pretesen). V upravi si prizadevajo izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo kadrov, pri čemer pa se srečujejo s precejšnjimi težavami. Težko je namreč dobiti strokovnjake (grafike, oblikovalce, ekonomiste), ki bi bili pripravljeni priti v Sovodenj. Kraj leži razmeroma daleč od občinskih središč, s Poljansko dolino ga povezuje samo luknjava im ozka makadamska cesta. Le-ta bo, takšna kot je sedaj, kaj kmalu predstavljala veliko oviro za nemoten razvoj podjetja. Vse kaže, da bo Termopol sčasoma poslal glavni vir zaslužka vaščanov. Tovarna, ki želi svojo rast uskladiti s širšim štiriletnim programom gospodarskega razvoja občine, namerava izkoristiti predvsem domačo delovno silo. Po planu naj bi vrednost proizvodnje letos dosegla 3,75 milijona novih din. Za uresničitev tega načrta pa bo nuj-mo treba povečati število zaposlenih, izboljšati njihovo kvalifikacijsko strukturo in modernizirati strojni park. Na današnji jubilejni slovesnosti bodo člani kolektiva obdarili štiri delavke, ki so v podjetju že vseh deset let. Vsaka od njih bo prei-Ia ročno uro. I. G. Pšenica dobro kaže Letos je bilo v Jugoslaviji zasejanih s pšenico okoli dva milijona hektarov zemlje ali približno toliko kot lani. Po podatkih zavoda za tržne raziskave v Beogradu letos pričakujejo, da bo pridelek pšenice za okoli 770 ton večji kot lani. Letos bi torej pridelali okoli 4 milijone ton pšenice. Metalna pripeljala most v Moste V četrtek je Metalna Maribor že pripeljala železno konstrukcijo za most v Mostah. Delavci SGP Save Jesenice so naimreč prav tako v četrtek končali z zidavo spornega stebra št. 3, visokega 24 metrov. Od temeljev do vrha so ga sezidali v rekordnem času sedmih dni. Na celotni trasi ceste se dela pospešeno nadaljujejo. Opaziti je več mehanizacije in več delavcev ina cesti. Tudi pr: Zalokarjevi hiši ni več ovire. V torek si je sporni del trase ogledala komisija in izvedenci. Po mnenju izvedencev bo potrebno prestaviti čebeijnak in kozolec, kasneje verjetno tudi drvar nico, narediti novo dovozno pot do hiše im ograjo ob hiši. Na račun akontacije bo Zalo-karjeva prejela dva milijona S din, občina bo verjetno zemljišče razlastila, dokler pa se zadeva dokončno ne reši, pa je dosežen sporazum, da se dela brez ovir nadaljujejo. J. V. GLAS Pred- stavlfamo vam Kranjska tovarna obutve Planika je bila ustanovljena aprila 1953, skupaj s prodajno mrežo dela v tem podjetju 1630 zaposlenih. Devet delavcev ima visoko izobrazbo, 67 srednjo, 72 nižjo strokovno, visoko kvalificiranih! delavcev imajo 110, kvalificiranih pa 655, Lani je Planika skupaj s svojimi prodajalnami obutve po vsej Jugoslaviji ustvarila 14,5 milijarde S din, letos pa pričakujejo okoli 15 milijard S din. Medtem ko so lani izvozili za 3 milijone 700.000 dolarjev svojih izdelkov, pa je njihov letošnji izvozni načrt nekoliko manjši. Planika izvaža predvsem v Zahodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo, Nemško demokratično republiko, Švico, Avstrijo, Kanado in Češkoslovaško. Njihovi glavni izdelki so moška, ženska in otroška obutev ter športna obu tev po licenci zahod no nemške tovarne Adidas Poprečni osebni dohodk zaposlenih so bili lani >6.600 S din. Direktor Planike Viktor Bertoncelj meni, da je ikrivnost njihovih dobrih rezultatov v dobri organizaciji proizvodnje. Poudariti velja, da so boljše Jspehe dosegli z enakim itevilom zaposlenih in le delno z manjšimi investicijskimi vlaganji. »Največ kritike imamo na račun liitrega menjanja zunanje trgovimskih predpisov. Uvoz čevljev je še vedno svoboden, uvoz materi alov oziroma surovin za naše izdelke pa je vedno pod kakšnim režimom.« V. G. Vpisujte obveznice za modernizacijo železnic! S GOSPODARSKE ORGANIZACIJE! Obveznice za modernizacijo železnic vam omogočajo 6-odstotne obresti mi 3-odstotni popust od vrednosti obveznic — pri prevozu blaga na vseh relacijah Jugoslovanskih železnic letos, prihodnje leto in leta 1971. Obveznice lahko vplačate takoj ali v 10-mesečnih obrokih. I DELAVCI! I ODLOČITE SE ZA IZREDNO UGODEN NAČIN VARČEVANJA! J VPISANE OBVEZNICE VAM PRINAŠAJO: I — obveznice v vrednosti 500 din — brezplačno karto za potovanje v ^ 1. razredu vseh vlakov v obe smeri po Jugoslaviji in — 6 °/o obresti, to je okrog 150 din; — obveznice v vrednosti 1000 din — 3 brezplačne, brezimenske karte 1. razreda za vse vlake za potovanja po Jugoslaviji v obe smeri in — 6 % obresti, to je okrog 300 din. SODELOVALI BOSTE TUDI V NAGRADNEM ŽREBANJU IN LAHKO ZASTONJ POTOVALI ZA 5 ALI 10 DNI V INOZEMSTVO TER LETOVALI NA NAŠEM MORJU. OBVEZNICE LAHKO VPLAČATE TAKOJ ALI V NAJVEČ 24 MESEČNIH OBROKIH. POSLUŽITE SE UGODNEGA VARČEVANJA IN VLAGANJA SREDSTEV! VPISUJTE OBVEZNICE ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE! Skupščina KSZ Kranj ni mogla sprejeti družbenega dogovora Na dnevnem redu skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev Kranj je bila v sredo razprava in sklepanje o dogovoru o skupnem financiranju in izvajanju enotnega programa dela ter o oblikovanju in poraba sred- Ob 25. obletnici VOS Prodor v sovražna gnezda V osamljeni hiši Franca Torkarja pri Koritnem (pri Bledu) je bilo nekega pomladanskega dne 1944 vse vznemirjeno. Člani VOS (varnostna obveščevalna služba) so Torkarja sicer na to pripravili že prej. Bil je zaupen človek. Toda, ko so mu povedali, da bo tam prvi sestanek z nekim človekom iz glavnega poveljstva nemškega gestapa, da še ni gotovo, kdo hoče drugega prevarati — gestapo ali naši, ko so mu izročili celo brzostrelko, s katero naj previdno preži za vrati, takrat je postal tudi Torkar vznemirjen. Zvezo je vzpostavil naš zaupni brivec z Bleda. Z vsake strani naj bi prišel samo eden. In tako je bilo. Naš Nestor je bil tam še pred dogovorjeno uro. Znova se je dogovoril s Torkar jem, previdno pregledal okolico in čakal skrit blizu poti kakih 500 metrov pred- hišo. Točno ob dogovorjenem času je res prišel znani brivec z nekim postavnim možakom v civilni obleki, vendar oborožen s samokresom. Nestor se je z navudez.no brezbrižnostjo podal za njim v hišo. Možak iz gestapovskega poveljstva je bil Slovenec, neki Pevailek, izobražen človek iz Ljubljane. Pri gestapu je bil kot tolmač, prevajalec raznih dokumentov in podobno. Skratka človek, ki je v taki službi poznal in vedel mnogo skrivnosti iz gnezda nemške policije, ki je imela z Bleda razpredene mreže prek našega ozemlja vse do Trsta. Pevalek je najprej z resnim pogledom precenil Nestorja od titovke do Škornjev, pozdravil ter mirno položili svoj samokres daleč na vogal hrastove kmečke mize ter isto zaprosil tudi Nestorja. Potem sta se enako-pravtno, tovariško pogovorila. Torkarju zadaj za vrati je odleglo. Nestor ni spraševal, v kakšnih okoliščinah in zakaj je možak zašel v to službo. To niti ni bilo pomembno. Važno pa je bilo, da je bil ta sam pripravljen dati vse podatke, ki mu pridejo pod roko in so lahko koristni za partizane. Kot so pozneje zvedeli, je možak sam iskal zvezo s partizani. Zveza je postala redna. Možak je z vso natančnostjo prinašal mnoge strogo zaupne dokumente, nakane in načrte »iz prvih rok« nemške policije. Podobno zvezo so naši vzpostavili tudi z nemško žandarmerijo, ki je imela na Bledu glavno poveljstvo za široko območje. Ko so naši »otipavali« in poizvedovali o značajih v tem štabu, so izvedeli za nekega Avstrijca iz Dunaja, ki je bil bolj naklonjen svobodi kot hitleriz-mu. Sredi belega dneva so ga naši povebili na sestanek k neki družini v takratni baraki, kjer je danes LM. Prišel je in zveza je bila vzpostavljena. Našim je iposredoval mnoge orcginalne načrte, podatke o številčnosti iti oborožitvi posameznih postaj, zaupne naloge za razne akcije in podobno. Nekaj mesecev so naši imeli močno neposredno povezavo z najvišjimi nemškimi štabi. Lepega dne pa sta oba izginila. Nikogar več ni bilo na sestanek. Naši niso mogli zvedeti niti, kaj se je z njima zgodilo. Prevladala pa je črna slutnja, da so Nemci oba likvidirali v strogi tajnosti. Ta domneva naših je bila prepričljiva zlasti ob ugotovitvi, da so Nemci nekaj dni prej v hajki na Cerkljansko zasegli nekaj našega arhiva, v katerem so lahko zasledili partizanske vezi v vrhove svojih po veljstev. S tem pa seveda ni bilo konec našega prodora v sovražne vrste. Tako kot so Nemci vrinjatli V naše vrste svoje zaupnike, iskali izdajalec med partizani, prav tako se je morala tega posluževati naša obveščevalna služba, ki se je postopoma, skozi borbe, ob izkušnjah sovražnika začela razvijati, organizirati, usposabljati in učiti. In mnoge žrtve so bile s tem prihranjene. K. Makuc stev službe za zaposlovanje v letu 1969. Kranjska komunalna skupnost oziroma njena skupščina je navedla vrsto ugovorov proti sprejetju letošnjega družbenega dogovora. Izvršni odbor je imel vrsto pomislekov. Dogovoru očita, da ni upošteval načela samoupravnosti posameznih skupnosti. Iz dogovora da zveni centralizem, ki bi onemogočil regijskim zavodom samoupravno odločanje. Več pripomb so člani skupščine imeli tudi k 12. členu družbenega dogovora, ki govori o zbiranju sredstev za skupne zadeve zaposlovanja na skupnem žiro računu. Kranjski zavod za zaposlovanje je namreč eden od treh slovenskih zavodov, ki nimajo izgube, v nasprotju z ostalimi šestimi, ki so pasivni. Skupščina je nadalje očitala osnutku dogovora, da mu manjka strokovna obrazloži- tev, kako naj bi dogovor v praksi uresničevali. Ob koncu so tudi ugotovili, da skupščina še ni razpravljala in sprejela programa dela službe za zaposlovanje, ki naj bi bil osnova za sprejem družbenega dogovora. Glede na to skupščina sama tudi ni mogla dati nobenih konkretnih predlogov, kakšen naj bi bil družbeni dogovor za leto 1969. Pri glasovanju o sprejetju družbenega dogovora pa se je pripetila nerodnost. Za sprejem je dvignilo roke pet članov skupščine, deset pa se jih je glasovanja vzdržalo. Ker pa v poslovniku skupščine ni ničesar o tem, kolikšna večina je potrebna pri glaso« vanju, skupščina ni vedela, ali je družbeni dogovor sprejela ali ga ni. Zagato so rešili s predlogom, naj o družbenem dogovoru razpravlja in pove svoje mnenje tudi delovna skupnost kranjskega zavoda. Nato bodo na n& slednji seji glasovali še enkrat. V svoj poslovnik pa bodo vnesli tudi manjkajočo določilo o glasovanju. L. M. Kr. gora proslavlja Krajevna skupnost Kranjska gora, ki zajema vasi od Gozd Martuljka do Rateč, praznuje 18. maja krajevni praznik v spomin na prve množične nasilne izselitve domačinov 1941. leta. V počastitev praznika so organizirali vrsto prireditev. Mladinska sekcija Svobode Je v sredo dvakrat uprizorila Igro Izlet, taborniki so v četrtek prire- dili taborni ogenj za GmaJ-nico, včeraj so položili vence na vsa spominska obeležja padlih borcev, danes zvečer pa bo svečane akademija, ki bo obenem posvečena 50-let-nlcl KPJ ln Skoja. V sredo se bodo v dvorani kina pomerili učenci osnovne šole v javni oddaji Pokaži, kaj znaš. J. V. KB LJUBLJANA! PRI 20. NAGRADNEM ŽREBANJU KREDITNE BANKE IN HRANILNICE, LJUBLJANA STE LAHKO DOBITNIK ENE IZMED ŠTEVILNIH NAGRAD, IN SICER: S osebni avtomobili MAZDA 1500 2 osebna avtomobila MAZDA 1200 1 osebni avtomobil RENAULT 4 L 3 osebni avtomobili TRABANT 1 predsoba ALFA - ALPLES, ŽELEZNIKI 10 televizijskih sprejemnikov GRAND — ISKRA — RIZ V nagradno žrebanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana so vključeni varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski ln kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih banke ter lastniki vezanih deviznih računov, to Je: vsi tisti, ki bodo imeli do 31. avgusta 1969 Vloženih najmanj 2000 N din z odpovednim rokom nad eno leto. 10 televizijskih sprejemnikov ADRIA-TIC — ISKRA — RIZ 20 zlatih Izdelkov HARTER po 500 N DIN 100 gramofonov z ojačevalci TRAVI-ATA mono — ISKRA — RIZ 100 gramofonov z ojačevalci TRAVI-ATA stereo — ISKRA — RIZ Skupna vrednost 250 razpisanih nagrad znaša prek 450.000 N din. Javno nagradno žrebanje bo v mesecu septembru 1969. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA NAGRAJUJE VASE ZAUPANJE Z NAJVIŠJIMI OBRESTMI IN BOGATIMI NAGRADAMI. GLAS # 5 STRAN TEDEN PRODAJE mopedov TOMOS ceneje 150.00 N din od 19. do 24. V. 1969 ODOBRAVAMO KREDITE! Slovenija avto POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska cesta *•*««#•••••••••©•«••••••••••©•••••••»•••••••••••••*•"*•*••••••* »••••••••••••••••»•••4 Uredili bodo dva sodobna pašnika V soboto je delavski svet gozdnega gospodarstva Bled sprejel sklep o sofinasiranju novih pašnikov, in sicer za kmete iz vasi Poljšica pri Gorjah in Podkorena. »Problem pašništva ne moremo rešiti samo z zakonskimi predpisi, ampak z dejanji, z materialno pomočjo. Paragrafi ne bodo rešili stoletnega spora glede pašništva,« je izjavil Pavle Tolar, direktor GG Bled. GG Bled ima lastno pospeševalno službo za kmetijstvo. Na tem področju so pridobili tudi znane strokovnjake. Najprej so nameravali urediti dva pašnika, in to v Bohinju in za živino kmetov iz vasi Selo pri Bledu. Po izjavah kmetijskih strokovnjakov bi se nad železniškim predorom v Bohinju lahko sodobno uredil pašnik za 150 krav molznic. Do uresničitve ni prišlo, ker se s kmeti niso mogli sporazumeti glede pašnega reda. Za Selane so iskali rešitev ob reki Savi, kjer naj bi Sadjarski seminar Skladi za pospeševanje kmetijstva pri kamniški občinski skupščini je organiziral dvodnevni seminar za kmete — lastnike sadne plantaže v Tu-njicah. Sadovnjak v Tunji-cah, ki meri okoli 20 hekta-r°v, je namreč kamniška občinska skupščina vrnila kmetom, ker je bil v preteklih *°tih slabo oskrbovan in zanemarjen. Kmetje so poka-£K za predavanja precejšnje zanimanje, saj so dobiti strokovna novodila za delo v sadovnjaku. Prvi rezultati izobraževanja novih lastnikov sadne plantaže so že vidni. Sadovnjak so namreč že lepo obrezali in očistili, kmetje pa se zanimajo tudi za nakup večje motorne škropilnice. Sadjarji se zavedajo, da bodo združena v sadjarsko skupnost, laže organizirali delo od gojenja do prodaje sadja. Prav tako bodo laže ubranili sadno drevje pred divjačino, ki je letošnjo zimo povzročila veliko škode na mladem drevju. -žr Letošnji teden RK *e ves april in maj potekajo prireditve določene po Programu za teden rdečega križa. Tako so bila že občinska, medobčinska in republiško tekmovanje o prvi pomoči, bilo je več predavanj ter druge prireditve. Letos se bodo zbirala denarna sredstva za organizacijo rdečega križa samo v ted-nu RK, to je od 18. do 25. "^ja. V tem času bo treba lla vse pisemske pošiljke lepi ti dodatne znamke za 20 par. Isti znesek bodo plačali tudi vsi potniki vlakov. Na bencinskih črpalkah in na mejnih prehodih ter na ulicah večjih mest v Sloveniji bodo prostovoljne prispevke zbirali z ročnimi nabiralniki, vidno označenimi z znakom rdečega križa. Vsak darovalec bo dobil za prispevek natiskano zahvalo, v nekaterih občinskih organizacijah pa bodo delili tudi osvežilne robčke ali pa značke. preuredili v pašnik. Toda Se-lani pravijo, da je to poplavno področje. Ker sta izpadla ta dva pašnika, je delavski svet GG Bled sprejel sklep, da bo so-finaciral ureditev poljšiškega in podkorenskega pašnika. Za oba pašnika bo GG Bled prispeval 80 odstotkov sredstev, drugo pa bodo prispevali kmetje ter blejska in radovljiška zadruga. Po dogovoru bo pod korenski pašnik urejen do pašne sezone 1970. leta, poljšiški pa se bo urejeval postopoma tri leta. Za podkorenski pašnik bo GG prispeval 5 milijonov S din, za poljšiškega pa letos 2,800.000 S din, drugo leto pa spet 3,400.000 S din in tretje leto 2,900.00 Sdin. J. V. Nova poslovna enota GKB na Bledu Na Bledu so v četrtek dopoldne odprli novo poslovno enoto gorenjske kreditne banke Kranj. Poleg predstavnikov gorenjske kreditne banke iz Kranja so se otvoritve udeležili tudi predsednik skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž, predsednik izvršilnega odbora banke Rudi Polak in podpredsednik izvršilnega odbora banke Franc Cuznar. V uvodnem govoru je direktor gorenjske kreditne banke Rudi Hlebec poudaril, da so otvoritev novega bančnega poslopja na Bledu narekovale predvsem potrebe prebivalstva, krajevnega urada Bled in ne nazadnje tudi vse hitrejši razvoj turizma na blejskem območju. Na koncu svojega govora je Rudi Hlebec izrazil upanje, da bo nova poslovna enota gorenjske kreditne banke pripomogla k še hitrejšemu razvoju turizma. Nova poslovna enota na Bledu bo zbirala prosta denarna sredstva — hranilne vloge, depozite na vpogled in z rokom, stanovanjske in potrošniške kredite in opravljala devizno — valutne posle. Blejska poslovna enota je že šesta enota gorenjske kreditne banke Kranj, konec meseca pa bodo odprli še prenovljeno poslovno enoto v Tržiču. Vili G. V četrtek dopoldne so na Bledu odprli novo poslovno enoto gorenjske kred"n\baIJ* ^anJ* Otvoritvi Je prisostvoval tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. -Foto: F. Perdan .....z^^zizzzz^...............................................-........................................................................................................................................