ES PHIHOHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. kt0 M - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 13. avgusta 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp-diziont in abbon. postale JStev. 668 Vohunska »opozicija44 .Hfzpmva proti vohunskim *pektualcem, ki se je včeraj jtijriani Pred Vrhovnim so-'f11. LRS zaključila s tremi trii'p obsodbami, nam nudi ®klju*a ne^aiere ze^° poučne , dostavljamo vprašanje: Ka-. mogoče, da so ljudje (ne-en poznani tudi izven do-n:i.v>ne) s izdajanjem politit--rJ rJ°sPodarskih in vojaških atkov tujim silam zabredli ^jPOdm zločin, ki more pojfj -e 4 človeka in ki ga boji 6 Pred samim se- ' Ra to vprašanje je možen le (iffovor: Take podlosti so jn /,n* [e ljudje, ki niso nikoli 1 stika s svojim narodom, nj nbso nikoli zanimali za jifo°.Va osnovna vprašanja; ki naj-Jt bifa vedno tuja borba plasti svojega naro-te i /e. svoje življenje po-^ službi svojega naroda, ne p0(j6 v nobenem primeru in i)Q, nobenim pogojem postati ho K ,W v Vdajanjem podat-°i>st °<',Ta}all neodvisnost in nje^avne skupnosti, ki v ojjin °d katere je od-- njegovo osebno i,vljen tudi m de- Preko tega osnovne-akona ne more nihče, pa "flžo*1 ^°do nje9°vi politični tj: .r> če tako nasprotni polic t)ine strukturi njegove domo-njj ' narodom stoji in z «iv>i dade vsak pošten sin naroda. iKMj *eCJa stališča izhajajo tudi raj zaključki o ljubljanski kroti vohunski tolpi in n * godeta, prof. Furlana vstalih.. il:*v°b°dilna borba sloveti-£fto(» nar°da je povezala v ten ,0 fronto vse poštene slo-borf) ■e rodoljube, ki jim v tej »o,,j.1, n* šlo za uveljavljanje rrjij ozkih političnih nazo-PreL^paL le za to, da v uri - aušnje praktično dokažejo i j ngrQ. Nacionalno pripadnost in tri >no zavednost. Le kdor je haidi^ ^raku mislil ali ra-%at, Ma kaj drugega — r«l o, .špekuliral — je mo-osamljen in zato ob-v zraku. ijetji u^er>l položaju pa je živ-»arorf nern°goče. Ker jih je izapustil, so se obrnili fcjg*; in sicer tja, od koder karo, e °ni kaj pričakujejo. ta/;Q) He more od drugod pri-kar ima, si mora j^Jdi iz lastnih sil. ne ta šlo za njihove oseb-t figj^ti in za koristi onih, **POst so vohunili, niso ne jn avUi v narodu razčienje-liti/n Z Brodom povezane po-9amzi 0r9anžzacije, ampak or-Voh rali so vohunsko mrežo. °Pozjn- ■ mreža pa ni nikaka hr0r> !^a’ ampak zločin nad ke^m’ narodno izdajstvo. ne p je šlo za njihove oseb-.**•« in za koristi jnih, * Sl,..r službi so vohunili, niso znanjem in z zdravo h)gQ, P°magali narodu pre-»o nu- naravne težkoče, ki »je>n jnr' zvezane z uresniče-‘č-ur h0 širokopoteznega go- * k:niSkega načrta, ampak so Poročili hujskali ino-5e l '° proti lastni državi in hit oj,Ma tujih bajonetih K do oblasti nad svo- H^arodom. 'e ho J'’ ■ *^° njihove oseb-^ *w za onih j ,J treslužbi so vohunili, so Wj ki jih je krah W *srednjeevropske konfet- nabodene na tuje ba- <^nča.l, da je politi-’ nfa :‘ !le9a izdajstva in zu-** ^jihJJ nencija edini izhod f°h. VetJa političnega bank-Ho t h m0rPnrn<>rski Slovenci pa te je ,ettl° mimo dejstva, da F, usodo igral tudi a //.r//«.. . ^r*fce n, nevredni sin pri-fl PozrfV^j6’ ki do danes ie . izdajalcev takega niso pri- eA je vztrajala na imenovanju te skupine, je dejal dr. Vilfan, da opraviči svojo vojaško in politično intervencijo v Grčiji z izgovorom, da brani Grčijo pred tujo invazijo, ki si jo v ta namen izmišljajo. Razpravljanje- o grškem, vprašanju bodo nadaljevali v četrtak. Pododbor, ki je imel nalogo, da najde kompromisno formulo glede grškega vprašanja, pri tem ni uspel. Ameriški delegat Johnson je nato predlagal, naj bi Vamosta; svet ugotovil, da so Bolgarija, Albanija in Jugoslavija nudile pomoč grškim parfzanom in da to predstavlja ogrožanje za mir v smislu 7. člena ustanovne listine OZN. Johnson je dalje izjavil, da se ne izključuje možnost individualne akcije v grškem vprašanju. Kako si ZDA zamišljajo to individualno akcijo, pojasnjuje članek pariškega dopisnika «Pravde*, ki pravi med drugim: Vesti, ki prihajajo iz Aten, kažejo, da so razni krogi v Grč'ji zaskrbljeni zaradi posledic, k; bi jih znala imeti sedanja ameriška politika v Grčij". Grško prebivalstvo z zagrenjenostjo gleda, da se ameriška misija ne zanima toliko za vprašanje gospodarske pomoči Gr-čji, kakor za vojaške načrte, katerih edina posledica bo razširjenje državljanske vojne. Po dobro obveščenih krogih pripravljajo ameriški predstavniki skupno z grško vlado načrt za odkrito vojaško intervencijo. Predstavniki ZDA so prepričani, da vladne čete ne bodo zmožne zadu Ameriške volane dobave Turčiji London, 12. (Tass) — Dopisnik lista «New Chron:cle» poroča, da bo Amerika poslala v Turčijo za 23 milijonov šterlingov vojnega materiala. L!st izjavlja, da bo Turčija prejela od ZDA za 13 milijonov šterlingov topniškega materiala za 5 milijonov tehnične vojaške opreme, za 3 milijone aeronavtičnega materiala, za 16.000 šterlingov pomorskega materiala za 1 milijon šterlingov pristaniških naprav in materiala za gradnjo cest. Za razne izdatke, med katerim: je vzdrževalaina tečajev za vežba-nje turških oficirjev, bodo določili milijon šterlingov. * * ZAKOPANE. — Glavni ravnatelj Češkoslovaške narodne banke je prispel v Zakopane, da se dogovorni o tesnem sodelovanju s Poljsko narodno tanko v okviru pit tl kratk m sklenietah poljsk^-češko-slovaških trgovinskih pogodb. šiti partizanskega gibanja in, so mnenja, da je vojaška intervencija v Grčiji neobhodno potrebna. Govori se, da imajo Američar i v načrtp intervencijo v Grčiji na podlagi ustanovitve posebnih »prostovoljnih oddelkov*, ki bi jih sestavljali nemški nacisti, poljski m jugoslovanski kvizlingi, ki sedaj živijo na zasedbenem področju v Nemčiji. Te oddelke bi koncentrirali v italijanskih pristaniščih in jih nato prepeljali v Grčijo, kjer bi se borili proti partizanom. New Yorški list «PM» je objavi! članek o Grčiji, v katerem prav’ med drugim: Grško ljudstvo je v zadnjih letih dvakrat šlo v gore: prvič proti Italijanom, drugič pro- ti Nemcem. Sedaj se isto ponavlja proti vladi, katere minister za obrambo. Zervas je služil Italijanom in Nemcem. Grško ljudstvo bo znalo upreti se v svojih gorah tudi ameriškim mornarjem. List na koncu opozarja Trumana, naj se ne spušča v nove avanture, ki bi lahko imele resne posledice. Agencija «France Presse» poroča, da italijanski list «Republica d’Italia» piše o zbiranju italijanskih prostovoljcev za grško vladno vojsko. List ugotavlja, da gre predvsem za zdravnike in specialiste in pravi, da se to organizira sporazumo z zavezniki in s predhodnim odobrenjem predstavnikov italijanske vlade. Izredna pooblastila angleški vladi odobrena London, 12. — Spodnja zbornica je sinoči razpravljala o zakonu o izrednih pooblastilih. Pr* drugem čitanju je bil zakon sprejet z 251 glasovi proti 148. Seja se ;e zavlekla vso noč m po 18 uran razpravljanja je bil zakon tudi pri tretjem čitanju sprejet. Edini pc-pravek v zakonu je ta, da se prepreči, da bi se vlada poslužila izrednih pooblastil za omejevanje delovanja tiska. Na včerajšnji seji laburistične parlamentarne skupine sta Attlee in Morrison izjavila, da bo industrija jekla nacionalizirana še pred zaključkom sedanjega poslanskega mandata, ki poteče v juliju 1950. Sedaj, ko je prevladalo stališče za. govornikov nacionalizacije, in se je pokazal neke vrste razkol v laburistični vladi sami, se ne izključuje možnost sprememb v vladi. Ni pa še znano, ali bo zakonski osnutek o nacionalizaciji predložen zbornici že na prihodnjem zasedanju. Trgovinska delegacja FLRJ odpotovala v London Beograd, 12. (Tanjug) — Danes je odpotovala v London delegacija jugoslovanske vlade, ki bo vodila trgovinska in finančna pogajanja z vlado Velike Britanije. Delegacijo vod; namestnik ministra za industrijo Stanislav Končok. Člani italijanske KP v Jugoslaviji Beograd. 