•............................ Motorizacija v lanskem letu *e nokaj let statistiki ugo-^vijajo nenehno povečevanje levila motornih vozil, saj je vsako leto okrog 15 milijonov cestnih motornih vozil več, med njimi kar 10 milijonov °sebnih avtomobilov. Podobno je tudi v naši državi, le da je stopnja rasti nekoliko Počasnejša. v Jugoslaviji se je motori-^cija močno razvila šele v zadnjih desetih letih. Medtem *° smo imeli leta 1958 28.394 0sebnih avtomobilov, se je lani njihovo število povečalo kar za petnajstkrat — na 439.892 osebnih avtomobilov. Tako pride sedaj v naši državi en osebni avto na 46 prebivalcev. Podoben razvoj velja tudi za Slovenijo — pred vojno smo imeli 2306 avtomobilov, leta 1958 7440 in lani 94.774. V zadnjih letih se motorizacija v drugih jugoslovanskih republikah hitreje širi kot v Sloveniji. Lani je jugoslovanska avtomobilska industrija izdelala 59.381 osebnih avtomobilov, letos pa pro- izvodni načrti Zastave, Tomo-sa in Pretisa predvidevajo 86.000 vozil. Poleg 439.892 osebnih avtomobilov je lani po jugoslovanskih cestah vozilo še 12.339 avtobusov, 90.555 tovarn j akov in 107.004 motorna kolesa. Število potniških avtomobilov se je v primerjavi s predlanskim letom lani povečalo za 24 odstotkov, število avtobusov za 10 % in tovornjakov za 6%. medtem ko se je za 5 odstotkov zmanjšalo število motornih koles. SLOVENIJA IMA 77.292 MOPEDOV Lani je bilo v Sloveniji 94.774 osebnih avtomobilov, 1423 avtobusov, 12.426 tovornjakov in 27.761 motornih koles, poleg tega pa Še 77.292 mopedov. Skoraj 96 odstotkov osebnih avtomobilov je v zasebni lasti, zasebniki imajo tudi 23 avtobusov ali 1,6 odstotka, tovornjakov pa je bilo v zasebni lasti kar 38,3 odstotka. V naši republiki pride en osebni avto na 18 prebivalcev. Koliko motornih vozil pa je lani vozilo po gorenjskih ce- stah? Konec lanskega leta je bilo na Gorenjskem okoli 20.000 vseh vozil, od tega 10.866 osebnih avtomobilov, 7231 mopedov in 2215 motornih koles. Največ osebnih avtomobilov je imel lani Kranj — 4164, sledi Skofja Loka —-2147 osebnih avtomobilov* Radovljica — 1631, Jesenice — 1510, Kamniik — 1288 in Tržičj s 126 osebnimi avtomobili^ Tudi mopedov je po lansko« letnih statističnih podatkih' največ v Kranju — 2851, V Radovljici — 1815, Kamnika — 1367, na Jesenicah — 783* v Škof ji Loki — 273 in v Trzin ču 142. V. G. Pri Grašiču (po domače pri Blažunu) bo KŽK Kranj — obrat klavnica odprl novo prodajalno mesa. — Foto: F. Perdan POSREDUJEMO PRODAJO 1. Karamboliranega osebnega avtomobila FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, prevoženih 60.000 km. ZAČETNA CENA 15.000,00 N din 2. Nekaramboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1968, prevoženih 7.000 km ZAČETNA CENA 12.000,00 N din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 7.—14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA PE Kranj do srede 21/5-1969 do 12. ure z 10 % kavcijo od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ ZDRUŽENO PODJETJE TRANSTURIST razpisuje dne 24. 5. 1969 ob 12. uri v prostorih mehanične delavnice v škof ji Loki javno licitacijo za prodajo: — tovorno vozilo TAM 4500 — tovorno vozilo AVALA — 2 toni — motorno kolo NSU — Prima — televizor — več elektromotorjev, Števcev in mazalic — kotel za centralno kurjavo, obtočno črpalko z motorjem — ročni električni vrtalni stroj — usmernik Licitacija velja do prodaje. Ogled predmetov je od 23. 5. 1969 dalje na kraju licitacije. Nova prodajalna mesa Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat klavnica, ki skrbi tudi za razširjanje specializiranih prodajaln v Kranju in njegovi okolici, je upošteval potrebo po takšni trgovini tudi na Klancu pri Kranju. Na cesti talcev 7 (pri Grašiču) bodo namreč odprli prodajalno mesa, mesnih izdelkov in drugih živilskih proizvodov. Za prodajalno so se odločili, ker so imeli prebivalci tega naselja najbližjo takšno prodajalno šele na Primskovem. V tehnično sodobno opremljeni prodajalni (s hladilno komoro in hladilnim pultom) bodo razen svežega mesa in mesnih izdelkov naprodaj tudi mlečni proizvodi, piščanci in konzervni izdelki. Prodajalna bo odprta vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 17. ure razen nedelje in ponedeljka popoldne. Če bo potrebno, pa bo prodajalna ob sobotah in pred državnimi prazniki odprta tudi dlje. Na upravi klavnice so nam povedali, da si bodo v kolektivu prizadevali, da bo prodajalna vedno dobro založena in da bodo čimbolje ustregli potrošnikom. Kdaj bodo prodajalno odprli, bodo objavili v našem časniku. A. Ž. RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ a) Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. dva pripravnika gradbene stroke 2. dva pripravnika — ekonomista 3. pripravnika pravnika 4. pripravnika pisarniške stroke 5. šoferja — avtomehanika 6. vročevalca (kurirja) b) Ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa odseka za proračun 2. proračunskega kontrolorja 3. urbanističnega inšpektorja 4. cestnega inšpektorja POGOJI: pod a) 1. visoka strokovna izobrazba 2. visoka strokovna izobrazba 3. visoka strokovna izobrazba 4. nižja administrativna šola 5. VK avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj 6. osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj pod b) 1. visoka strokovna izobrazba, 5 let del. izkušenj 2. višja strokovna izobrazba, 5 let del. izkušenj 3. visoka strokovna izobrazba, 7 let del. izkušenj 4. visoka strokovna izobrazba, 7 let del. izkušenj Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,00 din, z življenjepisom ter dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah na naslov: Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj lllliiliilliinililllliiititillfilltliiiiittihiillllliilllliillllliitiiu. ........iHtiitiliu.aM.^i.kitt^lillittllllillliliitUliitiililiiiHUtliliilllilliliilliMIIIIII I Potrošniki rjavega premoga! KJE IN KOLIKO BOSTE PRIHRANILI? Zasavski premogovniki Trbovlje so od 1. III. 1969 dalje občutno znižali ceno rjavega premoga — kosovca, kockovca ln orehovca. Ker sta čas in količina Izrednega znižanja omejena, vam svetujemo — POHITITE Z NA-j KUPOM! Po izredno znižani ceni lahko nabavite rjavi premog pri naslednjih trgovskih S podjetjih: • Veletrgovina KURIVO, Ljubljana # Trgovsko podjetje KURIVOPRODAJA, Ljubljana # Veletrgovina DOM (bivše KURIVO Maribor) # Trgovsko podjetje SMREKA, Maribor • Trgovsko podjetje KURIVO, Kranj # KOVINOTEHNA, I Celje, poslovna enota UNIVERZAL Jesenice # KOVINOTEHNA, Celje, po- či slovalnica 9 i iftiuuiiitiuiumtiHiuiiiiimiiiiiiiiiim B47^28.B V Kranju revija slovenskih kratkih filmov Večkrat smo že slišali, da v kinematografskih podjetjih tožijo, da se itevilo obiskovalcev iz leta v leto manjša. V denar grejo ie še kake hudo za-beljene kriminalke in kavboj ke, vrhunski umetniški filmi pa nimajo zasluženega odziva. Okus mladih gledalcev, seveda pa tudi starejših se menja. Mladi imajo in tudi nimajo procejšnjih možnosti za sprotno izbruše-vanje razgledanosti v filmskem svetu. Zakaj je nimajo? Najbrž zato, ker filmska vzgoja še ni povsod prikipcla na dan. Ena izmed ustanov, ki se ie leta trudi, da bi dala vedeželjnemu dijaku vsaj eačetne obrise o filmu, je Tehniška tekstilna šola v Kranju. In sedaj bo tam celo revija slovenskih kratkih filmov. V žiriji bi) kar sedem dijakov, ki si bodo pod vodstvom tovariša Vitka Muska Ogledali 31 filmov in potem tri najboljše nagradili z »Zlatim, Srebrnim in Bronastim« tkalskim čolničkom. Priznano podjetje »Viba film« je širokopotezno odstopilo za predvajanje 13 del, »TRIGLAV FILM« pa osem. še posebno pa se bo revija razmahnila s sodelovanjem ljubljanske televizije, ki je za to prireditev določila šest svojih kratkih filmov. Učinek te revije se bo zagotovo razširil po šolskih učilnicah, Kranju in morda celo po širši Sloveniji. V ta praznik so se mladi zagrizli z vsem poletom. Skorajda celotno organizacijo so sprejeli na svoja pleča. V delavnicah so izdelali platno, obeiali so lepake, skrbeli budo za nemoten potek revije itd. Že iz te prizadevnosti lah ko sklepamo, du so dijaki zreli in sposobni pravilno oceniti smisel dobro zastavljene naloge. Prvič bodo sami sodelovali pri ocenjevanju filmov, ki Je bilo doslej naloga le poklonili kritikov. Po svojih močeh in okusu bodo zbrali najboljše izdelke. Morda bodo izbrali ravno tiste, za katere ocenjevalci niso Imeli veliko pohvalnih besed. Mladi bodo pokazali, kaj jim v slovenskem filmskem ustvarjanju na tem področju ugaja in kaj Jih odbija. Od torka daJ'e bo torej v Kranju živahna prireditev, ki naj ne bi bil samo enkraten poskus. Že sedaj razmišljajo, kako bi tako revijo ohranili in jo poskusili pripraviti vsako leto. B. Česen Uprizoritev mladinske igre Pastirček Peter in kralj Briljantin v izvedbi igralcev iz Srednje vasi v Bohinju Prizadevna igralska skupina kulturnega društva Srednja vas v Bohinju se tudi letos ni izneverila navadi, da vsako leto uprizori dve, tri al1 celo več odrskih del v jjn» sezoni To pot pa so mla-dl igralci s sodelovanjem st:il'cjših in pod vodstvom Režiserke Cilke Zupan na-studirali zanimivo mladinsko E^vliično igro PASTIRČEK Tlu R 1N KRALJ BRILJAN-*N po dvakrat so jo zaigrah v domačem kraju Sred-■J» vasi in v sosednji Cešnjici, minulo nedeljo 11. maja pa jo gostovali z njo v Bohinj-Kl Bistrici. Uprizorili so jo J P»lni dvorani, ki so jo g^Pomili pionirji in mladinci nske osnovne šole. Reži- Cilka Zupan je pove-g*J«. da bodo obiskali še 01 li.se, potem pa jo bodo "/"'da obnovili še v jesen-^•m času in z njo obiskali 8e kak kraj. Upri/.oritev v Bohinjski Bi-lriL1 je bila kar zanimiva. Mladi gledalci so ji sledili z veliko pozornostjo in obenem so z vso zavzetostjo spremljali zgodbo pogumnega pastirja Petra in nevarne čarovnice Iludemore. V večini vlog so nastopali mladi igralci, mladinci in pionirji iz Srednje vasi. Zahtevno vlogo čarovnice Hudemore je dobro igrala znana igralka Minka Bergant. Večji vlogi sta odigrali tudi mladinca Stane Oblak — Gašper in Franc Kocjane — Mrvar. Dobro so se odrezali tudi pastir Peter, kralj Briljantin, Lizika in drugi. — Režiserka je poskrbela tudi za primerno sceno in odrske učinke. Požrtvovalni kulturniki iz Bohinjske Srednje vasi so z mladimi igralci pokazali, kako uspešno je lahko sodelovanje s starejšimi izkušenimi igralci, obenem pa so mladini nudili dve uri lepega razvedrila. B. m? V galei-Iji Prešernove hiše v Kranju razstavlja slikarka Alena Antonova iz Prage. Foto: F. P. Komisija za razprodajo osnovnih sredstev pri Pekarni in slaščičarni Skof-ja Loka razpisuje JAVNO PRODAJO naslednjih predmetov: — dva kombija IMVV-IOOC v voznem stanju — eno peč na olje — eno peč na drva — več desk za pod moko Javna prodaja bo 21. maja ob 8. uri za družbeni sek tor in ob 9. uri za privatni sektor na sedežu uprave podjetja. Ogled možen vsak dan do 14. ure. Počitniški dom zdravstvenih delavcev Kranj v Piranu išče za čas od 31. 6. do 7. 9. 1969 kuharico in pomočnico. Pismene ponudbe pošljite na Sindikalno podružnico Z D Kranj ."•■rfiiifiiiffiifii»iii9fiffifiti«trritfiffitiitintii*""' ŽITOPROMET KRANJ, Tavčarjeva 31 proda kamion »deutz« 4,5 tone za 20.000.— N dir ..iiiimiiiiiHiiimiiiiimiimmmiimiiiiiiiiii Trgovsko podjetje Murka Lesce išče za takojšnjo zaposlitev v bifeju na križišču v Lescah ustrezno strokovno moč. Interesenti naj svoje prošnje pošljejo na upravo podjetja do 23. maja 1969 Slovenski oktet gostuje drevi v Radovljici Danes, v soboto, 17. maja, bo v kino dvorani v Radovljici izvajal celovečerni umetniški program priznani Slovenski oktet. Gostovanje je omogočila tovarna SUKNO Zapuže, ki je tudi pokrovitelj prireditve. Predstava priznanega slovenskega umetniškega vokalnega zbora bo potekla v okviru slavnostnih prireditev, v čast 50. obletnice revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji. Slovenski oktet že dalj časa ni bil gost v tem koncu Gorenjske, zato ga prebivalci Radovljice ter okoliških krajev pričakujejo s precejšnjim zanimanjem. B. »Dan žena« v Radovljici in na Bledu Minuli torek, 13. maja, je gostoval v Radovljici umetniški igralski zbor mestnega gledališča ljubljanskega s slovensko noviteto Mire Miheličeve DAN ŽENA. Predstava je privabila v kino dvorani nad 500 Radovi j ičanov ter okoličanov. Sprejeli so jo z velikim zadovoljstvom ter s precejšnjim odobravanjem. B. Razstavo slikarjev amaterjev v Gorjah podaljšali do 24. m a a Spričo precejšnjega zanimanja so razstavo slikarjev amaterjev iz radovljiške občine v avli šole v Gorjah podaljšali do 24. maja. Doslej si jo je ogledalo že precejšnje število obiskovalcev. Kasneje jo bodo premestili še v Radovljico in morda tudi kam drugam. V soboto, 24. maja, pa bodo odprli novo razstavo — slikarja in pedagoga Janeza RAVNIKA z Bleda. B. IIIIHIII«-,.MIM«IM4MII«(I Iti** GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa spominska razstava VOS na Gorenjskem. V Baročni stavbi v Tavčarjevi tli. 43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava slikarskih del Ive Subica. V II. nadstropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji razstava slikarke Alene Antonove (Praga), v kletnih prostorih pa prikaz novih zgodnjesrednje-veških arheoloških najdb na Gorenjskem Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. v # w zartscu Anka Novak Ob razstavi o planšarski kulturi na Gorenjskem Anka Novak dobro pozna tisto, kar Je na Gorenjskem najbolj gorenjsko, to Je planine, čeprav Je Dolenjka. Ne vem •Icer, zakaj Dolenjci ne bi bili navdušeni hribolazcl, toda po načinu, kako je Anka nekajkrat poudarila — ko sem jo vprašal, kako je zmogla oblestl vse gorenjske planine — da Je Dolenjka, sklepam, da so dolenjskim ljudem bolj pri srcu valoviti grički z zidanicami kot pa planinske trate in strma skalnata pobočja naših Alp. »Pomisli vendar, da sem Dolenjka!« Je poudarjala besedo za bei-edo. »Planine imam sicer zelo rada, vendar najraje, če Jih pledam od spodaj gor, nekako iz žabje perspektive.« Pred dnevi, ko Je bila njena razstava o planšarski kulturi na Gorenjskem komaj odprta in ko si je končno lahko malce oddahnila, mi Je rekla, da odslej naprej za razstavo take vrste fizično ne bi bila več sposobna. Ne vem če je to res. Tudi me ne mika, da bi skupaj vzela pot pod noge in »na kraju samem« preverila, kako je s to rečjo. Vem, da je naporna taka pot v planino planin na Gorenjskem, bi še dol . . . Ce bi bilo deset pa v dolino pa spet gor pa &lo, tako pa ko jih je brez konca in ko so raz-metame od .Veltga polja in Belopeških jezer pa prek Karavank tja na Veliko planino v Kamniških Alpah, je tako delo res naporno. Trud pa je poplačan z obsežno ra/stavo, ki ji vsi priznavajo, da je zares dobra. Odprta bo vse leto v vseh prostorih prvega nadstropja muzejske stavbe v Tavčarjevi ulici v Kranju (za Prešernovim gledališčem) in verjetno jih bo rned turist«, domačimi in tujimi, veliko, y i vi \>\ h'>'''» <«'!**dr»li, scve- Jezik ni kar tako ' Dali so približno oceno sprememb ln situacij po integraciji. Približno so ocenili spremembe po združitvi. V bolnici Jesenice so rekonstruirali bolniške oddelke. V jeseniški bolnišnici so obnovili bohiisniške oddelke. Osrbno sem mnenja, da s strar.i Remisije ne bo tež-koč. ličnim, da komisija ne bo delala težav. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke In še tri tujke: kolokvij — pogovor, ustni vsetičeliški izpit; kvlz — pismeni aii ustni preizkus z vprašanji (npr. Kaj veš, kaj znaš?); ekipa — sku-pina, moštvo. — U. da če jo bodo našli. »Zadnjič je bil pri nas dr. Sergej Vilfan iz Ljubljane. Prišpl je na kolokvij o zgodnjem srednjem veku in si je ob tej priliki hotel ogledati tudi ra/stavo. Takoj, ko jc stopil skozi vrata, nas je, ne da bi prej pozdravil, oš tel, ker ne razstave in ne naše hiše ni in ni mogel najti. Nikjer ni nobenega vidnejšega napisa, nobenega smerokaza, ničesar. Se na hiši sami ni niti s črko nikjer omenjeno, da je v njej razstava o planšarski kulturi, razstava, ki je rezultat nekajletnega tulega dela in na katero je Gorenjski muzej upravičeno lahko ponosen. Res, to bi morali urediti, sicer ne bo obiska. Tako je povedala Anka Novak, vendar ne meni za tale razgovor, pač pa kolegici v muzeju. Upam, da mi ne bo zamerila, ker sem to zapisal, morda bo pa le kaj pomagalo, da bodo samoupravni organi v muzeju kdaj pa kdaj pomislili tudi na to, da je reklama lahko zelo pomembna, da jc pravzaprav nujno potrebna, če ne želimo razstav prirejati le zase. »VAŽNA JE RAZSTAVA, NE, JAZI« »Anka, bi povedala najprej kaj o sebi!« sem ji predlagal, ko sva se v prijetnem hladil v njeni delovni sobi začela pogovarjati. »Ah, ne, to pa n?, to ni vaižno,« je rekla; »raje piši o razstavi, o delu za razstavo.