12. (Tanjug) — V Jugoslaviji je že nekaj dni skupina članov in voditeljev italijanske komu-nisrične stranke. Obiskali bodo razne ustanove, delavnice, tovarne in druga gospodarska podjetja v raznih krajih Jugoslavije. Jugoslovanski poslanik v Kanadi Ottava, 12. — V kanadski prestolnici pričakujejo prihod jugoslovanskega poslanika v Kanadi Mate Jakšiča.. Jugoslovansko gospodarstvo se razvija na trdnih temeljih Uspehi pri izvajanju petletnega načrta dokazujejo, da FRLJ lahko sama proizvaja vrsto proizvodov, ki jih je morala do sedaj drago plačevati v inozemstvu Do sedaj je b'lo zgrajenih 209 velikih industrijskih podjetij Minister Boris Kidrič je objavil članek o uspehih petletnega plana v prv; polovici leta 1947 . Dohodki države presegajo za 8% vsoto prevideno po planu m presegajo izdatke za 6 milijard. Denarni obtok se ni povečal, temveč teži na splošno k zmanjšanju, tako da doseženi finančni rezultati jasno dokazujejo gospodarsko moč države in sposobnost popolne ostvaritve nalog petletnega plana. V tem je dokaz, da se jugoslovansko gospodarstvo razvija ne trdnih temeljih in z najboljšimi izledi. Tudi v proizvodnji so predvidene številke presežene, in sicer: indu strijska in rudarska proizvodnja za 103%, lesna za 114%, a splošna letošnja proizvodnja znaša 150% lanske, kar pomeni, da je letošnja proizvodnja v primeri z lansko za 50% višja; to velja za zvezno proizvodnjo. Produkcija poedinih repu bilk, če jo vzamemo skupno, sicer ni dosegla številk, predvidenih v planu, toda kljub temu znaša 94.3% v industriji in rudarstvu in 90.1% v proizvodnji lesa. Toda v odnosu na program za leto 1948 je tudi v kmetijstvu dosežena predvojna produkcija, medtem ko je produkcija volne samo v Makedoniji trikrat višja, kot je bila leta 1945 v vsej državi. To dokazuje, da bo tudi v kmetijstvu mogoče izpolniti do kraja vladin plan. V Jugoslaviji je bilo do sedaj zgrajenih 200 velikih industrijskih podjetij, medtem ko so v stari Jugoslaviji zgradili le dve podjetji letno. Minister Kidrič poudarja, da soglanost doseženih rezultatov s številkami, ki jih je odredila načrtna komisija, dokazuje, da program za leto 1947 popolnoma borbo, da se v polnj meči izkoristijo ne samo sposobnosti poedin-cev, temveč tudi vse možnosti, ki jih nudijo stroji in obstoječe naprave za izdelavo preciznih instrumentov, k; jih do sedaj ni bilo mogoče proizvajati v domovini. Ob zaključku članka poudarja tov. minister Kidrič, da doseženi rezultati, dokazujejo, da so jugoslovanski delavci, tehniki in gospo-, darstveniki, sposobni v drugem polletju odstraniti vse še obstoječe pomanjkljivosti in da so naredi Jugoslavije v stanju, prekositi vladin program ne samo v njegovi ce- Trgovinska mornarica v Jugoslaviji Beograd, 12. (Tanjug) — V prihodnjih petih letih bo jugoslovanska trgovinska mornarica povečala svojo tonažo za poldrugikrat v primeri z letom 1939. Povečanje tonaže trgovinske mornarice zahteva 11 tisoč novih pomorskih tehnikov. Da se zagotovi potrebno število mornarjev, bodo pfimorske šole spremenjene še letos v tehnične šole za pomorsko plovbo, ki bodo razdeljene na razne odseke. Razen tega se bo letos na trgovinski fakulteti v Zagrebu prvikrat v Jugoslaviji uvedla katedra za pomorsko plovbo. Organizirajo se tudi obvezni nižji tečaji za tehnične kadre, ki do sedaj niso obstojali. V kratkem bodo odprli srednjo šolo za delavce, ki so nameščeni v ladjedelnicah. SOFIJA — Na vabilo ju geslo- KORAK BLIŽE ? znaša 170, če vzamemo za leto 1946 j drugi polovici tega leta. V tem za bazo indeks 100. To pomeni, da I razdobju bo treba odstraniti vse je tudi repubrška proizvodnja v' obstoječe neuravnovešenost; v iz-iesnici dosegla isti ritem kot j vedbi programov poedinih gospo-zvezna proizvodnja tj. povečala se darskih panog. Prav tako bo treba je za 50% v primeri z letom 19m i pojačiti disciplino pri izvajanju Splošn’ rezultat republiške produk- plana in pospeški borbo za dosego rije dokazuje, da bo megoče doseč- predvidenih številk. Vsekakor pa ob koncu leta 1947 100% predv;de j doseženi rezultati prvega polletja nega plana. dokazujejo, da Jugoslav'ja lahko Tudi v kmetijstvu je b:l plan'šema proizvaja celo vrsto drago-izveden za 100%, To brez dvoma' cente produktov, ki jih je morala , “ 7 6 0 ' " , J *■ , vanskh pionirjev je v Jugoslavijo lotl’ ffmvfC v P?e4dl".