« Tako nisem o njej zvedel nič drugega kot tisto, kar že vem: da je Dolenjka, da živi v Ljubljani in dela v Kranju, da je že deseto leto v Gorenjskem muzeju in da je to | njena prva služba, da je i prej diplomirala na etnologi- ' ji in slavistiki na filozofski I fakulteti v Ljubljani in da je doslej zbraila za muzej že veliko etnogratskega gradiva in pripravila že kar lepo vrsto zanimivih razstav. »Muzejska politika je bila v začetku, ko sem prišla v Kranj, takšna, da je bilo treba predvsem zbirati gradivo in zapisovati ljudsko izročilo, zakaj zavedali smo se, da je za to delo skrajni čas, kJ.i bije dvanajsta ura, če namreč hočemo še kaj prida zbrati. Zato smo na prvih razstavah tudi samo prikazovali gradivo, ki smo ga zbrali ina terenu. To so bile tako imenovane topografske razstave, npr. Kulturni spomeniki v Ratečah, Ljudska kultura na Dovjem in v Mojstrani, Ljudska kultura v Bohinju, Kulturni spomeniki v Okolici Kranja, Ljudska kultura v Moravski dolini itd. Sele pozneje, ko smo zbrali že veliko gradiva, smo začeli s študijskimi razstavami. Prva taka razstava, ki sem jo pripravila, je bila o gorenjski narodni noši. To je bil začetek tematskih, poglobljenih razstav, ki zahtevajo več dela in študija in ki niso »u)/ne brez poprej zbranega gradiva. Sledila je razstava o domači obrti na Gorenjskem, o gorenjski kmečki skrinji (razen sedanje je bila to, o tem sem prepričana, moja najboljša razstava, na kateri sem prikazala razvoj od gotske ,skrinje do razcveta poslikanega pohištva ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja), o slikah na stekio maja 1967, tedaj pa so se začele intenzivne priprave na sedanjo razstavo o planšarski kulturi. No, delno, vzporedno z drugim delom, smo gradivo za to razstavo začeli zbirati že prej, v začetku 1955. leta, le povsem se temu nisem mogla posvetiti.« PO VSEH ŠTIRIH »Anka, te je bilo kaj strah, ko si hodila po planinah?« sem jo prekinil, ko je govorila o pripravah na razstavo: kako je morala najprej preštudirati vso obstoječo literaturo, tudi primerjalno literaturo iz sosednjih alpskih Območij, kako se tej prvi fazi sledila terenska raziskovanja, in sicer najprej zbiranje podatkov v dolini, v stalnih naseljih, potem pa delo in iskanie po planinah. »Strah? O, seveda me je bilo, saj sam ti že povedala, da sem Dolenjka! No, spominjam se, kako sva s kolegom hodila z Dobrča na Begunj ščico in kako me je kar nenadoma postalo strah strehaste strmine in ozke poti. Kaj zdaj? Spravila sem se na vse štiri in tako plezala naprej, dokler se nisem nekoliko ooomozla. Potom je pa šlo. To je bilo že potem, ko sem planine v Julijcih v glavnem oblezla. Veselila sem se Karavank, ker sem mislila, da bcJo poti boljše, strmi ve mru i še. Tako prijazne, dos.:?ljivc so videti Karavanke txl daleč. Pa sem se zmotila: prišla sem z dežja pod kap!« Oh, saj pravim: so mar takale krhka, mestna lenska bitja za v hribe!? Ampak Anka ni obupala, čeprav se je mučila po strminah sama z vso priii >, s težkim fotoaparatom, čeprav ji ni bilo povsem prav ne takrat, ko je pripekalo sonce, in ne takrat, ko se jc vlila ploha: v vsakem primeru je bila premočena, od potu ali od dežja. Vendar: gradivo, ki ga je zbrala, lepi spomini in barva, s katero je sonce v hribih še posebno radodarno — vse to je bilo bogato plačilo za ure in dni, ko je grizla kolena v Julijcih in Karavankah. MILIČNIKOV OBISK »Anka, si doživela še kaj zanimivega? Saj veš, zato, da ne bo članek preveč dolgočasen. V tej vročini ljudje res ne morejo preobremenjevati možganov samo s pretesnimi rečmi, treba jim je tudi kaj veselega, razburljivega?« (Anka je hotela pripovedovati le o razstavi, zato sem jo moral včasih prekiniti.) »Ja, da pomislim. No, bila sem v Mojstrani, večkrat, tam sem zbrala veliko gradiva. Saj veš, tam živi Tile-šev Miha, Anzelj se piše, tisti, ki je govoril tudi na otvoritvi razstave in je med drugim tako posrečeno skriti-ziral umetna gnojila. Živa kronika za svoj kraj je, posebno veliko pa ve o nekdanjem planšarstvu. Miha mi je bil neizčrpen vir informacij. Nekoč, spominjam se, sem se z njim pogovarjala na paši. Bilo je leta 1964. Pa-sel je v bližini vasi. Opoldne sem šla v Mojstrano na kosilo, potem pa nazaj k Mihi. Ta moj sprehod se je nekajkrat ponovil in nanj so postali pozorni tudi miličniki. Očitno se jim je zdelo, da s tem nekaj ni v redu, postala sem sumljiva. In sredi popoldneva se je z mopedom pripeljal miličnik, strumno pozdravil in zahteval osebno izkaznico. Iz kaše me je izmazal Miha, ki je možu postave vse po vrsti povedal, kdo sem in od kod, da se zanimam za nekdanje planšarstvo, da zbiram gradivo za muzej in podobno. Miličnik pa ne bi bil miličnik, če ne bi bil še naprej radoveden; vprašal me je, kje sem prespala. Povedala sem mu, da na Dovjem. In smola: lastnica tiste hiše me ni prijavila takoj tisti večer —• in plačala je kazen. Zaradi mene.« Potem sva presedlala spet na resnejše zadeve: na planinsko arhitekturo in njene probleme, na vprašanja starosti planinske paše, kontinuitete poselitve planin, propadanja planšarstva in vzrokov za ta pojav, sirarstva, ljudskega prometa v planinah itd. Vsega, kar mi je Anka povedala o tem, je preveč za ta zapis. VELIKO NAČRTOV »Anka, kaj pa načrti?« sem bil še radoveden. »Zdaj si se že nekoliko odpočila, zato gotovo razmišljaš, kaj naj bi v prihodnje prišlo na vrsto.« »Kot etnologinja si želim sodelovati na razstavi, ki naj bi prikazovala gorenjsko ljudsko stavbarstvo. K tako obsežnemu delu pa bi bilo treba pritegniti tudi druge strokovnjake, predvsem arhitekte. Prav tako bi bilo treba obdelati zgodovino gozdarstva na Gorenjskem in oglar-stvo, ki je bilo tesno povezano I živahno železarsko obrtjo in pozneje industrijo. S prof. dr. Vilkom Novakom, ki je tudi sodeloval pri razstavi o planšarstvu, sva že dogovorjena, da bova v knjigi izdala obsežnejšo monografijo o planšarski kulturi na Gorenjskem. Zelo rada pa bi izdala tudi publikacijo o poslikanem kmečkem pohištvu na Gorenjskem, v kateri ne bi smele manjkati kvalitetne barvne reprodukcije. No, načrtov mi ne manjka.« BREZ SLIKE »Anka, zdaj se pa samo še nasmehni, da te bo kolega fotoreporter slikal za tale zapis!« Bcležnico sem že spravil v žep. »Ne, to pa ne, ni potrebno, jaz res nisem pomembna, pomembna je razstava. Ne, • sliko pa ne bo nič. Raje objavite kakšno planšarico ...« Andrej Triler »Raje objavite kakšno planšarico.« Žal Je nismo imeli v arhivu, pa upamo, da bo planšar tudi primeren. — Foto: F. Perda** PARIZ, 11. maja — Uredništvo najstarejšega francoskega časopisa Figaro, ki »zhaja v pol milijona izvodih, je začelo stavkati. Uredniški kolegij zahteva samostojno nadzorstvo nad časopisno politiko. BONN, 12. maja — Zahod-nonemški zunanji minister Willy Brandt je izjavil, da ne verjame, da bi se po odstopu de Gaulla Velika Britanija hitreje vključila v EGS. Brandt je še dodal, da se jc,,.treba izogibati vsemu, kar bi spominjalo na pritisk al> vmešavanje v francoske razmere. PRAGA, 13. maja - Ob češkoslovaškem narodmem 1 Prazniku so organi državne I varnosti samo v Pragi zaprli j 60 Mudi, ki so »sncmaili, sežgali ali kako drugače žalili sovjetske zastave«. KUAl .A LUMPUR, 14. maja — p0 volitvah, na katerih s° Kitajci dobili nekaj novih me*t v parlamentu, so v vsej Maleziji izbruhnili krvavi neredi. Računajo, da je izgubilo "vljenjc že več kot 60 ljudi, v glavnem malezijskem me- stu Pa so uvedli policijsko Uro. DUBROVNIK, 15. maja — Predsednik Tito je končati Sv°j .petdnevni obisk v Crni 8°r|. Izmed 20 črnogorskih °w la jih i« Predsednik Tito 1 oblJikai 12, nazadnje pa se je , ^udil v Hercegovini, kjer je | Xfnel tudi daljši govor. VvASIIiNGTOM, 15. maja — I Jmeriski predsednik Nixcm ! je objavil svoj mirovni ^g za rešitev vieti ^ize. Bistvo njegovega 10ga je 12-mesečni rok za ^">k vseh tujih sil iz Vietna-nadzorstvo pa naj bi ^evzel mednarodni organ. l*°n se jc tudi zavzel za akojSen razpis volitev, za ^PustHcv vojnih ujetnikov " 23 spoštovanje ženevskih 5P°raZUniov iz ,cta ,954 FPARIZ. 16. maja — V vsej ranciji se je začela volilna r^ipanija za predsedniške °lllVe- Kandidatov za nove-rrantoskega predsednika . S.U Predsednika republike da«* Pohcr, kandidat »unije Q^K>ltralov za republiko« ^°rges Pompidou, socialist ^ten Defferre, kandidat KPp Cr>otne socialitstione Jacques Duclos, kandi-kP ?not ^ socialistične stran-e Miehel Rocard in pred-VitUn'k trockistov Alain Kri- Zahodnonemška vlada je konec prejšnjega tedna sklenila, da ne bo revah hala oziroma prevrednotila marke. S tem je še za eno stopnjo zaostrila tako imenovano denarno krizo, ali bolje rečeno, krizo svetovnega monetarnega (plačilnega) sistema, ki traja že dolga leta in je njene posledice doslej najbolj čutil britanski funt šter-ling. Značilno je, da je ta sklep bonske vlade že drugi v pol leta. Malokatcra država na svetu — morda je Zvezna republika Nemčija edina trenutno — ima tako trdno valuto, da je več vredna v razmerju do drugih valut, kakor je njena uradno določena vrednost. Na primer: za en dolar dobi človek štiri marke. Denimo, da en dolar v resnici ni vreden toliko, ampak samo tri marke. Vendar je uradni tečaj še vedno štiri marke. Na prvi pogled jc videti nekoliko smešno in celo nerazumljivo, da se neka država obotavlja povečati vrednost svoji valuti. Bonska vlada je na primer pravkar rekla, da jc ne bo povečala. Potreba po prevrednotenju oziroma povečanju vrednosti valute nastopi takrat a) kadar se določena valuta »okrepi« v razmerju do drugih valut, da je treba to razmerje spremeniti; b) kadar druge Kaj je z marko? valute tako oslabijo v razmerju do »močne valute«, da je spet treba spremeniti to razmerje in c) kadar se zgodi oboje hkrati. Zdaj se je zgodilo oboje hkrati; nemška marka se je »okrepila«, frank in funt sta »oslabela«. Zakaj bonska vlada ni hotela prevrednotiti marke? Marka, ki bi bila več vredna v razmerju do drugih valut, bi prinesla ZR Nemčiji očitne koristi, toda tudi neugodnosti. Denimo, da bi bila marka prevrednotena. Trpel bi za-hodnonemški izvoz (uvoženo blago b| bilo cenejše, ker bi Nemci ceneje kupovali zunaj za marke, ki bi bile več vredne). Toda izvoz bi trpel. Tuji kupci bi morali draže kupovati zahodnonemško blago, ker bi bila marka pač dražja. Pač pa bi laže izvažale tiste države s »šibkejšo« valuto, ker bi bili njihovi proizvodi cenejši. Tako bi prevrednotenje posredno pomagalo predvsem Franciji in Britaniji, ker bi se njun izvoz pospešil. Stališče zahodnonemške vlade se glasi: Cemu bi mi pomagali Franciji in Britaniji. Naj sami »naredita red v lastni hiši«. To je lahko reči, v resnici pa ni tako preprosto. Denarni sistem jc med seboj tesno povezan in dejansko ne pozna meja. V nekaj dneh prejšnji teden jc znašal dotok tujih valut v ZR Nemčijo, torej denarja v gotovini (tega še najmanj), vrednostnih papirjev in drugih plačilnih sredstev, ki so jih »špekulanti« pretopili v marke, 6 do 8 milijard mark. S tem se je marka okrepila, toda funt in frank sta nujno oslabela. In zato je razumljiva zamera in jeza v Parizu in Londonu na Bonn. Kriza pa še zdaleč ni končana, ampak se bo nadaljevala, dokler ne bo ustvarjeno ravnovesje v sistemu. Do tega pa jc še daleč. Bivši francoski predsednik de GauIIe jc konec prejšnjega tedna naredil nepričakovano potezo. Z ženo sta odšla na počitnice v miren slikovit kraj na Irsko ob atlantsko obalo. Marsikdo vidi v tem izrazito politično potezo starega generala: noče imeli nobene zveze s predvolilnim bojem, ki se je vnel v Franciji preti volitvami novega predsednika republike, ki hodo 1. junija letos. Položaj je zares zapleten in zanimiv. Največ upanja na zmago ima degolističnl kandidat in bivši premier pod de Gaullom Pompidou. Degolistična stranka namreč ni razpadla po de Gaullovem odhodu. Francoska levica se nikakor ni mogla dogovoriti o skupnem kandidatu in se je tako razbila. Komunisti, ki jih je okupacija CSSR politično zelo drago veljala, posebno še ker v zadnjem času na pol odobravajo to okupacijo, niso našli nobenega zaveznika in so morali postaviti lastnega kandidata, za katerega pa dobro vedo, da nima upanja, da bi zmagal. Ce bi po naključju Pompidou ne dobil nad 50 odstotkov glasov (ko bi se morale volitve ponoviti) in bi bil komunistični kandidat drugi bi marsikdo, ki sicer glasuje za komuniste na »nižji ravni«, verjetno glasoval za Pompidouja. Ljudje in dogodki OBVESTILO Naprošamo potrošnike, da nam oprostijo pomanjkanje jogurta v zadnjih dneh. Kljub prizadevanju nismo uspeli iz mleka, ki smo ga prejeli, izdelati zadostnih količin. UPRAVA MLEKARNE KRANJ Število carinskih prekrškov raste Uprava Zavarovalnice Sava svoje zavarovance, da je bila za požarno škodo: — PE Kranj obvešča izplačana odškodnina 1. GREGORC Edo, Sp. Veterno pri Tržiču — dne 29. 4. 1969 50,348,80 N din 2. BIDAR Anton, Adcrgas - - Cerklje — dne 18. 4. 1969 17,611,40 N din Uprava Zavarovalnice Sava PE Kranj Javna dražba Vabimo vse interesente, da se udeleže javne dražbe, ki bo v torek, 20. 5. 1969 ob 9. uri dopoldne na kraju samem v Kranju, Ljubljanska cesta 9. Predmet dražbe je celoten material stanovanjske barake Ljubljanska 9 v Kranju, ki se mora porušiti. Izklicna cena za material jc 50,00 din. Pogoji: Ponudnik bo moral porušiti barako do 10. 6. 1969, odpeljati material in izravnati teren. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno za material. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Zvezna carinska uprava je pred nedavnim objavila podatke o carinskih prekrških, preprečevanju tihotapstva in o ukrepih mejne kontrole. Zanimiva je ugotovitev, da nenehno narašča število potnikov in sprostitev potniškega prometa čez mejo ni bilo dovolj spremljano z učinkovitimi ukepi pri odkrivanju carinskih prekrškov. Cariniki namreč ugotavljajo, da vzporedno z naraščanjem potnikov in prevoznih sredstev narašča tudi število storilcev carinskih deviznih prekrškov. Zlasti v večjih krajih so vse pogostejši pojavi prodajanja neocarinjenega blaga na trgih, komisijskih trgovinah in na drugih mestih. Za preprečevanje takšnih pojavov bi bila potrebnejša večja kontrola v notranjosti države in tesnejše sodelovanje carinikov z organi za notranje zadeve in s tržno inšpekcijo. Omenjene trditve naj sedaj podkrepimo z nekaterimi številčnimi podatki. Medtem ko je carinska služba leta 1965 ugotovila 7512 prekrškov, pa je njihovo število v lanskem letu naraslo že na 15.130. Povečanje prekrškov opažajo v zadnjih letih tudi pri tujih državljanih, saj se je število prekrškov tujih državljanov v primerjavi z letom 1967 lani povečalo za 18,5 odstotka. Od leta 1965 je opaziti upadanje števila odkritih deviznih prekrškov, saj so 1965. leta odkrili 9350 deviznih prekrškov, lani pa le 6274. Zanimivi so tudi podatki o vrednosti odvzetega blaga. Ta je leta 1965 znašla 5,747.01)0 dinarjev, lani pa 19,398.000 dinarjev. Na upadanje števila odkritih prekrškov je po mnenju zvezne carinske uprave vplivala omejitev prinašanja blaga domačih potnikov na eni strani ter nenehno naraščanje števila potnikov in prevoznih sredstev pri enakem številu carinskih delavcev pri carinski devizni koiferoli potniškega prometa s tujino. V. G. Trajnožareče peči NA PREMOG — ODLIČNE ZAHODNONEMŠKE PROIZVODNJE KDPPERSBUSCH SPET V ZALOGI PRI TRGOVSKEM PODJETJU »KURIVO« KRANJ, Gorenjesavska 4 — tel. 21-192 28. Nevvall Je prisebno skočil na pomoč, dvignil pravnika s tal ln ga zavlekel na stol ob kaminu. Flagga, kot se Je zdelo, vsa zadeva ni posebno zanimala, dejal Je le: »Tam-le v omari je steklenica. Natočite in mu dajte piti, Nevvall!« Nevvall je ubogal, napolnil kozarec in ko je hotel ponuditi pijačo pravniku, je ta odprl oči in se počasi zravnal. »Srce, moje srce,« je zašepe-tal. Take napade sem Imel že večkrat. To je . . . Strašno!« »Vsekakor,« je dejal Flagg ln počakal, da je Lisgard popil, kar mu je ponudil Nevvall. »Ce ste popili, bi kar nadaljevali s pogovorom.« Z Nevvallom sta se nekoliko presenečeno spogledala, ko sta videla, da Lisgard ne le ne kaže nobenega odpora proti nadaljnjemu pogovoru, temveč celo sam želi nadaljevati. »Marsikaj bi vam lahko povedal,« Je začel ln spet prenehal ter prosil: »Preden na-nadljujemo, bi rad odpravil dekle.« Flagg Je presodil. »Prav, nimam nič proti temu!« Lisgard je pritisnil na gumb ln ko je vstopila Jane, je dejal: »Jane, prosim, pojdite zdaj k obedu, ker vas bom kasneje potreboval pri narekovanju. Pridite spet ob Lisgard J« z opreznimi pogledi presojal Flagga. Predobro ga je poznal. Ce bi Inspektor Imel dovolj dokazov, bi prišel k njemu z zapornim poveljem. Ker pa tega nI storil, je to pomenilo, da vsaj za zdaj še nima pri roki dovolj tehtnih dokazov. Zmajal je torej z glavo. »Mnogo sem že slišal o vas, Mr. Flagg, o vas in o vaših metodah, vendar moram reči, da jih niti ne odobravam, pa tudi ne razumem ne.« Inspektor se j j raskavo zasmejal. »Spoznati sem hotel samo vaše stališče in vidim, da je tako, kot sem mislil, da bo. Ponujam vam torej ugodno priložnost. Vem, da ste član tolpe Sov, kako važen oziroma vpliven, tega ne vem. Vsekakor pa poznate Mortlmerja Charka.« Nekaj časa so vsi molčali, Lisgard si je grizel ustnice. »Chark, kdo je Chark?« »Voditelj in ustanovitelj Tolpe,« Je odvrnil Flagg in poudaril vsako besedo. »Človek, ki je ubil Gageja in umoril Mac Gratha, veliki mojster Sov. Zapomnite pa si, da bo tudi on prav kmalu naletel Se na večjega mojstra in mislite na to, Lisgard!« Vstal je in potrkal s prstom pravnika na prsi. »Kot sem že dejal, Lisgard, nudim vam še enkrat ugodno priložnost. Danes zvečer se bom vrnil in bilo troje kontnih knjig in vsaka od njih Je izkazovala Izdaten znesek. Skupno bi njegove posestne vrednote utegnile znašati 25.000 funtov. S tem denarjem se je dalo urediti življenje kar udobno in triletni zapor bi bil morda s skrajnem primeru še najcenejše tveganje pred vsem drugim, kar bi ga še lahko doletelo. Natočil si Je pijače. Nedvomno bi bilo bolje sprejeti Flaggov predlog kot pa poskušati bežati in ko bi nekoč odsedel svojo kazen, bi mu ostal njegov denar. Ničesar več ne bi stalo napoti njegovim sanjam, da bi se naselil v majhni, lepi vasi v North-umberlandu. Spremenil bi svoje Ime in živel lepo v miru. Izpil je in dvignil slušalko s telefona. Ko je zavrtel številko in se je na njegov poziv oglasilo iz aparata, je dejal vljudno: »Rad bi govoril z višjim inšpektorjem Fla-ggom. Tu je Chesnev Lisgard.« Trenutek Je bilo tiho, potem se Je lz telefona spet oglasilo: »Mr. Flagga še ni nazaj.« »Ko pride, mu, prosim, sporočite, da sem ga klical,« je dejal Lisgard prijazno,« in da sem sporazumen z njegovim predlogom.« MEGLENI KROG enih, tako bo ravno prav!« Gledal je za njo, nato pa se spet obrnil k uradnikoma: »Torej, Mr. Flagg, kaj ste hoteli povedati?« Flaggov pogled Je bil mrzel ln neprijazen. »No da, že dlje nam je znano, da Tolpa Sov najema zločince, ki potem zanjo Izvršujejo povelja za umore, na kontinentu in sicer večinoma v Franciji. Le Mac Grath Je bil Izjema.« »Tako?« »Prijeli smo Charpentiera.c Je strogo nadaljeval Flagg. »Imenoval se je sicer Meuni-•r, vendar jc njegovo pravo Ime Charpentler ln izpovedal Je nekaj o načinu najemanja. Takoj po vojni so bili ljudje v Franciji poceni in ljudje, ki so bili dovolj vplivni — tako kot vi, Lisgard — so Imeli v tisti dobi skoro neomejeno moč. Chesnev Lisgard si je z Jezikom oslinil suhe ustnice. »Kam pa meri vse to, Mr. Flagg?« »Charpentler vas je opisal,« Je mimo nadaljeval Flagg. »To bi vas utegnilo zanimati! Opisal vas je tako pravilno, da bi vas vsakdo lahko našel brez težav. Da, celo vaše Ime Je vedel.« Lisgard se je prisiljeno zasmejal. »Kaj naj vse to pomeni, Flagg? Saj niti ne vem, o čem govorite.« Flagg pa se ni niti najmanj dal motiti. »O tolpi Sov govorim, Lisgard In o skrivnih voditelji L v ozadiu.« prinesel s seboj zaporno povelje. To bi bil lahko storil že sedaj na podlagi dokazov, ki jih imam, vendar sem se najprej hotel pogovoriti z vami prijateljsko. Marsikaj vem, vendar pa ne Se vsega ln vi bi ml lahko prihranili obilo časa ln truda. Ne obetam vam ničesar, saj poznate zakone bolje od mene in veste, da bi ne bili vredni niti plškavega oreha, če bi Slo enkrat zares. Toda jaz Še nikoli nisem nikogar pustil na cedilu, ki ml je bil v pomoč. Spregovorite torej in jaz se bom ob primerni priliki spomnil na to!« Odprl je vrata. »Kaj se Je zgodilo z Mac Grathom, veste. Kakor hitro se Sove koga naveličajo, si svoje dni lahko seštejete na prste. In vi veste več kot Mac Grath. Ce bi bil Jaz v vaši koži, bi se počutil zelo neprijetno! Pojdiva, Nevvall, in prepustiva ga njegovi slabi vesti!« Chesnev Lisgard je strmel za njima z ugaslimi očmi. — To je bil torej začetek konca. Razmišljal Je, kako Čudno je bilo vse to. Saj se je vedno zavedal, da mora nekoč napočiti dan obračuna, vedno Je pa upal, da ta dan še ni tako blizu in da se ga bo še vedno dalo odložiti. Zdaj pa je prišla zanj ura odločitve, kajti Flagg ni bil mož, ki bi samo grozil In govoril v prazno. Stopil Je k b:\ngajni, vzel Iz nje debel ovoj in ga položil na mizo. V nJem Je »Da, Sir!« Zdaj je kocka padla. Povratka zanj nI bilo več. Iz predala pisalne mize je vzel cigaro, jo prižgal in se zamišljen naslonil nazaj v svojem naslonjaču. Dobro se Je zavedal, da pomeni ta korak zanj neposredno nevarnost Toda dnevi Mortimerja Charka so bili šteti. Debeli inspek tor je že odkril skrivnost nabiranja članov ln bil tako na najboljši poti. da razkrije še druge važne stvari. Nenadoma je zaslišal v predsobi rahel šum, kot da se nekdo plazi. Zdrznil se je ln prisluhnil. AH Je prišel Carter? Pritisnil je na zvonec in čeprav ga je slišal zvoniti v predsobi, se nI nič ganilo. Odločno se je napotil v predsobo, da bi se prepričal, kdo hodi, toda soba je bila prazna. Zmeden se je vrnil v svojo sobo. Dež jc monotono bobnal po okenskem steklu. Stopil je k oknu in se zazrl na cesto. Cisto slučajno je zagledal onstran ceste pod obokom vhoda nasproti stoječe hiše moža, ki se v tistem trenutku ozrl k njemu. Zdelo se mu je, da je pod mehkim sivim klobukom opazil mračen, temnopolt obraz. »Dargi!« se je prestrašil in zdelo se mu je, da mu jc ledena roka segla okro? srca. Dargl tukaj! Ali je bil morda zaupnik Tolpe Sov? S tem vprašanjem si je dolgo razbijal glavo. — Ali si prepričana, da tvoj oče ne bo opazil, da nameravava pobegniti. Železna vrata V ZDA vse bolj uporabljajo železna vhodna vrata namesto običajno lesenih. Začelo se je leta 1964, nato pa se je nova moda hitro razširila. Menijo, da so železna vrata veliko boljša: poleg tega ,da jih lahko na različne načine oblikujejo in da so v različnih barvah, imajo že druge prednosti. Nc krivijo se, niso občutljive na vremenske spremembe, niso gorljiva in ščitijo pred uraganom. Ni za plešaste Posamezen las živi in raste približno pet do sedem let. Dnevno zraste za pol milimetra ali eden do dva centimetra na mesec. Ce las odmre, ne odpade takoj, pač pa se zadrži na lasišču še kakih sedemdeset dni. Ste že prešteli svoje lase? Imate jih od sto do sto dvajset tisoč. Postavljeni v ravno vrsto bi jih bilo za štiri kilometre. VODORAVNO: 1. prvi pridelek, 7. starorimski vedež, svečenik, 12. Atenlno svetišče, 13. del Ljubljane ob Ljubljanici, 14. grški mitološki gozdni demon, 15. ožji sorodniki, 16. janež, 17. skrbi, 18. kazalni zaimek, 19. veliko jezero v ZSSR, 20. kratica za hrvatsko državo med vojno, 23. slov. skladatelj (Blaž), 25. Avarl, 26. zakrivljen nož, skobec, 28. površina, območje (lat.), 29. udeleženec viteških iger v Sinju, 30. zldec (ob cesti itd.), 31. igra na srečo, 32. slov. minister v bivši Avstro-OgrskI, delegat na mirovni konferenci v Parizu po I. svetovni vojni (Ivan, 1867—1925). NAVPIČNO: 1. tropski veter, 2. velik gorski vrh, 3. »PJJJ šen naziv za novo skakalnico v Planici, 4. špansko ienS/L line, 5. reka v južni Angliji, 6. kratici znanega slov. če« larja v prejšnjem stoletju, 7. pomladanski mesec, 8. sata ' zlodej, 9. izumitelj tipografije, natiskal prvo biblijo (svC' pismo) v latinskem jeziku (Johannes, okoli 1400—1468), ' panj, 11. veliko jezero v Irski, 15. otok na Južnem Jadra" ' 17. prebivalec goriških brd, 19. dalmatinsko žensko ime, ' tanko sukno iz česane volne, 22. češki teatrolog, d'rek drame Narodnega divadla, prispeval k modernizaciji ces scenske umetnosti (Karel Hugo, 1885—1935), 24. določene ^ ve, 25. stara površinska mera, 26. konjski dir, 27. iefl pevski glas, 28. veznik, 30. dva šumnika. Deveti v Evropi če primerjamo statistične podatke o številu turistov v posameznih evropskih drŽavah, smo z uvrstitvijo naše države lahko kar zadovoljni. Podatki Mednarodne unije uradnih turističnih organizacij kažejo, da so evropske turistične države 1967. leta zabeležile 100 milijonov 317 tisoč prihodov inozemskih turistov, lani pa 103 milijone in Pol. Na Jugoslavijo je 1967. kta odpadlo tri milijone Podiočje visokega zračnega Pritiska slabi. Hladnejši in vlažen zrak je že zajel zahodno Evropo, vendar se le Počasi širi na vzhod. Danes (sobota) in jutri so «• možne krajevne nevihte. šeststo tisoč tujih turistov, lani pa skoraj štiri milijone. Ti podatki nas med evropskimi turističnimi državami uvrščajo na deveto mesto Na prvem mestu je Francija z 38 milijoni in pol. Sledijo pa Španija (17), Italija (11), Danska (8,3), Švica (7,8), Avstrija (6,6), Zahodna Nemčija (3,5), Češkoslovaška (3,8) in Jugoslavija (3,6) milijona tujih gostov). Za nami pa so po vrstnem redu: Anglija, Portugalska, Poljska, Irska, Bolgarija, Romunija, Danska, Grčija itd. Statistični podatki pa tudi kažejo, da se je število tujih gostov pri nas lani v primerjavi k letom 1967 povečalo za 6 odstotkov. Takšen podatek pa nas je lani uvrščal pred Bolgarijo, Češkoslovaško, Dansko, Grčijo, Nizozemsko, Švico in Turčijo. Zanimivo je, da se število tujih turistov lani v Italiji in na Por tugalskem ni prav nič pove- čalo, t Franciji, Zahodni Nemčiji, Monacu ln Turčiji pa se Je celo zmanjšalo v primerjavi z letom 1967. Teh nekaj podatkov nam tako pove, da se je naša država že močno vključila v krog tistih evropskih turističnih držav, ki so lani in v le- tu 1967 dosegle zelo dobre turistične rezultate. Hkrati pa nam podatki povedo, da je naša država lani kljub precejšnji negotovosti na mednarodnem turističnem področju ne samo obdržala, marveč celo okrepila svoje mesto med evropskimi »tu- rističnimi velesilami«. In upamo, da se naši turistični stro> kovnjaki ne motijo, ko napovedujejo, da bodo letošnja številke o obisku tujih gostov pri nas (če se ne bo zgodilo kaj izrednega) še boljša kot lanske. A. Ž. DOt^CO 10» O- PlEvE 01 C/ TU <5t*cmach • »SIV/"** »MOMOR HERMAGOR BELJAK ^VfLLACH AMPEZ20 TOL$ezz0 rCARNlA\r trvio ST.V&7T MAMA, SA/SL i poreče Mf vELCVEG Wt?* mm m « %*r Jako^I * jf WOLFSBCRG dosj&a ves A JESENICE i LEGENDA : 'šfšfo- \ i © MOTEL g f A kAM P \ DELjiTULI f k~ 5ED.ŽIČNICA f i ri] GOND.ŽIČNICA i 'GEMONA t 1 BOVFC LruiN i vogel. ^■•^»svTiElČ faia A^KANAL PLAV6 ^ - SOLKAN^ ^NOVA GORICA CE'VIGMANO ?M ŽELEZNIC Tziri [idrioa S'KOf JA* 10 KA gfjB imste* gos . i GRAD KRVAVEC] J,vel.nAW» ^CMŽALE "A ^ SOLČAVA 2A60RJf)T is litija 2lDAi7F*i MOST PORTOGRtA, 'JON FALCurTaft—sw% TRVT , TRIE STE k VI PAVA POSTOJNA Af GRADO" F.'VKA VRHNIKA rL0GATEC ^planina TMOV .RAKEK CERKNICA 'R;3EKA ■pMARJL- IVANCNA GORICA A RIBNICA \ t>0Lfe>^A VAS rcxj%s Lurlst "hoteli IZREDNA POMLADANSKA SMUKA 3 m SNEGA 3 DNEVNI PENZION SAMO 150 N din ŽIČNICE IN GONDOLA BREZPLAČNO NA VOGLU Transturistovi hoteli v Bohinju: 0 hotel pod Voglom 0 Zlatorog % BeIIc vi ic f> Je/ero # Ski hol,'I INFORV1AC I.FE: recepcije hotelov led je skoro nared Res je, da nekaj načrtov še ni uresničenih, vendar ne bi mogli reči, da si turistični delavci ne prizadevajo — V tem turističnem centru, ki naj bi to pravzaprav šele postal, so med letošnjo zimo nabrali vrsto izkušenj Pred kratkim smo obiskali Bled, da pogledamo, popraša-mo, kako je v tem tako doma, kot v tujini, poznanem turističnem kraju z uresničevanjem nekaterih načrtov, poznanih še iz minulega leta. Zanimalo nas je, kako se pripravljajo na bližnjo poletno sezono in kako so prebrodili zimske mesece. Čeprav je bilo jezero ta dan sivo od oblakov in se brez dežnika ni dalo daleč priti po suhem, je bilo na Bledu dokaj živahno. Res je, da nas pozimi pot ni velikokrat zanesla na Bled, toda kadar smo bili tam, je bil v enem izmed blejskih prireditvenih prostorov kakšen simpozij, srečanje ali posvetovanje. Tudi ta dan je bil na Festivalni dvorani napis Simpozij. Nehote sem pomislil, da je ta kraj, poleti poznan po tem, da razen slovenskega lahko sflišiš še vrsto drugih jezikov, postal pozimi zelo privlačen im morda tudi primeren za razne poslovne dogovore, različne znanstvene razprave in druge pogovore oziroma malce poenostavljeno rečeno mesto simpozijev. Naj ne bo odveč, da povemo, da bo radovljiška občinska skupščina ma prihodnja seji razpra vi jala in najbrž tudi sprejela program razvoja turizma v občini. Spomnimo se tudi, da je stara skupščina na eni i zmedi preteklih sej sklenila, da bo letos spomladi izdelan urbanistični načrt za Bled. Čeprav ni naš namen danes govoriti o tem, vseeno povejmo, da so nam urbanisti na Zavodu za urbanizem na Bledu povedali, da zamisli o razvoju Bleda v turistični center obstajajo. Pravijo tudi, da bodo kmaiu znane podrobne rešitve Ln hkrati predlagajo, da bi morali za- četi resno razmišljati, kako bo z denarjem oziroma uresničitvijo skorajšnjih predlogov in dogovorov. Skratka, to, kar lahko razberemo iz predloga programa razvoja turizma v občimi, pomeni, naj bi Bled v prihodnje šele postal resnični turistični center. Na zavod za pospeševanje in razvoj turizma smo se namenili, da popra.šamo, kako je z gradnjo golt igrišča in z restavriranjem blejskega otoka. Odgovor nas je malce presenetil. Čeprav je bilo vse predvideno, da bodo z gradnjo golfa začeli že lani, je vsa stvar še vedno pri dogovorih. Kreditna banka Ljubljana lani namreč mi sprejela dogovora trgovskih in gostinskih podjetij na Bledu in, radovljiške občinske skupščine, da bodo le-ti prevzeli odplačevanje morebitne izgube in obveznosti za golf. Tako se je gradnja zavlekla in tako rekoč vse postavila v neprijeten položaj; še zlasti zaradi propagande, ki je bila o golf igrišču zelo živahna posebno v tujimi. Sedaj si vsi veliko obetajo od nedavne pripojitve Park hotela k Ljubljana Transportu. Upajo, da bo temu podjetju uspelo dobiti kredit za gradnjo golf igrišča, ki naj bi po predračunu znašala okrog 350 milijonov starih dinarjev. Sicer pa mimogrede povedano, si Blejci veliko obetajo od različnih integracij in nekaterih podjetij, ki se zanimajo za Bled. Pravijo, da bi takšni premiki in odločitve morali malce razgibati življenje na Bledu. Posebno kar se tiče domačega turizma v zasebnih turističnih sobah s 1728 posteljami, kjer gostje velikokrat negodujejo zaradi slabo organizirane cenene prehrane. »Potrebujemo samopostrežno restavracijo. In to ne eno,« pravijo na Bledu in hkrati upajo, da bo del teh potreb morda uresničila ljubljanska Prehrana, ki je že kupila bivši objekt tovarne čikp in vezenin. Ko smo se pogovarjali o restavriranju na otoku, so nam povedali, da se pravkar dogovarjajo o najetju posojila. Pravijo, da bi z 273 milijoni starih dinarjev lahko re-stavrirali zgodovinsko-spome-niški in gostinski del. Restav-riramje bo trajalo dve leti, upajo pa, da bodo začeli že ta mesec. O In priprave na bližnjo sezono? V Park hotelu nismo imeli sreče. Zvedeli smo le, da končujejo zadnja dela na Golf hotelu. Sicer pa so hoteli pripravljeni. Malce so se zavlekla nekatera komunalna oziroma olepševalna dela v parkih in po sprehajalnih poteh. Tudi cestam se ponekod še precej poznajo zmrzline in čeprav se menda zadnja leta turisti po Bledu raje sprehajajo, kot vozijo, bi bilo prav, da bi jih čimprej pokrpali. # Kaj pa ostali objekti? Malo neprijetna novost je, da bo žičnica na Stražo med glavno sezono zaprta. Potrebna je temeljitega popravila. Ker je to ena prvih žičnic v Sloveniji, bo Metalna iz Maribora morda izdelala vrsto novih rezervnih delov im bo odnovitev končana šele septembra. Mali golf je že odprt. Kopališče, na katerem je bilo med zadnjimi prazniki že precej obiskovalcev in ga je v upravljanje prevzel Zavod za pospeševanje in razvoj turizma, prav sedaj urejajo. Letos so nabavili tudi več novih čolnov. Razen tega pa so odprti tudi: kamping, igralnica, grad, Šobec im Ribno. V turističnem društvu pa so nam povedali, da bodo letos uredili sprehajalne steze na Stražo- Grajski hrib, Osoj-nico, Kukovnico in na Višce. Razen tega pripravljajo nov barvni letni in zimski prospekt; slednji bo izšel že konec julija. Izpopolnili pa bodo tudi vremensko službo. Gostje v hotelih bodo vsako jutro lahko zvedeli za napoved vremena za Bled in nekatere druge kraje po Sloveniji, ob morju ter v sosednji Avstriji in Italiji. To so sicer morda na pogled manj pomembne stvari, vendar kot pravijo na turističnem društvu, sodijo k dobro organizirani turistični dejavnosti. Zanimalo nas je tudi, kako bo letos na Bledu z zabavnimi im drugimi prireditvami. V koledarju prireditev smo opazili, da sta maj in september malo manj bogata, da pa bo precej prireditev v glavnih sezonskih mesecih. Največ je seveda folklornih in športnih prireditev. Kot zanimivost pa velja omeniti promemadme koncerte na jezeru in bar v kazini ter na gradu, ki bosta letos tudi odprta. Toliko na kratko. Povejmo le še to, da se na Bledu nadejajo dobrega obiska. Tuje agencije se namreč močno zanimajo zanj. Pričakujejo precej skupim iz Holandije in Anglije ter veliko posameznih gostov iz Zahodne Nemčije, Italije in od drugod. In nazadnje se za hip ozrimo še na minulo zimsko sezono. Z njo so na Bledu več kot zadovoljni. Do konca aprila so zabeležili 34 tisoč prenočitev, kar je za skoraj 150 odstotkov več kot lani v tem času. Pravijo, da je bil letos Bled (po obiskih) takoj za Kranjsko goro. In prav letošnja sezona je navrgla blejskemu turističnemu delavcem vrsto logatih izkušenj. Ugotovili so, da je Bled pozimi zanimiv predvsem za domače goste. Potrebni sta le pravočasna propaganda in zmerne cene. Zato že sedaj razmišljajo o pripravah na prihodnjo zimo. Pravijo, da bodo pripravili več prireditev in poskrbeli, da bo drsalna ploščad na zamrznjenem jezeru veliko večja kot letos. Sicer pa za zdaj te in nekatere druge podrobnosti ter novosti v poletni pa tudi prihodnji zimski sezoni pustimo za kdaj drugič. Pomembno jc, da so se blejski turistični delavci po prvih podatkih, kljub nekaterim zakasnitvam in težavam, kar dobro pripravili na bližnjo sezono in da je hkrati minula zimska sezona pokazala, da ima Bled res vse možnosti, da lahko postane tako domač kot tuj turistična center. A. Žalar KAVA uiikek. Na Bledu se te dni skrbno pripravljajo na bližajočo se glavno turistično sezono. Med drugim Je Zavod za pospeševanje in razvoj turizma nabavil tudi več novih čolnov. — Foto: F. Perdan Na Bledu trikrat več turistov Turistični delavci na Bledu si manejo roke od zadovoljstva, ker je bilo na Bledu v prvih štirih mesecih trikrat več gostov kot lani v enakem obdobju. Lani je bilo od januarja do maja na Bledu 12.000 prenočitev letos pa 36.000. Izmed zimsko-športnih središč je pred Bled n samo Kranjska gora, vsi drugi znani turistični kraji pa so za Bledom. Na Bledu so zadovoljni predvsem zato, ker so še pred nekaj leti znani strokovnjaki trdili, da Bled nima možnosti za širšo zimsko-športno turistično sezono. »Nimamo smučišča kot Kranjska gora,« pravijo na Bledu, »imamo pa jezero, na jezeru pa led, ki vsako leto privabi več turistov. Izboljšali bomo Ie-dišče, razširili drsalno šolo, organizirali več prireditev na ledu, okrepili propagando, zato prihodnjo zimo pričakujemo še večji naval turistov.