°fti’ kar, Odpotovala skupina 100 bolgarskih odgovarja stvarnosti, in da je ®° P°trdlli njihovi vod.telji in mar- ^oniriev, ki bodo prebili en mesec , - , , , * , j šal T-to i-.a Jadranu, splosna kentrola tako razvita, da lahko zaupamo koeficientom, ki jih I ■ ■ — je komisija določila. Rezultat; so: 97.8% za vsezvezno in republiško produkcijo, 95.4% pri izterjevanju prometnega davka, 98,3% za blagovni promet. Seveda, poudarja minister Kidrič, bi ne bilo pametno, če se ne bi zavedali nepopolnosti, ki morajo biti na vsak način odstranjene v predstavila velik napredek v primeri z letom 19^6. Primerjava leta 1947 z letom 1939 pa dokazuje, da do sedaj kupovati z drago valuto v inozemstvu. In prav zato je treba v drugem polletju začeti z odločno RAZGLAŠENA JE BILA RAZSODBA PROT! VOHUNOM TRI SMRTNE OBSODBE Črtomir Nagode, Ljuba Sire in Boris Furlan obsojeni na smrt z ustrelitvijo Ljubljana, 12. (Tanjug). Vrhovno govorijo o omejevanju verske svo- ^llednar°dno zavezniško 3se 0, n*so drznili prevzeti N v^0vorn°sti, ki bi jih ?if* s Jn. narodom zaznamo-j?istva ^atom narodnega iz-p svoji zakrknjenosti urlan ni za svoje iz-rije. Početje našel nobene ol?sodba, ki jo je Profan čo LRS izreklo »k nje0n arlanu, prekine si- \!n'J^ki°J,Zdajalsko Početje, i) ’ ki 0 Slovenci, predvsem bi ’ajaj° izven skupne P(’ se bodo še dolgo H^Sh t% človeka, ki je v ®taienja ntkih narodovega %, utajil svojo rodno sodišče LR Slovenije jc davi izreklo sodbo proti članom vohunske skupine, ki jo je vodil inž. Črtomir Nagode. Nagode Črtomir, gradbeni inženir, Ljubo Sire, advokat in Boris Furlan, vseučiliščini pnofesor, so bili odsojen; na smrt z ustrelitvijo, na izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Leon Kavčnlk, vseučilišču} profesor, je bil obsojen na 16 let zapora s prisilnim delom in zaplembo premoženja, Zoran Hribar, gimnazijski profesor, na 18 let zapora s prisilnim delom, Angela Vode, učiteljica, na 20 let zapera s prisiln m delom, Metod Kumelj, učitelj, na 15 let zapora, Pavla Hočevar, učiteljica, na 14 let zapora in zaplembo premoženja, Svatopluk Zupan, advokat, na 9 let zapora, Bog- bode in o pritLku, ki da mu je mladina podvržena na raznih področjih«. Clan: delegacije so omenili pisanje nekega lista v Clevelandu o dozdevnih težkih pogojih, v katerih živi Stapinac. Last je pisal, da Ste-pinac trpi glad itd. Glede pisanja nekaterih inozemskih listov, da v Jugoslaviji uživa mrtvih in ranjenih. Tudi v Kalkuti je prišlo do neredov, pri čemer je vojaška policija uporabila orožje. Bilo je 6 mrtvih ;n 17 ra i jenih. Klevete »Giornele d Ireste* proti Jugoslaviji Beograd, 12. — L'st «G:ornale di Tr'este» je c-bjavil 2. avgusta vest, vse pravice samo pravoslavna ve- češ da se vojni ujetn.k, iz Jugo- ra, medtem ko jih katolišla ne uživa, je dr. Shlpler izjavil: «Na to vprašanje bom odgovoril z eno samo besedo: fantazije.« Na vprašanje nekega novinarja, ali ameriška vlada pravilno ravna, ko onemogoča ameriškim državljanom obisk v JugosJav ji z izgovorom o nezadostnih varnostnih ukrepih, je dr. Shipler izjavil: «V imenu vse naše skupine izjavljam, da odločno slavije pošiljajo v Sovjetsko zvezo Agencija Tanjug je poob.aščena najostreje demantirati to očividno in tendenčno izmišljotino. Konferenca o Porurju se je začela v VVashingtonu London. 12. — Danes se je pričela y Washingtonu angleško-amerl-ška konferenca, na kateri razpravljajo o porurskem premogu. Kakor znano, Francozi niso mogli doseči, da bi bila na tej konferenci zastopana tudi Francija. An-gleško-amerišk- krogi so se izgovarjali, da bedo na tej konferenci razpravljali samo o gospedarsk-h vprašanjih, ki se tičejo angleško-ame-riške zasedbene cone. Uradn; krog; iz Londona javljajo, da se bo tamkaj v kratkem sestala konferenca, ki bo imela nalogo napraviti sklepe o obnovitvi nemške industrije in o organizaciji in nadzorstvu Porurja. Te konference se bodo udeležile ZDA, Anglija in Franclja. V «Humanitč» piše znani novinar Courtade, da zanima Francijo predvsem konferenca, ki se je pričela danes v VVashingtonu med ZDA in Anglijo in ki ima edin; namen najt; sredstva za. dvig porurske proizvodnje. List protestira proti temu, ker Francija n; bila povabljena na to konferenco ;n zaključuje, da je porursko vprašanje in sploh vprašanje Nemčije nemogoče rešiti brez vseh štirih velesil. Levičarski list ((Liberation« vidi v sodelovanju Franclje na londonski konferenci samo formalno zadoščenje, pr; kateri bodo pritiskali Američan, in Anglež; nanjo, samo da bi priključila francosko zasedbeno ceno k ozemlju anglo-amerlške zasedbene cone. To bo tvorilo tudi za Francijo pogoj, da bo lahko razpravljala o nadzorstvu in vodstvu porurskih premogovnikov. dan Stare na 7 let zapora, Motod cdklanj amo take trditve.'Nekateri Pire, pomorski kapetan, na 15 let zapora in zaplembo premoženja, Vid Lajovic, advokat, na 5 let zapora, Franjo Sire na 10 let zapora in zaplembo premoženja, Elizabeta Hribar na eno leto prisilnega dela, Franc Snoj na 7 let zapora. Vsi obtoženci so bil; obsojeni na Izgubo državljanskih pravic za dobo od treh do pet let. lzm!šliotine ameri^eua fska o veri v Juafos-av ji Beograd 12. (Tanjug) — Po tiskovni konferenci, na katerih so predstavn'ki ameriških cerkva izjavili, da je v Jugoslaviji popolna svoboda vere in da je bil Step na c obsojen zaradi svojih protiljudskih zločinov, so t; predstavniki odgovarjali na razna vprašanja jugoslovanskih in inozemskih novinarjev. Dr. Emerv Shipler je izjavil, da je delegacija prišla v Jugoslav jo, ker se Je v Ameriki in predvsem v katoliškem t‘,sku pojavila cela vrsta nasprotu jočih si ,n neresni'ur h od nas so uredn k; l!stov in jasno je, da mi to tudi pišemo v naših istih« Položaj v Indoneziji Batavija, 12. — Republikansko poročilo javlja, da holandske čete še vedno napadajo v mestu Gaoret na južno-vzhodnem delu Jave. Po obisku ameriškega konzula v Bulavi ji dr. Footeja se je republi- Političen „harakiri“ MRP Francoski demokristjani volijo pnoti koristi stranke, samo da ne bi hkrati kor stili tudi komunistom . 300.000 mest v iavnib službah ukinjenih Pariz, 12. — V francoski zbornici sta b.la včeraj predložena dva zakonska osnutka'o občinskih vo-i*tvah. Enega je predlagala posebna komisija, drugega pa »viada. Tisk je o tem razpravljal že nekaj dni, pri čemer’ so komunisti ostro napadali Ramadierovo vladi. Vlada je zagovarjala večinsko glasovanje, medtem ko so bili komuni- kanska vladi sestala- Kakor jav ljajo, so sklenili, da sprejemajo a- jati jn MRP za proporcionalni vc-meri.ško ponudbo za posredovanje, "u'“' vztrajajo pa na tem, da se v Indonezijo pošlje razsodiščna pom'sija OZN. Varnostni svet je sklenil, da bodo pndstavn.k; Indonezije udeleženi pri razgovorih o indonezijskem vprašanju. Neredi v Fndiii Lahore, 12. — Včeraj je prišlo v Lnhcreju do večjih neredov, pri čemer Je bilo ublt h 62 Hindujcev in vesti o Stcpinčcvem procesu. Ge de , Slksov. Izbruhnilo Je kakih 20 vo-neke ;zjave del' gaclje, ki ugotavlja, | čJih požarov. Položaj je zelo napet. da so v Amerik; povzročile mrnzpO loženje prot; Jugoslaviji števil ie lažne in potvorjene vesti, Je dr Shipler pojasnil: «Ko smo to omenili, smo mislili na razne vesti, ki Slksi so v treh vareh pobili m ran li nad 150 c«' b. Muslimani so z orožjem napadli železnico p.r; postaj) Hagianwalla. Razen tega Je pri neki železnlšk; nesreč; b;io 40 oseb livni sistem; edinole pri občinah z manj kakor 2500 prebivalci so pristali na volitve, kjer odloča večina. Vladin predlog glede obč nskih volitev bi bil v korist socialistom in radikalom kot srednjim strankam. Proporcionalni votivni s stem pa je bolj naklonjen množičnim strankam. Toda MRP je ped vodstvom Bidaulta rajši podpirala zakonski osnutek vlade, na podlagi katerega bo sama zgubila mare‘-katero občino, oz'roma mn"go se dežev v občanskih odborih. To Je storila samo za to, da hkrati ne podpira svojih nasprotnikov — ko. munlstov in da na spravi v nevarnost sestava sedanje vlade. Odlo-č tev MRP je komun irrični voditelj