« Strahovito pa se turistični delavci Bleda jezijo, ker zaman prosijo Cestno podjetje Kranj, naj vendar že uredi in »zakrpa« luknje na blejskih cestah. J. Vidie Ko si boste ogledali prelepo sotesko KORŠKE PEČI (Trogernerklamm) na poti v Kor te (Trogern) — obiščite GOSTILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI PO SLEDI GORENJA VASA PRILOŽNOST r** odlašanfa sledite izdel kom GORENJA. ^°delujte v tej nagradni igri. oS,iite na naslov tovarne ra*glednico svojega kraja. Na ^zglednico napišite poleg svo lega naslova, številko garančij-skc8a lista izdelka GORENJE, ki ga imate. Ce "delka nimate, pa četudi ^ nameravate kupiti, po satno razglednico s svo J'ni naslovom na r0 GORENJE varna gospodinjske opreme VELENJE ^ SLEDI GORENJA) GOSTILNA MULEJ domača hrana izbrane pijače prenočišča VABLJENI KI vsak dan 2 mm TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili trgovini v gostilni in Jože Malle Loibltal - St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Die Restauration Deteljica 10 km enfcmt vom Ljubelj bedient Sie mit frisehen Fischen und jugoslavvi-schen Spezialitatcn. WIR EMPFEHLEN UNS! Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko GOSTILNA Klr«ch«nl«uer — Kolanlanra IS km Od Ijuboljakega predor« ob ce»ll v Celovec M L E C N i K NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM TERP1N TVRDKA I L lil lil IMP. EXP. (ustanovljena leta 1927) STEVERJAN (S. Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBBI (z električnim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: MOTORNE KOSILNICE 10—13 KS in Diesel — motokulti-vatorje 14—18 KS tovarne NIBBI KOSILNICE tovarne ALPINA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA, ZANJE IMAMO STALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI - NA RAZPOLAGO SMO VAM 7A vc/i oniASNILA • ••KMIIi.llllllllll za vsakogar nekaj v trgovinah IVIL-A KRANJ Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: STROJE in APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohišt veno okovje, železnina nilll,ill|"i:iiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiim VARTEKS VARAŽDIN — PRODAJALNA V PREŠERNOVI ULICI 15 V KRANJU Izkoristite izredno ugoden nakup do 701. popusta I MOŠKA KONFEKCIJA obleke silvio 345 N din znižano 173 Ndin diset 434 N din znižano 304 N din vatin 548 Ndin znižano 384 N din trogir 469 N din znižano na 329 N din hlače virton 124 N din znižano na 62 N din davson 143 N din znižano na 72 N din suknjiči od 250 N din znižani na 120 N din plašči rodeo 426 N din znižani 213 N din nimro 426 N din znižani na 130 N din diter 410 N din znižani na 205 N din kavaleria 358 N din znižani na 179 N din ŽENSKA KONFEKCIJA plašči od 359 Ndin znižani na 180 N din kamgam 565 N din znižani na 395 N din OTROŠKA KONFEKCIJA plašči shet od 220 N din znižani na 60 N din hlače 68 N din znižano na 48 N din ZA NAKUP V DEVIZNIH SREDSTVIH JE ŠE DODATNI POPUST 10 »b. Poslovalnica Prešernova ul. Kranj vas vabi, da si brezobvezno ogledate najnovejše modele moške konfekcije. PRIPOROČA SE VARTEKS poslovalnica Prešernova ul. 15, Kranj ^^.+/.9^:.5B 5745924539 499999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999985649991 GLAS * 14 STRAN ■iaBBBBBnBBB«BB«BBBBBBBBBBBBBaBBBKB«BBBflaaSHaBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBBBaB«B»» Sie sind hbflich zum Besuch des neugebauten GOLF HOTEL in Bled eingeladen: Hochst moderne Zim mer mit Bade-zimmer, WC und Telefon, erstklassige Kiiche, drei angenehme Restaurationen, Gesellschaftsraume, Kaffeehaus, Dan-zing usw. Zvvei Bassins mit Termalvvasser, Te-nnisplatz, weitausreichender Park. Ih-rennersten Besuche vverden bestimmt auch vveitere folgen. Telefon 77-504. Izlete naj organizirajo le agencije Pisali smo že, da je Gorenjska turistična zveza minuli torek dopoldne na Bledu organizirala posvetovanje s predstavniki turističnih in prevoznih podjetij in turističnimi društvi rta Gorenjskem. Ena glavnih ugotovitev je bilaw da vedno večji izletniški turizem pri nas povzroča tudi vse več teiav, ki jim zdaj posvečamo še premalo pozornosti. Posebej so na posvetovanju poudarili, da so v zadnjem času vse bolj pogosti organizatorji izletov pri nas tuje agencije in posamezniki in to kot vodniki. V tovrstni dejavnosti pa so se dodobra vključili še tuji vozniki taksijev. Prav to pa povzroča precejšnjo zmedo in tudi škodo našemu turizmu. Zato so udeleženci posveta menili, da bi ta in nekatera druga tak- šna vprašanja, tako kot v drugih deželah^ morali urediti z ustreznimi predpisi. Seveda pa bi hkrati domača turistična podjetja morala pripraviti bogatejši izbor izletov za turiste. Na posvetovanju so tudi predlagali avtobusnim podjetjem, da posameznim turističnim vodnikom ne bi dajala na voljo avtobusov za izlete, če lete ne organizirajo agencije. Sklenili pa so tudi, da bodo opozorili inšpekcijske sluibc, naj preganjajo »divje piknike«^ katerih cilj je največkrat izredno visok zaslužek in slaba kvaliteta. S tem pa močno zapravljamo ugled našemu turizmu oziroma turistični dejavnosti. A. t. V nedeljo izvolitev sedme lepotice narcis Turistično društvo Planina pod Golico je pripravila vse potrebno za sprejem gostov, ki se bodo v nedeljo udeležili majskega izleta v čudovito naravo pod Golico, posejano z belimi narcisnimi poljanami. Tradicionalna in mikavna prireditev ob izvolitvi lepotice narcis vsako leto privabi v planinski raj pod Golico številne ljubitelje narave. Predlanskim so goste zabavali Slaki, lani Veseli planšar-ji, letos pa jih bodo domačini, zbrani v Goliškem zabavnem orkestru. Znani ansambli so mamreč zelo dragi, saj so pred dvema letoma Slake plačali 320.000 S din, Veselim planšarjem pa so morali odšteti 250.000 S din. Res pa je, da je bilo zaradi Slakov v Planini pod Golico rekordno število gostov, saj so samo pri vstopnicah in parkirnini dobili okrog milijon S din. Tajnik turističnega društva je povedal, da jih takšna prireditev stane okrog 600.000 S din. Letošnje leto so se narcise hitro razcvetele. Tako kot druga leta, tudi iletos opozarjajo turiste, da so narcise zaščitene in da bo gorska straža budno pazila, da bi ostala narava nedotaknjena. Planina pod Golico vatbd prijatelje narave, zabave in razvedrila v prijetnem gorskem okolju in ma izvolitev lepotice narcis. J. VTdic Občni zbor TO Kamnik Pred nedavnim so imeli člani turističnega društva v Kamniku redni letni občni zbor, na katerem so pregledali svoje delo v preteklem obdobju. Med najbolj uspele prireditve gotovo sodi dan narodnih noš, ki je v Kamniku postal že tradicionalen. Lani se je na tej prireditvi zbralo skoraj 600 narodnih noš iz vse Slovenije, prišli pa so tudi iz zamejstva. To turistično folklorno prireditev bodo organizirali tudi letos in sicer prvo nedeljo v avgustu. V razpravi so se člani kamniškega turističnega društva dotaknili tudi vprašanja čistoče v Kamniku. Pred leti je društvo s svojimi sredstvi kupilo več košev za smeti, ki so jih postavili po mestu. Vendar odlagališča za smeti niso dolgo rabila namenu, saj so jih neznani zlikovci hitro uničili. Tako Kamničani nimajo kam odlagati smeti. Člani društva so se zavzeli tudi za strožji nadzor nad odlaganjem smeti v strugo Mlinščica in Kamniške Bistrice, saj ti odpadki onesnažijo vodo in povzročajo neprijeten smrad. Predlagali so tudi, da bi mesto primerno okrasili s cvetjem, ker bi s tem vplivali na prijetno počutje turistov in domačinov. Tudi s turističnimi informacijami niso povsem zadovoljni. Lani so izdali lepa prospekta Kamnika in Velike planine, planinskemu društvu pa so predlagali, naj bi postavil v mestu tablo z zemljevidom kamniških planin. Na koncu je udeležencem občnega zbora kamniškega turističnega društva predaval prof. Janez Majašič o turističnih zanimivostih Tunizije, predvajali pa so tudi film o lanskoletnem Dnevu narodne noše. Zdenka Prostavec, lanskoletna lepotica narcis, se bo tudi letos potegovala za ta naslov. — Foto: J. Vidic V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI MODNA OBLAČILA ZA VSAKO LETNO DOBO, # KREDITNE UGODNOSTI, « KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO, # SODOBNA STANOVANJSKA OPREMA « SREDSTVA ZA VAŠO NEGO, # ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. # DOSTAVA NA DOM, .tBGOVSKO. PODJETJE ZARJA Tradicija tržiškega čevljarstva (18) Slovenci zmagajo na volitvah ' Ko je bil Peter Kozina že pred tem, da ga bodo nemški tndustrialci s svojimi Intrigami povsem onemogočili, se Je obrnil na dr. Evgena Lampeta, ki Jc kot poslanec slovenske ljudske stranke v deželnem zboru odločal o gospodarskih zadevah. Razložil mu je svoje načrte glede tovarne in svojo »tisko, ker mora Zadružni zvezi v Ljubljani takoj vrniti vse posojilo. Dr. Lampe Je videl, da tu ne gre le za Kozi-novo osebnost, temveč za slovensko nacionalno zadevo, da gre za boj proti nemški dominaciji in proti Izkoriščanju slovenskega delavstva. Videl Je, da hoče Kozina s svojim podjetjem pomagati malemu, zatiranemu človeku. In dr. Lampe mu je obljubil pomoč. Tvegal Je celo to, da Je na Bvojo odgovornost posodil Kozini denar iz blagajne deželnega odbora. Tako je Kozina lahko vrnil posojilo Zadružni Zvezi, Nemcem pa Je njihov zlonamerni naklep padel v vodo. To pa je bila le prehodna rešitev. Treba Je bilo pač vrniti denar deželnemu zboru. Kozina Je iskal premožnejše družabnike. USTANOVITEV FIRME PETER KOZINA — Co. Dr. Jan. Ev. Krek, profesor Ev. Jare, odvetnik dr. V. Pegam in gradbeni podjetnik J. Lončarič so dali Petru Ko-«aii potreben začetni kapital. y tej družbi je imel Kozina ,e 5 % lastnega kapitala, 95 % Pa so založili imenovani družabniki. Dne 25. marca 1913 je bila firma »Peter Kozina — Co.« protokolirana. Prva leta so bila pač težka. Kozina se je zelo trudil, da vpelje svoje izdelke na trg. Tovarna je izdelovala v začetku okrog 300 parov čevljev dnevno. Do prve svetovne vojne je Kozina razpošiljal čevlje že skoraj po vsej tedanji Avstro- Ogrski monarhiji, posebno še, ker je imel kot nekdanji trgovski potnik pri Krisperju v Ljubljani osebna poznanstva. Na trgu je bila že tedaj huda konkurenca z raznimi avstrijskimi in tujimi čevljarskimi tovarnami. Kozina je vpeljal izdelavo okvirno šivanih čevljev znamke »Good-year«, pa tudi fine ženske Čevlje iz kvalitetnega usnja. (Opomba: Amerikamec Charles Goodvear je proti koncu 19. stoletja skonstruiral stroj za šivanje okvirjev in za pre-šivanje podplatov. Po njem se okvirno šivani način izdelave, čevljev imenuje »Goodvear«). VPLIV TOVARNE PEKO NA OBČINSKE VOLITVE V TRŽIČU Kot sem zapisal, so Petru Kozini pomagali poslanci in drugi vplivni možje pri slovenski ljudski stranki, ki je imela tedaj v kranjskem deželnem odboru večino. Zadnje upanje nemških tovarnarjev v Tržiču je bilo, za vsako ceno obdržati vsaj tržiško občino v svojih rokah; to si je najbolj želel župan in tovarnar C. B. Maliy. Za občinske volitve leta 1912 sta bili v Tržiču slovenska in nemška volilna lista. Delavstvo v tovarnah Mally in Goeken je bilo pod hudim pritiskom: ali glasovati za nemško listo ali pa se pripraviti na posledice. Med delavci Kozinove, torej slovenske tovarne pa ni bilo nobenega pritiska, kar je precej vplivalo tudi na ostalo delavstvo. Takrat sem bil še vajenec, dobro pa se spominjam agitacij po hišah še tik pred volitvami. Na dan volitev v maju 1912 je šlo že tako daleč, da je Mally poslal iz tovarn? celo nekaj delavcev na agitacijo z nalogo, naj vplivajo zlasti na omahljivce. Ce že me nameravajo voliti nemške liste, naj raje ostanejo doma, da bo ja slovenska lista dobila manj glasov. Toda vse to ni nič pomagalo. Res, da niso bili vsi Kozinovi delavci volilni upravičenci v tržiški občimi, ker jih je bilo precej tudi iz tedanjih občin Kovor, Bistrica in Križe, vedar so le vplivali tudi na delavce v nemških tovarnah, da se mnogi niso dali ustrahovati. Tako je tudi vpliv slovenske industrije Petra Kozine precej pripomogel k zmagi slovenske liste, s katero je bil izvoljen pni tržiški slovenski župan, fužinar Franc Ahačič. Mally je kot podžupan ostal 5e vedno nemško zagrizen im je v letu 1917 v občinskem svetu protestiral proti podpisom za dr. Krekovo Majsko deklaracijo. 1914-1918 Med prvo svetovno vojno sta izdelovali obe tovarni. Kozi nova in Mallyjeva, razen drugega največ vojaške čevlje. Dobra stran tega je bila to, da so bili mnogi delavci, zaposleni pri izdelavi vojaških čevljev, oproščeni vojaške službe. Kozinova tovarna je dobro napredovala. Kmalu je Peter Kozina delal z lastnim kapitalom, izplačal deleže družabnikom im postal edimi lastnik tovarne. Andrej Tišler . v. ■ . ' Gorenjski kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ne naročilo, ne moja profesorska zahteva, marveč vaša občutja, vaša resnična občutja! Domovina je kraj, kjer ste se rodili. Domovina le mati, ki vas je učila v svoji besedi govoriti, domovina so ljudje, ki jih imate radi. Domovina je dežela, v kateri živite in ki jo ljubite. Poniovina je domača pokrajina, ki jo občuduje, ljudje, ki govore jezik kakor vi, bajke, ki 8te jih v otroških letih poslušali in ki jih najbrž °e vedno radi poslušate in prebirate, pesmi, ki l]h pojete ali berete, povesti, napisane v naši besedi, sleherna slovenska beseda, ki je kri naše duše, beseda, ki nas dela in ohranja Slovence ...« . T° i° še in še je našteval profesor, Slavko 81 ie beležil njegove besede in mislil, da mu te naloge ne bo težko napisati. Zuaj pa, ko bi moral začeti pisati, grize pejesnik. Profesorjevih napotil je vse preveč in naf°ga, ki jo bodo pisali in za katero se mora ^Praviti, ni več videti lahka, saj se mu je P01*«} zataknilo že ob samem začetku. »Kraj, kjer sem se rodil,« strmi Slavko v ne-P°Pisan papir. Kaj naj napiše? Graza ne more •^Pisati. Graz ni slovenski kraj. Graz ni slo-enska domovina. Že ta kraj je v nasprotju s Profesorjevim prvim napotkom, da je domo-Vjna kraj, kjer se je Slavko rodil. , Rodil sem se v Grazu, zapiše Slavko na list, 8a izziva s svojo prazno belino in ki ga bo reba napolniti S stavki, s kakršnimikoli stavki, *er takole, ne da bi kaj napisal, ne bo mogel .es Popoldan sedeti in gristi peresnik. Vseeno, Graz ni v njegovi domovini! Vsi ljudje ni-maJO sreče, da bi se rodili v krajih, kjer je °ma slovenska govorica. In med Slovenci jih Je mnogo, baje več kakor četrtina takih, ki se ^ rode na slovenskih tleh. Vsak četrti, če ne celo tretji Slovenec se rodi na tujih tleh, ker je Slovenska domovina preskopa, da bi lahko prav vsi Slovenci živeli od njenega kruha. Tudi on se je zato rodil v Grazu, v tujini, kakor zapiše in zaključi svoj prvi stavek. Ni sam kriv. Tja je morala mama, rojena v Borjani na Bre« ginjskem. Borjana je lep kraj. Za mamo in zame najlepši kraj na vsem svetu. Tako pravijo tudi drugi, ki so v mladih letili morali za delom na tuje in se na stara leta vrnili. »Ljubo doma, kdor ga ima!« Tako ne govorijo samo stare žene, ki so desetletja služile na tujem, največkrat pri arabski gospodi v daljnem Egiptu, in ki jim beseda ne teče gladko samo v slovenščini, marveč tudi v arabščini, angleščini ln francoščini. Te pametne in zaradi znanja toliko tujih jezikov vsega občudovanja vredne žene, ki preživljajo svoja stara leta s prihranki, za nas pravim bogastvom, o katerem pa pravijo, da nI nič proti bogastvu lepote domače gnide, čeprav jim nI mogla v mladih letih dajati kruha in jim zagotoviti obstanka. »Hm, to bo šlo,« je Slavko zadovoljen z mislimi, ki se mu porajajo. Domovina torej ni samo prazna beseda, če jo ljubijo celo ljudje, do katerih Je bila v njihovih mladih letih skopa kakor mačeha. Pa ne samo stare bogataške, tudi moški z usodo, podobno Cankarjevemu Juretu, se vračajo domov umirat. Tudi take poznam, ki so morali v mladih letih s trebuhom za kruhom v Francijo, v Nemčijo ali Belgijo in ki so prišli praznih in revnih rok, s kakršnimi so odhajali, pa so vseeno govorili: »Ljubo doma, kdor ga ima!