Duclos imrnoval kot politični »harakiri*. Na ta način je francoska vlada z glasovi MRP prejela za svoj predlog 404 glasove, proti pa je gla. sovalo 184 poslancev. Nadalje je francoska zbornica soglasno odobrila zakonski osnutek o sestavj in o volitvah v zbornico Francoske unije. Prav tako je francoski republiški sv.t izglasoval z' 8 glasovi 10 mili-jard kreditov za oblačila in obutev vojske, mornarico in čet pr; letalstvu. Ko je predsednik finančne komisijo izjavil, da predlagani kredit ni dcvclj opravičen, je 'pozval svrinik-, naj se vzdržijo glasovanja, in tako je od 315 prisotnih glasovalo samo 8 za zakon, ki je' bil kljub temu sprejet. V okviru gospodarske politike, k: jo zasleduje francoska vlada, je zbornica s 409 glasovi proti 184 izglasovala zakonski osnutek, s katerim ukinja 300 tisoč javu'h uradniških mest. Komunisti so glasovali proti vladn i mu predlogu. Z L‘st ((Franc Tlreur« prav tako smatra, da je potreb io počakat) do novembra in se prepričat;, ali je mogoče izvesti gospodarsko združitev Nemčije sporazumno z vsertii štirimi velesilami. Isti list je mnenja, da bodo edino štiri velesile megle rešiti tudi ostala vprašanja, kakor o lastninski pravici, upravljanju industrije in rudnikov, o porurskem statutu, o prispevku Porurja k obnovi evropskega gospodarstva itd. Ob zaključku današnjega zasedanja koife.ence v Wakhjigtonu so zastopniki obeh delegacij izjavili, da imajo anglc-ameriški razgovori o proizvodnji porurskega premoga poluraden značaj, da bodo tekom razgovorov načeli tudi vprašanje nacionalizacije ;n da bodo govorili tudi o morebitnem povišanju premogovne proizvodnje v Porurju. Na tiskovni konferenci je voditelj ameriške delgari.je Thorp dejal, da sedanjih razgovorov v Wa-shingtonu ni smatrati kot splošno konferenco o Nemčiji, marveč da služijo samo za razjasnitev skupnega stališča ZDA in Anglije glede porurskih — bodisi tehničnih kakor tudi političnih — problemov. Londorslci tisk se bav; z bodočo konferenco y Londonu, ki bo razpravljala predvsem o vprašanju višine nemške industrije, k; je povezana z izvedbo Marshallovega načrta- ZDA bodo pri tej konferenci v svrho zvišanja nemške proizvodnje 'zahtevale večjo udeležbo pri vodstvu porurskih rudnikov in od Francije bodo zahtevali, naj združ’ svojo zasedbeno cono z angleško )n ameriško. Londonski «Times» je mnenja, da bi bilo morda bolje odložiti tozadevne sklepe, ker je očitno, da bi postopna priključitev Porurja v obnovitveni Marshallov načrt onemogočila zadovoljitev sovjetskih zahtev po reparacijah. Pooblaščeni krogi v Londonu zanikajo iz New Torka došlo vest, po kateri naj bi bil Bevin obljubil Marshallu, da bo vprašanje o nacionalizaciji porurskih premogovnikov ostalo še kakšne tri do pet let sam; pri načrtu. Znano je, da je ravno to vprašanje tvorilo največje nesoglasje med ameriškim in angleškim stališčem. Tožilec zahteva za Petkova najstrožfo kazen Sofija, 12. — Na razpravi proti Nikoli Pitkovu je javn; tožilec zahteval najstrožjo kazen za Petkova Glede soobtožencev je javni tožilec priporočal sodišču, naj bo do njih popustljivo, ker so popolnoma priznali svojo krivdo. Tržaški tednik «Emamnpazione» je Z t. m. po seriji strupenih in s fatei/iciranimi stcj.istikami opremljenih člankov o slovenskem šolstvu, objavljenih v raznih nam nasprot ni h glasilih, natisnil članek «Scuo-la slava — Da Simoni a Anderson». Ta članek se od vseh prejšnjih razlikuje v tem, da skuša biti umerjenejši in da je v nekem pogledu celo korak naprej k pravilnemu gledanju na tržaške šolske probleme. Vsaj v vprašanju šolskih prostorov je člankar opustil dosedanje zahteve, da doslej italijanske šolske stavbe služijo le italijanskim zavodom. Za pravega demokrata je seveda taka, argumentacija nevzdržna. Ce se je dislej Slovencem v Trstu godila krivica, da so morali celo v najbolj «roin.atih)> časih skrbeti iz zasebnih sredstev za šolanje ene tretjine svojih učencev, ne izhaja iz tega pravica Italijanov, da nam še naprej odrekajo uporabo javnih šolskih zgradb. Zato soglašamo s člankarjem, ki zahteva čd ZVU, da poskrbi za stavbe ri o tmalo resnosti» slovenske šole (poca se-rUldj. Tak očitek more iznesti le on i, fc| n; videl razvoja in vzpona si-verske šole od njene obnove c d leta 191,5. dalje. Ne le učitelji *u profesorji, temveč tudi učenci sami so v teh dveh letih napeli vse svoje sile in tesno delali, da se naša šola dvigne no dostojno višino. Zadostovalo bi. da bi bežno pregledali vse mogoče tečaja v počitnicah, ki so bili organizirani masovno in ves dodatni pouk med šolskim letom, ki so si ga učitelji in. profesorji naložili prostovoljno in brezplačno, tha tako nadoknadijo čas, ki je bil izgubljen s skraj ša-n1 m poukom zaradi pomanjkanja prostorov. Če bi ne bila ta trditev tako očitno zlonamerna, bi bila Žaljiva za slovenske šolnike, ki sv-ij pokllo resno opravljajo in del-ijo s polnim čutom odgovornosti do učencev in do naroda. (Mimogrede še to: prepoved dodatnega pouka, ki ga je izdal Simoni pred koncern šolskega leta. ne kaže, da bi ta gospod protežinal sloi-snsko šolo kar mn nasprotni tisk vedno očital. Prav tako kaže nepoznavanje ali namerno potvarjanje dejstev trditev, da je slovenska šola center politične propagande. Pod Simoni-Baragovim režimom, ki jima je bil oelo pouk zgodovine po letu 1920. politika, pač ni mogla slivenska šola postati «center politične propagande:t>. tudi če bi učiteljstvo in profesorski zbor za tem strem‘l. Sicer je «apolitičnost» šole zelo zapleten problem, ki ga ne namera-rxtmo proučevati v tem članku. Zadostuje naj ugotovitev, dn smo mi resnično za odstranitev politike iz šole, toda v tem prim-ru bi morala «Emancivazione» prej pač pomesti pred svojim vragom. Kaka se p9li-Vzira v italijanskih šolah, je vsej javnosti dobro, znano, zato izpade smešna trditev, da je potreben večji nadzor slovenskega šolstva, «da bo moglo dati isto garancijo apolitičnosti in resnosti kakor italijansko šolstvo*. Tretja trditev, ki nam dokazuje, da je vskrb* «Emancipaziome* za slovensko šolstvo pritično mnčehm-ska, je, da so slovenski srednješolski zavodi preštevilni v primeri s stvarnimi potrebami. Razumemo to zaskrbljenost tEmancijuizione*. Izvira iz one stare miselnosti tržaškega kamoraškega kroga, da jo Sloveneo pač le zidar in mlekarica, luški težak in perica. Rekli smo žt 'v enem prejšnjih člankov, da mora v slovenskih šolah odločati slovensko ljudstvo samo. ki sl bo odprlo take šole, za katere bo čulilo samo potrebo. Prav gotovo nas tudi ne skrbi hiperprodukcija inteligenčnih poklicev, ker na slovenski strani nam prav zaradi nekdanje fašistične šolske politike teh občutno primanjkuje in torej pri nas ne more biti gOvova o cpr(številnosti v primeri s potrebami*. Ce bi se «Emanclpazione» pozanimald na italijansko šolstvo vsaj v taki’ meri, kot se je pričela zanimati za slovensko, mislimo, da bi morali res pisati o nadprodukciji, o političnosti in še marsičem drugem. Preidimo po teh pripombah na sam namen članka v cEmancipa-zione*. Piseo svetuje, da bi vse tržaško šolstvo, tudi slovensko bilo podrejtno eSupJ rintendauo.* in ne direktno ZVU, kot je sedaj. Sicer smo na mnogih aktih, zadevajočih slovensko šolstvo, čitali podpise supc/intendanta prof. Rubinija in ne vemo, v koliko je on bil le podpisnik tujih odločitev, vendar ta predlog, izrečen po «Emanoipazia-ne*, diši po stremljenju, da bi slovensko šolstvo bilo podrejeno direktno italijanskemu vplivu. Prav s tem nomenom predlaga «Emanci- ■ pazione* postavitev posvetovalno komisije, ki naj bi bila sestavljena i z italijanskih in slovenskih učiteljev po proporcu. Torej zopet r.aj bi italijanska večina odločila o vprašanjih slovenske šole. Naše stališče o organizaciji šolske oblasti je dobro znano, saj smo ga razlagali predstavnikom ZVU i?i javnosti že od leta 191/5 naprej. Vsaka narodna kultura — in šolstvo je eminentna kultura zadeva — more biti resnično svobodna, P če jo vidijo pripadniki domačega naroda brez tule kuratele. Žito ne moremo pristati, da bi Superinten-denaa v taki obliki, kot je sedaj, odločala o slovenskim