« Niso bili tako hrupno navdušeni nad domovino kakor tiste ženske, ki se niso vrnile iz tujine praznih rok in ki jih Je tujina spremenila v nekakšne gospe. Bili so bolj tihi, neupadljivi in bi jih najbrž nihče ne opazil, ko bi ne bili še bolj okostnjaško suhi od drugih revnih ljudi. Morda bi ne bili taki, ko bi ostali doma, saj venomer ponavljajo, kadar pripovedujejo o delu na tujem: »Tujina človeka izsesava, izrablja, dušo mu žre. Doma je bolje, čeprav ni prida. Doma vsaj dihaš domači zrak, piješ studenčnlco, prah se ti ne zajeda v pljuča ln kadar umreš, si vsej med domaČimi pokopan in ne med tujci.« Tako govore in čakajo smrti. Ničesar nimajo, nihče ne ve s čim se hranijo, pa vseeno jim je domovina ljubša od tujine, čeprav Jim daje samo kamen. Kakor da se s kamnom hranijo ln da je tisto res, kar Je zapisal pisatelj Ivan Cankar: »Ce nimaš kruha, domovina, ml daj vsaj kamen! Se ob kamnu bom prepeval.« Toda, zakaj bi pisal o drugih. Najbrž tudi profesorju ne bo prav, saj Je vendar naročil, naj pišejo predvsem o tem, kar sami čutijo do domovine. Torej bo najbolje, če prečrta skoro vse, kar je doslej napisal. In napisal je že celo stran, kazalec na uri pa se je pomaknil že čez drugo uro. Gospodar Pahor, pri katerem Slavko stanuje, se pravkar Vrača iz rudnika. Zdaj bo kosilo. »Slavko!« To je gospodinj in glas. »Že grem, gospa.« »Gospa? Nehaj že s to gospo,« se zasmeje gospodar. »Delavci nismo gospoda in se nikoli ne bomo pogospodili.« Slavko zardeva. »Pahorjeva ji reci! Ali pa Marta, kakor jo kličem jaz. Nehaj jo onegaviti z gospo! Knapova žena je in ne ravnateljeva! Drugače se bo 5e prevzela in se začela ozirati za kakim gospodom. Za gospo je ubogi knap premalo.« »Ja, Marta mi reci,« ga prav po materinsko pogleda rudarjeva žena. »Bom, gospodinja,« obljublja Slavko, čeprav čuti, da je kar tako po domače ne bo mogel nikoli poklicati. Spoštuje jo. Odslej jo bo skušal klicati gospodinja ali pa ji bo rekel: »Pahor-jevi,« kar se mu zdi bolj spoštljivo. Gospa zveni v rudarskih ušesih malodanc kot posmehljivka. Tu je drugače kakor na Bavarskem, kjer je beseda »gospa — die Frau« tudi za delavska ušesa nekaj navadnega in samoumevnega, ker nima meščanskega ali aristokratskega prizvoka kakor v slovaiičinL - Dramilo rojakov Valentina Vodnika Ob 150-letnici pesnikove smrti (Nadaljevanje in konec) | Vprejšnjem sobotnem ! Glasu smo omenili, da | je Prešeren sodeloval J pri akciji za obnovitev Vodnikovega nagrobnika. In da I so prav na njegovo pobudo j vklesali na spomenik Vodnikove lastne verze (iz pesnitve Moj spominek): Ne hčere ne siina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi poj6. I n m m m&m Vodnikova rojstna hiša Zanimivo bo zato zvedeti, kako je do te akcije (obnove nagrobnika) sploh prisilo. Ilirski list je 24. marca 1838 objavil sklep »več prijateljev odličnega rojaka Matije čopa«, da mu postavijo dostojen nagrobni spomenik. Hkrati je Ilirski list pozval vso javnost, da podpre to zamisel z zbiranjem gmotnih sredstev. Pobudnik te akcije je bil oskrbnik komende Mihael Pregl (1791-1877), tesen Čopov pa tudi Prešernov prijatelj. — Pregl in Prešeren sta si delo pri tej akciji lepo razdelila: gospodarstvenik Pregl bo skrbel za dotok denarnih sredstev, Prešernova naloga pa je bila, sestaviti primeren napis. Razsodni Pregl je kmalu uvidol, da bo denarja še ostalo, potem ko bo Čopov nagrobnik že postavljen. Zato je kar predlagal, da se ostanek gmotnih sredstev porabi za popravilo Linhartovega in Vodnikovega nagrobnika. Po leg novega Čopovega sta res leta 1840. bila obnovljena tudi oba stara nagrobnika. Vsi trije — Čopov, Linhartov in Vodnikov — so bili 1. 1938 (ob opustitvi starega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu) preneseni na Navje, kjer stoje še danes — žal, močno zanemarjeni, zaprašeni in pozabljeni . . . kulturni Ljubljani Navja — panteona slovenskih velmož — ni dosti mar. Očitno so ji bolj pri srcu razne stolpnice in supermarketi . . . DOVOLJ JE SPOMINA Ali ga je res dovolj? Po razno neznanje mlade in starejše generacije, ki smo mu bili žive priče ob televizijski oddaji dne 5. t. m., nam je pokazalo, da spomina na Valentina Vodnika ni dovolj. Saj ga skoraj nič ni. Le malokdo od vprašanih je vedel za prvega slovenskega pesnika, ki je utiral stopinje celo velikemu Prešernu. Izpraševalka (prof. Jovita Podgornikova) se je z vprašanji lotila ljudi, ki stanujejo, ali pa vsak dan hodijo po eni najbolj dolgih ljubljanskih cest, po Vodnikovi cesti. A tudi zadrega, le kdo bi utegnil biti ta Vodnik, katerega ime jih sleherni dan zre z vseh uličnih tablic? Slišali smo celo izgovor meke vprašan ke, da šele nekaj let stanuje na Vodnikovi cesti, doma pa je s štajerskega — in zato ne ve, kdo bi bil ta Valentin Vodnik. (Pa bi človek mislil, da za prvega slovenskega pesnika zvedo vsi Slovenci brez izjeme že v prvih razredih osnovnih šol . . .) ZAGREBŠKA VODNIKOVA CESTA Se izza mladih let, ko sem pohajal po ulicah hrvaške prestolnice, sem postal pozoren: na začetku Vodnikove ceste, ki veže glavni in savski kolodvor, sem videl vzidamo kovinsko ploščo z nojosnovnejšimi podatki o našem pesniku pa tudi o njegovem mestu v slovenskem s-lovstvu. No in tako utegnemo doživeti lekcijo: da bodo hrvaški stanovalci zagrebške Vodnikove ceste utegnili več vedeti o našem pesniku kot slovenski stanovalci ljubljanske Vodn i kove ces t e. TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED — BOHINJ Kaj, ko bi se od sosedov le kdaj kaj naučili? In pomagali ljudem do znanja, ki ga ali dobili niso ali pa pozabili. Sicer pa bi se od Zagrebčanov lahko naučili tudi modre strpnosti. Tako se velika, moderna cesta v Zagrebu (tam stanuje tudi Sanda Langer-holz, znana hrvaška igralka) imenuje po našem kranjskem rojaku dr. Janezu Bleivveisu — Bleivveisova cesta! Kako pa je pri nas? V Ljubljani in v Kranju smo hiteli in črtali Bleivveisovo ime s seznama mestnih ulic. — Kakor, da smo pozabili, da je bil Bleivveis vrsto desetletij dejanski politični vodja, celo »oče«, slovenskega naroda. Da je bil prvi Slovenec, ki ga je sprejela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v vrste svojih rednih članov. Da je prav Bleivveis s svojimi Novicami odločilno prispeval k. jezikovni enotnosti Slovencev, ki je pogumno kot prvi vpeljal moderno gajico namesto zastarele bohoričice. Dostikrat smo že pisali o tem, da je že prišel čas, ko moramo ublažiti preostre črte, ki jih je začrtala naša polpretekla slovstvena in politična zgodovina v Bleivveisovi podobo. Da moramo biti bolj pravični. In spoštovati dobro opravljeno delo svojih prednikov. Razumeti jih skozi njihov čas, njihove boje in poraze. Predlagali smo že v vrsti zapisov, naj bi vsaj Kranj vrnil Bleivveisovo ime ozki ulici, v kateri je bil »oče slovenskega naroda« rojen. To je ulica — danes del Tavčarjeve — od steklarne Čolnar do hotela Evrope. A vsi dosedanji predlogi — z obširnimi utemeljitvami — so naleteli na gluho lozo . . . VODNIK — ČASNIKAR Manj znano je zanimivo dejstvo, da je bil Valentin Vodnik prvi slovenski časnikar (slovenski izraz za »novinarja«). Urejal je »Novice lublanske«, ki so pričele izhajati že v letih pred Prešernovim rojstvom! Dne 30. rožnicveta 1798 je Vodnik na prvi izvod lista napisal naslednje šegave pa tudi resne besede: »Tiskar Eger me je nagovo ril; rad sim moje tumpasto pero njemu v štero posodil; se kremžim, se pačim, inu gledam, kako bi maš jezik narboij po druzih že osnaženih evropejskih jezikih per-rezal.« Alfonz Gspam, naš vodilni vodnikoslovec, pa je trdno in pravično določil Vodniku me sto, ki mu gre v našem slovstvu: »Poskusimo si Vodnika odmisliti iz naše literarne preteklosti in videli bomo, kakšna porazna praznina bi nastala ma njegovem mestu im kako dolgo bi bilo treba čakati, da bi jo kdo zapolnil. Črtomir Zoreč Usoda Bonatza, Stendersa in Fcldmanna ga ni prizadela. Trije iz smrti zapisane nemške armade; imenovani, a vendar brez imena. Trije izmed mnogih milijonov. V zadnjih petih letih vojne je padlo z njimi vred tri in pol milijona nemških vojakov in oficirjev. Njihova trupla so pokopana v 54 deželah vseh delov sveta. Kdo jih je tja poslal? Kaj so iskali z orožjem v roki v tujih državah? Za kakšne cilje so morali žrtvovati svoja življenja? Takih vprašanj si von Jagvvitz ni zastavljal. Njega je zanimalo vse kaj drugega. Nekateri krogi nacističnega vodstva so že spoznali, da je poraz Nemčije neizogiben. Državni podsekretar von Jagvvitz je spadal mednje. Uradno je tako spoznanje seveda veljajo za črnoglednost in godrnjanje in so ga — kjer je postalo preglasno — preganjali kot politično razkrojevalno delo. Za kaj takega se je človek lahko znašel v gestapovskem zaporu ali pa v koncentracijskem taborišču. Pri tem pa je bil izvzet določen krog ljudi, ki ga je nacistično vodstvo samo izbralo. Temu je pripadal tudi von Jagvvitz. Ta krog se je moral celo po službeni dolžnosti pečati s tem vprašanicm, da bi svojemu vodstvu predlagal in pripravil vse potrtlT^", da bi rešili čimveč tega, kar bi po porazu lahko služilo kot politična in gospodarska baza za četrti rajh. Ta pa bi se nekega dne maščeval nad zmagovalci Hitlerjeve Nemčije. Taka je bila tudi skrivna misija gospoda von Jagvvilza, čigar mercedes je dirjal z zasenčenimi lučmi proti Strass-bourgu, mimo zbombardiranih mest, mimo vedno novih vojaških kolon, ki so odhajale na bojišče, mimo procesij nemških beguncev, ki so šli v nasprotno smer, mimo polj, obljudenih s tujimi delavci. Nanj se Hitler lahko zanese. Kot veleposestnik se je zvito smehljal. Kmalu bo prispel na cilj svoje vožnje, obrisi Strass-bourga so se že risali na obzorju. Drug za drugim so se ustavljali avtomobili pred hotelom Masion Rouge v Strassbourgu. Skozi portal so vstopili različni gospodje. Med njimi je bilo nekaj mornariških oficirjev v uniformah, večina gostov pa je bila v civilu. Bila je to bleščeča družba, ki je prišla na dogovorjeni sestanek. O p> ložaju, ugledu ali poreklu posameznikov, ki so bili že Ul ali pa so pravkar prihajali, je bilo mogoče sklepati samo po njih videzu, kajti zaradi tajnosti sestanka je odpadel običajni ceremonial predstavljanja. Oboroževalna industrija Krupp, Messershmitt, Biissing, Rheinmetall in Volksvvagen ni želela, da bi v zvezi s to konferenco prišla v javnost imena predstavnikov njihovih družb. Točno ob 10. uri so se zaprla oblazinjena vrata za poslednjim udeležencem konference. Pred vrata sta se postavila dva zajetna gospoda, ki sta prej pregledovala posebne izkaznice gostov. Po njunem nekoliko oglatem in nerodnem obnašanju bi lahko sodili, da se nista nič kaj udobno počutila v svojih dobro krojenih temnih oblekah. Pozno popoldne so se udeleženci konference še enkrat zbrali v jedilnici. Bili so redkobesedni. Niti izbrane jedi niti zaplenjeni francoski konjak niso pripomogli k sproščenosti. Kar je miza nudila tem izbrancem, so ljudje, ki so živeli na karte, poznali samo še iz pripovedovanja. Nekoliko pozneje se je družba razšla. Togo so se poslovili in njihovi avtomobili so odpeljali na vse strani. Na tej konferenci niso vodili zapisnika. Navzoče so vljudno, toda odločno opozorili, da si,ne smejo delati nobenih beležk. Zato je minilo leto dni, preden se je o tej čudni konferenci sploh kaj izvedelo. šele novembra leta 1945 je zavezniška komisija za vojne zločine v Londonu objavila svoja dognanja o skrivnih načrtih in ukrepih, ki so jih bili skovali v Maison Rouge vodilni nacistični krogi, ko so spoznali, da je vojna izgubljena. Ti načrti so vsebovali ustanovitev različnih tehničnih uradov in raziskovalnih birojev, ki naj bi po vojni — razdeljeni po mestih in vaseh vse Nemčije — tajno organizirali novo oboroževalno industrijo ter konspirativno povezovali vse naciste in končno ustanovili tudi primerno organizacijo v ttittal« Glavni referent na tem sestanku je poročal: »Bitka zr> "v cijo je Izgubljena, čas je, da nemška industrija spoziu.., da vojne ni mogoče dobiti in da je treba misliti na ijfC *>jfl*> komercialno dejavnost. Vsak industrialec mora navezati stike s tujimi podjetji in skleniti z njimi pogodbe. To mora izpe-ljati vsak zase, da ne bi vzbujal suma.. Nadalje je treba izvršiti priprave, da bi po vojni dobili čimveč tujih kreditov. DELO BO V KRATKEM IZŠLO PRI ZALO/BI BORPC .__ •'- '-- - ■ - • ■ ^ Prvomajski pohod Škofjeloški odred mladih tabornikov — Partizanski odred svobodnega Kamnitnika — je precej aktiven. V njem se zbirajo mladi, ki ljubijo naravo, ki se zanimajo za našo zgodovino in ki svoj prosti Čas hočejo koristno izrabiti. Letos so škofjeloški taborniki organizirali že več akcij, ena glavnih pa je bil nedvomno prvomajski pohod, tradicionalna vsakoletna akcija našega odreda. Ideja o prvomajskem pohodu se je rodila že pred časom. Cilj tega pohoda pa je bil seznaniti mlade z našo Preteklostjo, predvsem z zna-■titti partizanskimi spomenici, partizanskimi kraji in podobnim. Obenem naj bi bil to prijeten izlet v naravo, kjer bi združili zabavno s koristnim. Letošnji pohod je trajal dya dni. S seboj smo povabili tudi tabornike s Trate, Priključili pa so se nam še taborniki iz Tržiča in Križ. Na pot smo odrinili 1. maja zjutraj. Razvili smo prapor 1,n krenili skozi praznično °krašemo Škofjo Loko proti ^rngrobu in naprej proti Ranici, kjer je padel narodni £eroj Stane Žagar. Vreme je £''o krmežljavo, le kdaj pa £daj se je izza oblakov pri-*rad]0 sonce. Toda tega nam ni bilo dosti mar, saj hoja navkreber človeka pošteno Ogreje. Iz Planice smo zavili j?1"0* i Cepulam, nato pa na Mohor. Vso pot smo srečevati izletnike, ki so prav ta-*° kot mi preživljali prosti oan v naravi. Vsi so se spra- ševali, od kod se je vzela ta mlada vojska — bilo nas je namreč kar štirideset. Vso pot smo prepevali ter tako skoraj mimogrede prispeli na Mohor, kjer smo dalj časa počivali. Od tu smo nato odšli po gozdovih proti znani partizanski vasi Dražgoše. Že od daleč smo zagledali Bič-kovo skalo, ki nam je bila izvrsten kažipot. V Dražgošah smo na seniku uredili ležišča, tako da je bil pohod prav zares partizanski. Odmor do večera smo izkoristili za pripravo kulturnega programa ob tabornem ognju. Zvrstilo se je več točk, nato pa smo skupno začeli prepevati. Veselo praznovanje bi se verjetno zavleklo pozno v noč, če ne bi bila pred nami še precej dolga pot čez Jelovico v Bohinj. Kljub temu pa smo spet spoznali mnogo novih prijateljev, saj je k tabornemu ognju prišlo tudi nekaj domat-činov. Noč na seniku je bila posebno doživetje. Zjutraj smo zgodaj vstali in se odpravili naprej. Počasi smo se začeli dvigati proti Je/lovici. Tamkaj je še ležal sneg, na katerega pa smo že prej računali, zato ni predstavljal posebne ovire. Hoja je seveda postajala vse težja, saj se je z višino debelila tudi snežna odeja. Končno smo le dosegli vrh in prišli na cesto. Le še petnajst metrov nas je ločilo od Bohinjske Bistrice. Ker pa je koračenje po cesti postalo dolgočasno, smo sklenili spremeniti smer poti — vsa skupina se je napotila proti Nomnju. Skoraj po gamsovih strminah smo se začeli spuščati v dolino. Steza je bila nadvse zanimiva, saj je potekala skozi komaj ozeleneli gozd in malone ma-vpično navzdol. V dolini pa nas je čakalo »prijetnć« presenečenje. Most čez Savo je bil namreč podrt in tako smo morali smer še enkrat spremeniti. Tokrat smo zavili proti Bohinjski Beli. No, tukaj smo le dočakali vlak, ki nas je popeljal spet domov. Jvo Kržišnik Šofja Loka ELEKTROTEHNA Kranj9 Prešernova 9 VAM * Hudi VELIKO IZBIRO gospodinjskih aparatov, tv in radio aparatov, motorjev, lestence in ves instalacijski material. Velik e ugodnosti pri nakupu na kredit. Dodajamo tudi za reprodukcijo. Zame je zmanjkalo Nekega lepega nedeljskega dne je mama delala jabolčni zavitek. Rekla je, da ga bomo jedli pri kosilu. Ker je bilo sončno vreme, nisem mogel zdržati v kuhinji. Prosil sem mamo, če grem lahko na dvorišče. Rada mi je dovolila in bila verjetno vesela, da sem se ji umaknil izpod nog. Toda na dvorišču ni bilo otrok, da bi se z njimi igral. Zato sem jo mahnil proti mlinarju v gozd. Rekel sem si: Nabral bom spomladanskih cvetlic in jih nesel mami, ki ima rada rože. Ves prevzet od prvega lepega pomladanskega dne sem pozabil na cvetlice. Hodil sem po gozdu in občudoval naravo, ki se je prebujala iz zimskega spanja. Ptički so žvrgoleli. Rahel veter je prinašal vonj pomladi. Sonce je pošiljalo tople žarke na zemljo. Sam ne vem, kako sem prišel na Jakoba. Tako se imenuje hrib nad Preddvorom. Tu sem se šele spomnil, da sem že predaleč od doma. Mama me gotovo že išče. Stekel sem po griču navzdol in proti domu. Ko sem stopil v kuhinjo — bilo je že pozno popoldan — ni bilo o kosilu in jabolčnem zavitku ne duha ne sluha več. Mama pa je rekla: »Ker te tako dolgo ni bilo, smo vse pojedli, zate pa je zmanjkalo.« Kondi Pižon, 4. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Peter Jovanovič riše za vas Glej ga no! Novo torbico ima, pa me še pogleda ne. $ Moj domači kraj ulic? Razsvetljene izložbe vabijo mimoidoče, po cestah drvijo avtomobili. Glej, kakšni čevlji, kakšna čudovita obleka! In to pohištvo! V meni se prebudi želja, da bi bilo vse to moje. Ne, se spomnim, saj to je le zunanjost! Pravo življenje se skriva za neštetimi zaprtimi vrati. Ne poznam ga. In ti? Mar tudi ne veš? Potrkaj na vsake duri! Spoznal boš resničnost. Alenka Vidovič, 6.e razred os. š. Simon Jenko, Kranj Mesto je svet v malem — v blišču in bedi. Mesto se ne spreminja. Spreminjajo se le ljudje, njegovi prebivalci. Mnogo tujcev prihaja k nam, a ti vidijo le zunanjost. Ne opazijo notranje podobe mesta. Mnogo vrat se odpira v tihe, samotne uličice. Nikdar ne bomo zvedeli, kaj se dogaja za njimi, kakšno je življenje za stenami tisočerih stanovanj. Tema je ovila ceste in stavbe. Po tlaku odmevajo koraki. Jaz. Sama. Ponoči. Premišljujem. Hiše se mi zdijo kot starke in starčki, ki z nagubanimi obrazi zdijo pred domom onemoglih. V daljavi vidim luč. Ne eno, sto luči. Vseh barv so — bele, rdeče, rumene ... Kako lepo je vse to! Kje so sedaj tisti otožni, hladni zidovi starih Mladinski koncert v Preddvoru V sredo, 23. aprila, je v dvorani osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru gostoval godalni orkester s solisti. Koncert je bil posvečen praznikoma 27. aprilu in 1. maju. Zaradi deževnega vremena obisk staršev ni bil velik. Kljub temu pa je koncertu prisostvovalo veliko število učencev. Dvorana je bila polna. Na prireditvi so poleg godalnega orkestra nastopili še pevka Berta Ambrož, sedem gojencev glasbene šole iz Kranja in osem gojencev glas. bene šole iz Preddvora. Najbolj smo bili veseli obiska Berte Ambrož, ki smo jo doslej videli in slišali samo na malih zaslonih in v radiu. Berta nam je zapela štiri otroške pesmice v mezzo sopranu. Nastopili so tudi naši učenci: kitarist Marko Tičar, štiri deklice iz nižjih razredov na klavirju in harmonikar Vinko Zadnikar, ki ga je v drugi izvedbi spremljal Srečko Nečimer. Učenec Marjan Mavric iz Kranja je igral na klarinet. Vodja godalnega orkestra, dirigent Peter Lipar, nas je pozdravil in izrazil upanje, da bodo prijateljski stiki med obema glasbenima šolama postali tradicionalni. Predstavo je zaključila Berta Ambrož. Zdenka Koželj, 8. a Matija Valjavec os. š. Matija Valjavec, Preddvor Holandska obramba Ta otvoritev se danes že zelo redko vidi na večjih turnirjih. Oglejte si jo: 1. d2 - d4 2. c2 — c4 3. Sgl — f3 4. g2 - g3 5. Lfl - g2 6. 0 — 0 7. Sbl - c3 8. b2 - b3 9. Lcl — a3 10. Ddl — c2 11. Tal — dl 12. Tfl - el f7 - f5 Sg8 - f6 e7 - e6 Ls8 — e7 0-0 d7 - d6 Dd8 — e8 De8 — h5 Sb8 - d7 Sf6 - g4 Kg8 - h8 Tf8 - g8 Beli ima svobodnejšo igro, črni pa lahko poizkuša z ro-kadnim napadom, vendar mora pri tem paziti na svojega kralja. Žži>azpis: D« Hi )bili svobodni Oče mi fe pripovedoval Tisto jesen — bilo je med vojno — je sadje dobro obrodilo. Moj oče, doma iz Bodove! j, vasi na koncu Poljanske doline, je naložil par gajbic jabolk in jih z vozičkom odpeljal k znancu v Škofjo Loko. Spremljala sta ga sosedova fanta. S seboj so imeli škatlo in karbit ter na koncu vasi začeli pokati. Nikomur ni prišlo na misel, da bi to lahko bilo zelo nevarno. Ko so prišli čez most na cesto, jih je ustavila skupina Nemcev. Naiperili sp puške va- nje in začeli spraševati, kdo je streljal. Oče in njegova spremljevalca so povedali, da so streljala oni. Nemci so jih, oklolutali in jim vzeli škatlo. Eden od njih je priponi* nil: »Lahko bi bili vsi trije mrtvi!« Vse se je srečno končalo* Vendar ne želim, da bi okupatorji še kdaj pretepali in preganjali naše ljudi. Da bi bili le vedno svobodni! Janez šimic, 3. c razred os. i. Trata Piše dr. Valič tlele na Iz prakse otroškega zdravnika Ko me je uredništvo naprosilo, naj v tej rubriki redno prispevam sestavke o zdravstvenih problemih otrok, sem to nalogo prevzela z mislijo, naj bi to bili kratki pogovori o vsem tistem, kar nas zdravnike skupno s starši zanima v zvezi z otrokom od njegovega rojstva pa tja do mladostniškega obdobja, prek katerega stopi otrok v svet in življenje odraslih. Zakaj ta posebni poudarek zdravstvenemu pro-svetljevanju v zvezi z otroškim obdobjem? Zato, ker je v medicini že dolgo znano, da otrok ni le pomanjšani odrasli, marveč kaže njegov organizem svoje posebnosti tako v zdravju kot v bolezni, ki niso enake tistim pri odraslih ljudeh. Zaradi tega se je tudi razvilo otroško zdravstvo ali pediatrija kot posebna veja medicine in z njo želja, da naj bi čim večje število otrok pregledoval i ti zdravil otroški zdravnik, ki te posebnosti pozna. Naloga otroškega zdravstva ni le zdraviti bolnega otroka, marveč predvsem preprečiti, da bi sploh zbolel. Ohranjati zdravo mlado generacijo pa pomeni v širšem smislu daljnovidno skrbeti za zdrav narod in njegovo sposobnost za delo. Preprečevanje ali preventiva je tudi v tem, da že pri bolnem otroku skrbimo, da se njegova bolezen ne poslabša ali postane kronična. Preventiva je torej zelo važna tako za posameznika kot za družbo, kateri s preprečevanjem bolezni in invalidnosti prihranimo težke denarce. Zato bi moral biti tudi prispevek družbe za preventivno dejavnost večji kot je sedaj. Starši sami lahko preprečujejo nastanek bolezni s tem, da v posvetovalnico pripeljejo čim večkrat tudi zdravega otroka. Zdravje je namreč zelo širok pojem: kar se zdi staršem še zdrav otrok, je v resnici lahko že skriti bolnik, saj izurjeno zdravnikovo oko lahko opazi skoraj neopazna bolezenska znamenja in spremembe na otroku, ki jih je že potrebno bodisi zdraviti ali le pozorno nadzorovati. Prihodnjič: Rada bi ro dila zdravega in močnega otroka! Za tople poletne večere kakor tudi za poletne popoldanske prireditve je primerna mladostna obleka iz rumenega organ-dija. Kroj je enostaven. Ovratnik je klasičen, rokavi kratki, krilo pa je v pasu nabrano in razširjeno. Moda prihodnosti V sredo je po modni brvi v Tivoliju korakala moda prihodnosti. V Ljubljani je namreč gostovala pod pokroviteljstvom revije Elle-Ona in ob sodelovanju znanih pevcev francoska modna hiša Cerruti 1881. O tej modni hi ši je sicer slišati šele drugo leto, vendar pa je njen prodor v modi eden največjih francoskih uspehov zadnjih let. Je edina hiša, ki uveljavlja nove linije hkrati na ženskih in moških oblačilih. Modeli so tako za oba spola zelo enaki, podobni, ne da bi bili pri tem na primer ženski kaj manj privlačni. Modno vodilo hiše je mlad par, oblečen za mestno cesto od jutra do večera. Krila za ženske ni videti, hlače pa se pišejo z veliko začetnico. So zelo dolge, tako da pokrivajo nogavice, čeznje pa se nosijo tunike, kazaki ali bluze v srajčnem stilu. Usnjen ali kovinski pas je pravilo. Bar- ve so bela, bež, veliko čme, modra in nekaj rdeče. Tkanine so mehke in lahne. Na prvem mestu je jersev, nato so tkanine iz mešanice volne in svile, volne ln mo-herja in podobno. Modeli so za nas sprejemljivi, vendar le za vitke boke. Modeli so marsikoga navdušili s svojo udobnostjo ln enostavnostjo, vendar se taka moda pri nas še dolgo ne bo sprehajala po cestah. Srečali jo bomo le na potovanjih in počitnicah. Na reviji je sodelovala tudi tovarna Rašica z modeli, da je gledalcem zastajal dih. Nekaj svetovno znanih m:ineke-nov je nosilo sintetične obleke I ročno poslikanimi vzorci. Prelepo, a na žalost nedosegljivo. Naše konfekcijske hiše pa bodo kmalu začele, vsaj obljube so take, Izdelovati konfekcijo, in to moško, po zamislih Cerrutiia. Svetuje ing. Anka Bernard Uredimo lepo vršno trato Angleži so znani po svojih žametnih, zelenih »angleških« tratah, ki jih neprestano kosijo, gnojijo in škrope. V lepem vrtu ne gre brez take zelene preproge, na kateri vsaka cvetlica in grm šele prideta do svoje veljave. Vendar je treba trate dobro oskrbovati, tako da je s tem več dela kot z oskrbo nasadov cvetličnega grmovja. Da nam bo trata uspevala, moramo zanjo skrbno pripraviti zemljišče. Zemljo prerahljamo v globino 25 cm. Zemljišče mora biti brez vsakega nerodovitnega materiala tako ilovice kot peska. Plitvo pripravljena zemlja ne more preskrbeti rastlin s hrano in vlago, zato trava ob suši porumeni. Namesto trav rastejo nizki pleveli, ki so vajeni slabih pogojev za rast in pa suše. Sejemo vedno le travo mešanico za vrtno trato, ki je brez primesi detelje. V mešanici ne sme biti veliko ljulke. Zmotno je mnenje, da je angleška ljulka primerna za ureditev »angleške« trate. Angleška ljulka ni trpežna trava; premine že v tretjem letu ter tako napravi prostor plevelu. Pri semenu ne smemo štediti: sejemo 3 do 8 dkg semena na kvadratni meter. Lepo trato dobimo le z redno košnjo, gnojenjem in zalivanjem. Trato kosimo redno v višini 4 do 8 centimetrov. Po redno košeni trati lahko brez škode hodimo in sedimo. S košnjo uničimo tudi večino plevelov. Le plevele z dolgimi mesnatimi koreninami je treba posebej z nožem izrezati, dokler jih ne i/trebimo. S pogosto košnjo pa se naselijo med travo neki nizki pleveli, ki jih preženemo s pogostnim gnojenjem z dušičnimi gnojili. Gnojila trosimo pred dežjem ali zalivanjem. Marta svetufe D. V. iz Kranja — Imarn tri leta staro hčerko. Ker hodi sedaj že brez plaščka, bi ji rada sešila nekaj primernih oblekic. Svetujte mi, kako naj bi bile ukro jene. Marta odgovarja — Za vašo hčerko sem izbrala dva modela. Izbirajte vedno le med svetlimi barvami za otroška oblačila. Vedno lepe so tudi kombinacije s kariranim ali pikastim vzorcem. GLAS * 19 STRAN SOBOTA — 17. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz pravljičnega sveta -t 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Novi posnetki iz Beograda — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu 14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pojo naši amaterski zbori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni glasbeni mozaik — 20.30 Za-bavina radijska igra — 21.30 Iz fonotekc radia Koper — 22-15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Jernejem Pikljcm _ 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota !*Sega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom — 20.30 Okno v svet "— 20.45 Melodije za sobotni večer — 21.20 Operni koncert ~~ 22.30 Glasba nočnih ur — w-05 I/, slovenske poezije ^NEDELJA — 18. maja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Udala ln tiska CP »Go ^nJskl tisk« Kranj, Ko ^ška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupščini - Tek račun pri SDK » Kranju 515 1 135. - Te 'efonl: redakcija 21835 *» 860; uprava Usta, ma-lo°glasna ln naročniška •lužba 22-152 - Naročnl J* letna 32, polletna 16 N cena za eno številko ••30 N din Mali oglasi: b«««da 1 N din, naročniki "»•Jo 10% popusta. Ne Plačanih oglasov n« ob '•vljamo. Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe im dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Za vsakogar nekaj — 16.00 Radijska igra — 16.38 Iz domače lahke simfonične glasbe — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite ob glasbi velikih orkestrov Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z orkestrom Lalo Schifrin — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Falstaff — opera — 17.10 Majhen koncert Godalnega kvarteta RTV Ljubljana — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja slovenskega okteta — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 19. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Roger VVilliams — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tako je nekoč bilo ... — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Do god k i in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz glasbene drame Rensko zlato — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.15 Z majhnimi ansambli in velikimi orkestri zabavne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20,15 Lepe melodije z orkestrom Belgijskega radia — 20.30 Svet im mi — 20.45 Glasbene slike k Japonske — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: % kokoši nesnice ln piščance % krave molznice in tele ta # prašiče O koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra TOREK 20. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč _ 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje sopra-nistka Maria Callas — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejslvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Melodije z godali — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.20 Ob baročni mu-ziki do polnoči — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 21. maja zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Koled-nica mladinskih brigad — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski intermezzo z godali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drob ne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Zeleno listje — orkester miinehonskega radia — 21.20 Jugoslovanski producenti gramofonskih plošč — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 22. maja nute s pevcem Edvinom Fli-serjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim dramatikom Primožem Kozakom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Z orpestrom Paul Mauriat — 21.20 Visoka maša v h-molu — 00.05 Iz slovenske poezije 8.0S Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 11.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melo-j di je — 14.45 Mehurčki — I 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital tenorista Antona Dermote — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi- PETEK — 23. maja 8.08 Glasbena matineja s skladbami Ipavcev 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz naše starejše glasbene zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14 55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoberneta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.55 Glasbeni intermezzo — 2120 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 00.05 Iz slovenske poezije 8.08 Glasbena matineja — 855 Pisan svet pravljic in ZDRAVSTVENI DOM KRANJ proda NASLEDNJA VOZILA: 1. terensko vozilo »landrover« — 2000 cem 2. dostavno vozilo zastava 1300 T — furgon 3. specialno vozilo (sanitetno) — ni v voznem stanju. Ogled vozil v reševalni postaji Kranj. Prodaja bo dne 21. maja 1969 od 9. do 12. ure v reševalni postaji. SOBOTA — 17. maja 9.35 T V v .šoli (RTV Zagreb) — 15.00 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske (Evrovizija) — 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.15 Jugoslovanska revolucija, 1945 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2.30 3-2-1, 20.35 Poje Catarina Valente, 21.35 Rezervi; :i io za smeh, 22.00 Maščevalci — serijski film, 20.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 18. maja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Pet minut po domače, 9.30 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja, 10.50 Otroška matineja, 12.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.30 Monaco — avtomobilske dirke (Evrovizija) — 15.00 Saliovski komeintar (RTV Zagreb) — 15.30 Mladinski nogometni turnir Jugoslavija : Avstrija, 16.45 Nadaljevanje prenosa avtomobilskih dirk, 17.00 Polet vesoljske ladje Apollo 10 (Evrovizija) — 18.15 Jezdili so na zahod — film. 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22 00 TV dnevnik, 22.35 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 19. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (TV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Aktualna tema za samoupravljanje, 18.50 Godala v ritmu, 19.20 Dekle v poklicu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Balada o sedmih obešencih, 21.45 Glasba Luke Sorkočeviča, 22.00 Poročila, 22.05 En fran-cais (RTV Ljubljana) DrugI spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mladi svet (RTV Zagreb) — 18.20 Otroška ustvarjalnost (RTV Sarajevo) — 18 50 Godala t ritmu (RTV ljubi Ja- na), 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 20. maja 9.35 T V v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Ostržek — film za otroke (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer z ansamblom Mihe Dovžana, 19.05 Od zore do mraka, 19.35 Motiv™ svet Dore Ple-stenjakovc in Franceta Slane, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev- ' nik, 20.30 3 2-1, 20.35 Vhod za igralce — film, 22.10 Nastop bukareštanskega baleta, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Ostržek, 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SRP:DA — 21. maja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 20 slavnih (RTV Zagreb) — 18.30 En Francais, 18.45 Velika pustolovščina (RTV Ljubljana) — 19.15 Popularna glasba (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Carrnen — opera (RTV Ljubljana) — 23.00 Posnetek finala za nogometni pokal (RTV Zagreb) — Drugi spored: 1725 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 20 slavnih, (RTV Zagreb) — 18.30 Svet divjine, 19.00 Enciklopedija, 19.15 Popularna glasba (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 22. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem-ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli, 15.10 Nemščina (RTV Zagreb) — 15.40 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.30 Atletski miting Alpe Adria, 17.45 Ti k tak, 18.00 Risanka, 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Turobna jesen — film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik in polet vesoljske ladje Apollo 10, 20.30 3 2-1, 20.35 Mali oglasi, 21.20 Kulturne diagonale, 22.05 VVojeck — serijski fitlm, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Filtrski omnibus (RTV Beograd) — R45 TV prospekt, 20 00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 23. maja 9.35 T V v šoli, 11.00 Francoščina, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Nenavadne prigode Marka Piegusa, 18.15 Mladinski koncert, 19.00 Slovenska trgovina na svetovnem trgu, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 En krompir, dva krompirja — film. Veš, vem — quiz, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 1725 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) 18.15 Mladinski koncert (RTV Ljubljana) — 19.00 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) Kino Kranj CENTER 17. maja amer. - italij. barv. film DOBRI, ZLOBNI IN GRDI ob 16.40 in 1920., premiera amer.-švic. barv, CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 22. uri 18. maja amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 9.30., angl. barv. CS film TEATER SMRTI ob 15. uri, angl. barv. film HAPPENING ob 17. uri, angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 19. uri, premera angl. barv. CS film MI-STER DESET ODSTOTKOV ob 21. uri 19. maja angl. barv. CS film MISTER DESET ODSTOTKOV ob -16. in 20. uri, italij. bairv. film NASE DOBRE ŽENE ob 18. uri 20. maja italij. barv. film NASE DOBRE ŽENE ob 16. in 20. uri, angl. barv. CS film MISTER DESET ODSTOTKOV ob 18. uri Kranj STORŽIĆ 17. maja franc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 16. uri, angl. bairv. film HAPPENING ob 18. uri, angl. barv. CS film TEATER SMRTI ob 20. uri 18. maja amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 13.40, amer. -italij. barv. CS film DOBRI, ZLOBNI IN GRDI ob 15.40 in 18.20., premiera italij. barv. filma NASE DOBRE ŽENE ob 21. uri 19. maja angl. barv. CS film TEATER SMRTI ob 16. uri, angl. barv. film HAPPENING ob 18. uri, angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 20 uri 20. maja angl. barv. CS film MISTER DESET ODSTOTKOV ob 16. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 17. maja amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 20. uri 18. maja amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 17. in 19.30. Kamnik DOM 17. maja angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 18. in 20. uri 18. maja angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15.30 in 19. uri Tržič 17. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 19. uri 18. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri 19. maja amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri 20. maja amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 17. maja franc. barv. CS film ŠAMPANJSKI UBIJALCI ob 18. in 20. uri 18. maja franc. barv. CS film ŠAMPANJSKI UBIJALCI ob 18. in 20. uri 19. maja amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV ob 18. uri 20. ma:a amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV ob ob 20. uri Radovljica 17. maja franc. barv. film MANON 70 ob 18. uri, amer. barv. film LETOVANJE V KALIFORNIJI ob 20. uri 18. maja franc. barv. film LETOVANJE V KALIFORNIJI ob 16. in 18. uri, franc. barv. film MANON 70 ob 20. Bled 17. maja film MEJA 18. in 20.30. 18. maja film MEJA 10., 15., 18. 19. maja ZE SLAVE 20. maja ZE SLAVE angl. barv. CS V PLAMENU ob angl. barv. CS V PLAMENU ob in 20.30. amer. film STE-ob 18. in 20.30. amer film STE-ob 18. in 2030. Jesenice RADIO 17.—18. maja amer. barv. CS film DVANAJST ŽIGOSA NIH 19. maja mehiški barv. film POD NEBOM MEHIKE 20. maja angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE Jesenice PLAVŽ 17.—18. maja angl. barvni film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE 19.—20. maja amer. barv. CS film DVANAJST ŽIGOSANIH Žirovnica 18. maja amer. barv. film ODSEV V ZLATEM OČESU Dovje - Mojstrana 17. maja amer. barv. film ODSEV V ZLATEM OČESU 18. maja franc barv. CS film VELIKI PONAREJEVALEC Kranjska gora 18. maja amer. barv. CS film REVOLVERASI APA-SKEGA KLANCA Loterija Poročilo o žrebanju srečk 20. kola, ki je bilo 15. V. 1969 Srečke s so zadele končnicami Ndin 60 20 22810 500 79960 520 351 100 98431 2.000 198151 100.000 218321 10.000 2 4 13062 504 3S802 1.004 358972 10.004 502312 10.003 968722 10.003 3 4 46093 504 24 10 934 50 02394 500 69474 500 91414 500 705914 50.000 85 10 3425 200 4S045 500 77505 500 46 30 6936 200 9266 200 67 10 5997 200 67157 1.000 304497 1.000 590447 10.000 754387 10.000 63 10 19318 500 074358 10.000 2S3808 10.000 39 20 2809 200 81129 1.000 82949 2.000 121119 1.000 Prodam Prodam skoraj nov kombiniran OTROŠKI VOZIČEK-Falatič. M. Pijade 9, Kr^ Ugodno prodam KOSILNICO BCS z vozičkom Ln brusilnim strojem. Franc *g panc, Bodešče 9, Bled 239» Prodam 4 leta staro KOB1' LO, brejo, ali zamenjam ^a starejšega konja — in mo'2' ni stroj alfa-laval ali za id*" njam za bikca ali KOl**2j Šenčur 235 23^ Prodam skoraj novo WZ hi nisko KREDENCO. Kra""' Sorti jeva 31, pritličje I ^0 Prodam PUNTE in BjjJ KINE. Naklo 91 24T Prodam moško KOLO" nov VOZIČEK (derca). 11 mesto. Lestvica je videti nekam Navadna, kar se je treba >ortne novice Na kolesarski dirki okoli Podutika pri Ljubljani so v "edeljo prvič nastopili tudi Kolesarji novoustanovljenega Kluba Bled. Mladi tekmoval-g Ambroiič, Mctaj, Rakuš, Mužan in Popovič so se *ljub neizkušenosti in mladosti uvrstiti takoj za ekipama Prekmurja in Roga. Do-,0r začetek mladih kolesarjev iz Bleda! P. Na občinskem prvenstvu »kolje Loke v namiznem te-n'su za člane in mladince so 1IlleH največ uspeha tekmo-:a'ci SD Kondor iz Godeši- na.' Medv člani Je zmagal Ja-5J* Križaj, pri mladincih pa Z*0* Lavtar. Na prvenstvu nastopili tekmovalci iz Lrth klubov. St. »zahvaliti« predvsem tekmovalni komisiji. Le-ta namreč še vedno rti registrirala tekem, ki jih niso odigrali Tr-žičani s 3:0 w. o. v korist nasprotnika, ker še vedno upajo, da bo Tržič nadailjeval s tekmovanjem. Res čuden odnos do Tržiča? Rezultati: Lesce : Jesenice 1:3, Železniki : Svoboda 3:2, Železniki : Jesenice 0:4 (zaostala tekma). Lestvica: Lesce 13 10 0 3 36:23 20 Jesenice 12 8 1 3 40:23 17 Tržič 9 6 0 3 21:16 12 Svoboda 12 5 0 7 26:24 10 Železniki 12 4 0 8 29:35 8 Preddvor 12 1 1 10 13:42 3 Jutri se bodo pomerili naslednji: Svoboda : Preddvor in Jesenice : Železniki. V ostalih gorenjskih ligah pa so bili doseženi naslednji rezultati: B LIGA — LTH : Triglav B 1:3, Predoslje : Naklo 1:2, Kropa : Naklo 4:1, MLADINSKA LIGA — Kranj : Triglav 1:4; PIONIRSKA LIGA — A SKUPINA — Lesce : Jesenice 0:3, Svoboda : Železniki 5:0, Železniki : Jesenice 0:3; B SKUPINA — LTH : Trboje 2:1, Triglav : LTH 2:2, Trboje : Podbrezje 4:1, Predoslje : Naklo 7:1. P. Didič V različnih gorenjskih košarkarskih ligah letos nastopa kar 28 ekip iz Škofje Loke, Kranja, Jesenic, Radovljice, Krope, Žirov, Medvod, Gorenje vasi in Šenčurja. Košarko sedaj igrajo redno v vseh gorenjskih občinah razen v tržiški. Med 28 ekipami je kar 13 pionirskih, kar daje gorenjski košarki lepe perspektive. Največ ekip pa je iz škofjeloške občine. V moški članski ligi sodelujejo: Partizan — Medvode, Partizan — Kropa, Kranj, Kladivar — Žiri, Radovljica, Basket — Kranj. Lani so prvo mesto osvojili Medvodča-ni, novinci v ligi pa so: Kranj, Kladivar in Basket. V mladinski moški ligi pa nastopajo: SŠD Janez Peter-nelj — Skofja Loka, Jesenice, APS za st. mladince V nedeljo bo na stadionu v Kranju prvo večje atletsko tekmovanje v letošnji sezo ni. Na sporedu bo namreč finalno tekmovanje za atletski pokal Slovenije za starejše mladince. Tovrstna tekmovanja štejemo med najbolj zanimive atletske prireditve, Zvedeli smo... ... da bo prevzel mesto trenerja jeseniških hokejistov v novi sezoni bivši igralec Ciril Klinar. Jeseniški klub se je odločil za ta korak zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. ... da bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri na Joštu nad Kranjem zborovanje predsednikov planiških skakalnih šol Slovenije, kjer bodo obravnavali delo v minuli sezoni, hkrati pa sprejeli program za sezono 1969/70. V Sloveniji trenutno deluje 12 takih šol, v novi sezoni pa bodo šolo verjetno ustanovili tudi v Dupljah, ki bo zajemala področje Podbrezij, Duplje in Križe. ... da bo na plavalnem dvoboju moških reprezentanc Slovenije in avstrijske Štajerske, ki bo 5. junija v Gradcu, nastopilo tudi več tekmovalcev kranjskega Triglava. Za reprezentanco Slovenije bodo nastopili: Sašo Košnik, Andrej Slavec in Bojan Grošelj. saj na njih nastopajo samo najboljši tekmovalci, ki so si na kvalifikacijskih tekmah priborili mesto med dvanaj-sterico najboljših v posamezni disciplini. Na sporedu bo 15 disciplin, ki bodo nedvomno pritegnile pozornost ljubiteljev atletike, saj bomo na startu videli mnoge državne reprezentan-te in rekorderje (Miloš Mele, Lah, Košir, Štimec, Pečar, Zomada in drugi). V fi-nailni del tekmovanja se je uvrstilo tudi devet predstavnikov prireditelja — kranjskega Triglava. Tekmovanje se šteje za vse-ekipno prvenstvo Slovenije. Pričetek bo ob 9. uri. M. K. Triglav, Kroj I, Kroj II in Radovljica. Žensko ligo pa sestavljajo: SSD Janez Petemelj, Triglav in Trata. V ženski pionirski ligi pa tekmujejo: Tabor — Žiri, Mladi rod — Skofja Loka, Trata, Jesenice in Triglav. V pionirski moški ligi je liga razdeljena v dve skupini. Vsaka skupina se bo pomerila na treh turnirjih. Za končno uvrstitev pa bosta igrala med seboj prvaka iz vsake skupine. Doslej je bilo odigrano prvo kolo v članski in mladinski ligi ter prva turnirja pionirjev. Rezultati: ČLANI — Medvode : Basket 28:SI!, Kropa : Radovljica 40:35! in Kranj : Kladivar 67:66. MLADINCI: J. Petemelj : Kroj II 33:25, Kroj I : Radovljica 51:43; pionirji I. skupina — turnir v škofji Loki: Tabor : Gorenja vas 51:9, Mladi rod I : Trata 30:36, Gorenja vas : Trata 11:45, Tabor : Mladi rod I 49:13. V vodstvu sta Tabor in Trata vsak po 4 točke. Rezultate turnirja pionirjev B skupine pa smo že objavili v prejšnji številki. P. Pokorn Gorenjska rokometna liga Prvo mesto že oddano čeprav je vprašanje novega gorenjskega prvaka že rešeno, pa je postalo tekmovanje v gorenjski rokometni ligi zelo zanimivo. Za presenečenje so pripraviili rokometaši iz škofje Loke, ki so premagali v Kamniku domačo ekipo. Rezultati: Veterani : Žabni-ca 28:23, Kranjska gora : Selca 16:22, Kamnik : Skofja Loka 19:26, Jesenice : Kranj B 15:10. LESTVICA: Veterani 10 10 0 0 256:179 20 Kamnik 9 5 1 3 230:207 11 Žabnica 11 5 1 5 219:202 11 Selca 10 5 0 5 206:187 10 Sk .Loka 10 4 2 2 187:183 10 Kr. gora 9 2 0 7 151:231 4 Jesenice 9 1 0 8 142:202 1 izven konkurence: Kranj B Tržič B 13 5 1 7 208:210 11 11 4 0 7 172:153 8 Jutri se bodo pomerili naslednji pari: Kamnik : Veterani, Skofja Loka : Kranjska gora, Selca : Jesenice in Kranj B : Tržič B. P. Didič Veterani se bodo jutri v rokometu pomerili s Kamnikom Dobrun Franc, Zg. Jezersko 25, je izžrebal naslednje naročnike: Brejc Janko, Njivica 6, Zg. Besnica Godec Marjeta, Boh. Bistrica 127 Zarnik Vinko, Voklo 66, Šenčur Pernuš Franjo, Preddvor 57 Fiorjančič Matevž, Studeno, Železniki, je izžrebal naslednje naročnike: Koritnik Francka, Poženik 55, Cerklje Križaj Lovro, Zavrh 9, Medvode Bernik Filip, Češnjica 48, Železniki Cotman Janez, Šenčur 369 Jane Franc, Mošnje 7, Radovljica, je izžrebal naslednje naročnike: Deželak Ivan, Adergas 11, Cerklje Klun Anton, Smledniška 114, Kranj Železnik Mirko, Špitalič 19, Motnik Mokorel Angela, Bistrica 68, Tržič Zupančič Jože, Reteče 43, šk. Loka, je izžrebal naslednje naročnike: 2velc Anton, Lahovče 67, Cerklje Zabavnik Franc, Homec 24, Radomlje Žavbi Stane, Laseno 3, Šmartno v Tuhinju Žnidar Rudolf, Mojstrana 50 Poklukar Ivan, Zg. Gorje 39, je izžrebal naslednje naročnike: Možina Lovro, Dobračeva 95, Žiri Gorenc Frančiška, Savska Loka 5, Kranj Močnik Jože, Godič 23, Stahovica Obrulk Rudolf, Mošnje 27, Smlednik Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo tretjih 20 naročnikov, ki so jih izžrebali naročniki našega časopisa % V naslednjih dveh številkah bomo objavili imena še ostalih 40 naročnikov • IZŽREBANIH BO TOREJ 80 NAROČNIKOV Za vse izžrebane naročnike pripravljamo zanimivo potovanje: Po Prešernovih stopinjah, in to po Koroški in po Kanalski dolini. Potovanje bo v soboto, 31. maja 1969, z odhodom ob 6.30 ne glede na vreme. Zberemo se na ploščadi pred občinsko skupščino Kranj. V primeru, da se izžrebanec ne more udeležiti potovanja, lahko pooblasti družinskega člana. Vsi, ki bodo šli na potovanje, morajo imeti veljavna potna dovoljenja. Potna dovoljenja dobite pri pristojni občinski skupščini. Izpolniti je treba prijavo in priložiti dve novejši sliki, velikosti 6x4,5 cm ter takso in denar za potno dovoljenje. Vse izžrebanec prosimo, naj upoštevajo, da stroškov za potovanje do mesta odhoda in povratka domov kakor tudi nadomestila za zamujeno delo na delovnem mestu ali podobno ne plačamo. • šE IMATE ČAS, DA SE NAROČITE NA GLAS IN PLAČATE VSAJ POLLETNO NAROČNINO. • TUDI VI STE LAHKO IZŽREBANI Seminar za vodje turističnih delavcev Konec minulega meseca je Gorenjska turistična zveza skupaj z delavsko univerzo Radovljica pripravila v hotelu grad Podvin seminar za predsednike in tajnike turističnih društev. Udeležilo se ga je prek 30 predsednikov in tajnikov ter drugih delavcev turističnih društev iz kranjske, radovljiške, škofjeloške ln z jeseniške občine. Na seminarju so govorili o namenu in uporabi turističnih taks, o dejavnosti turističnih društev in drugih v posameznih krajih v raznih oblikah turističnih dejavnosti in kako naj bo strokovno urejen turistični kraj. Med drugim so opozorili na razli- ke pri turističnih taksah v posameznih občinah ln poudarili, da bi morale gorenjske občinske skupščine ta in nekatera druga vprašanja s tega področja smotrneje urejati. Ko so govorili o dejavnosti turističnih društev, pa so poudarili, da bi morali v posameznih občinah bolj upoštevati in priznavati pomembno družbeno vlogo turističnih društev. Posebej pa so se zadržali pri temi o strokovno urejenem turističnem kraju. Ugotovili so. da je to vprašanje še posebno pomembno. Znano je namreč, da turistična društva in komunalne službe Kranj pripravifen Jutri, v nedeljo, 18. maja bo Kranj sprejel in pozdravil pionirje šolskega prometnega tekmovanja in republiškega srečanja pionirjev prometnikov. To bo vrhunec in zaključek doslej največjega tovrstnega tekmovanja pri nas. V prihodnjem letu je predvideno, da bi v to pionirsko prometno manifestacijo vključili tudi udeležence iz sosedne Avstrije, Italije in Madžarske. Kranj pričakuje okrog 250 pionirjev iz vseh krajev Slovenije, ki so se prijavili v 63 ekipah. Pomerili se bodo s spisi, z vožnjami na kolesih in mopedih, z odgovori na vprašanja, na orientacijskem pohodu in podobno. Letošnje tekmovanje se je začelo po šolah, po občinah in področjih, kjer je bilo skupno 2144 tekmovanj z okroglo 101.000 pionirji udeleženci. Slovesni začetek bo ob 8.30 s povorko skozi mesto, v kateri bodo mlade goste spremljali tudi naši cicibani ln druga mladina. K. M. Delegacifa Borovelj v Tržiču V Tržiču se je v četrtek mudila na prijateljskem obisku tričlanska delegacija iz Borovelj, ki jo je vodil podpredsednik borovcljskc občine Anton Klajner. Borovelj- ska delegacija se je s predstavniki odbora za sodelovanje z zamejstvom tržiške občinske skupščine pogovarjala predvsem o nadaljnjem sodelovanju med Tržičem in Bo-rovljami. vg med letom vložijo precej denarja v parke, cvetlične nasade itd. Vendar pa je ta denar zaradi nestrokovnega urejanja velikokrat slabo naložen. Res pa je tudi, da so sredstva, ki jih pri nas dajemo za urejanje krajev, v primerjavi z drugimi deželami, še vedno veliko premajhna. 1" ker dodatnih finančnih sredstev za tovrstno dejavnost tudi v prihodnje nekaj časa ni moč pričakqvati, to obvezuje hortikulturne strokovnjake v posameznih občinah oziroma krajih, da čimbolj kvalitetno in smotrno izkoristijo ta denar. A. 2. Letos akcija zbiran[a oblačil po vsej Sloveniji Lanskoletni uspehi akcija za zbiranje oblačili obutve i*1 postelj mine, ki jih občani r*e potrebujejo več, je spodbud-dila rdeči križ Slovenije, da bo odslej vsako leto konec maja akcijo zbiranja oblačil ponovil. Lani sta bili sarno dve akciji — v Ljubljani i"1 Kranju. Samo v Ljubljani ie okoli 15.000 družin odstopU0 rdečemu križu ofcOli 80 t°fl oblačil, obutve in posteljnim^ Vse zbrano blago je bilo cl" sto in uporabno, tako da so le neznatne količine zavrg'1. Že naslednji dan so del zbra* nih oblačil poslali občinam t manj razvite predele Slovan*" je, ostalo so obdržali za la*** ne potrebe na ljubjansk^rn področju, del pa je ostal *° rezerva za primere element*' nih nesreč ali vojne.