šolstvu. Priznavamo potrebo po pssveto-valni komisiii šolnikov, toda k ni osnovi paritete, ki izhaja tudi iz določbe statuta STO-ja, da sta na tem ozemlju obe narodnosti eno-k-nravni. Le komisija, osnovana na načelu paritete, bi smela svetovati tudi o zadevah slovanske šole. Sele tedaj, ko bodo uveljavljena ta načela, bo mogoče, da bosta na tem ozemlju živeli obe narodnosti si harmoniji in sporazumu (tin armo-n’a e d’acoordo*), ki ga smatra tudi «Emancipazione* za potrebno. Sele ob popolnem priznanju naše kulturne samostojnosti bo prišel čas, ki si ga tudi mi želimo, da bo slovenska šola svobodno rastla ob svobedni i4alijanski poses{rimi. In prepričani smo, da bodo takrat tudi slovenski šolniki doprinesli svoj delež k izgradnji tržaškega šolstva, ki bo pač moralo, italijansko kat slovensko, imeti enotno organizacijsko osnovo. , ITALIJA ORODJE ZDA Ameriške čete ostanejo v Italiji do 1.1.1948? - „Pravda“ o trgovinskih in vojaških oogaianiih med ZDA in Italiio Obnova Reke Reka, 12. (Tanjug) — Delo za obnovo reškega pristanišča naglo napreduje. Prlstan.šče sedaj že lahko deluje ;n promet že presega onega iz leta 1939, ki je bil najaktivnejš med obema svetovnima vojnama, zakevak m predlogom bodo priza- i Sedaj je v rešlcem pristanišču 11 deti sodni in upravo* uradniki, k a- | inozemskih parnikov. To pred.tav-kor tudi nameščenci javnih pod- [ ;ja največje število hkra ffrga vsl-jetij ter nekatere kategorije voj- i dranja tujih ladij V pristanišču Reške in mornarice. | ka-Sušak. Kairo, 12. (Tass) — List »Palestine Poste poroča, da jo dopisnik «Overseas News» v Jeruzalemu izjavil, da bodo ameriške čete osiale v Italiji vsaj do januarja 1948. To potrjuje izjava nekega ameriškega vsokega častnika v Rimu. ki je izjavil, da so vsi ameriški poveljniki v Italiji dobili nalog, naj sestavijo sezname ameriških vojdkov, ki bodo zapustili Italijo po dokončanem službovanju. To pa zaradi tega, da bodo lahko poslali drugo vojaštvo, da se število ameriškega vojaštva v Italiji ohrani na sedanji višini. Omenjeni dopisnik je dalje izjavil, da je na podlagi zanesljivih informacij sedaj v Italiji 18.000 ameriških vojakev, od katerih 5000 na področju Trsla. Ameriško vojaštvo, ki bj ga bili morali iz Italije poslati v Avstrijo in Nemčijo, bodo zadržal, v Italiji. V kratkem pričakujejo v Italiji 2000 ameriških vojakov, ki bodo nadomestili odpuščene vojake. Pariški dopisnik «Pravde» p'še, da pariški novinarski krogi komentirajo vesti iz Rima o pegaja-nj h med ZDA in Italijo za podpis pogodbe o »prijateljski trgovini in plovbi«. Kakor poročajo iz Rima, so se baje že dogovorili o določbah te pogodbe pod fermulo «reciprocitete». Na podlagi teh določb b; imele ZDA tako obširne pravice, da bi Italija prav kmalu postala področje neomejenega , nadzorstva, po ameriških monopolistih če bi se ta pogodba izvaiela. j Tako bi na pr. imele ZDA j neomejeno pravico nakupovati, j vzdrževat; ali dajati v najem zemljšča, r>oi’opja, industrijska podjetja v kateri koli namen, tako da bi lahko organiz:rale in nadzorovale razna trgovinska, in- dustrijska, vzgojna, človekobljubna, verska in znastvena privilegirana udruženja. ZDA bi imele tudi pravico do geologičnih raziskovanj in do izkoriščanja vseh koristnih rud na italijanskem ozemlju. Clen o »svobodi poročanja* bi omogočil ZDA preplavi jan je Italije s knjigami, listi, revijami itd. Pogodba baje vsebuje tudi določbe o ukrepih vojaškega značaja, k. naj bi jih ZDA in Italija skupno podvzeli. Baje se tudi pogajajo za vojaško zavezništvo, ki bi bilo v prvi vrsti naperjeno proti Jugoslaviji. Vesti, ki prihajajo o tej pogodbi, potrjujejo še bolj zelo razširjeno mnenje, da je De Gasperijeva vlada, ne ozirajoč se na koristi italijanskega ljudstva, pripravljena spremeniti Italijo v ponižno orodje ZDA. Pošiljke Unre Jugoslaviji Beograd, 12. (Tanjug) — Jugoslovanski m nister za zunanjo trgovino Popovič je poslal glavnemu ravnatelju Unre v imenu vlade zahvalno pismo za pomoč, ki jo je Unra pošiljala Jugoslaviji. V*pismu ugotavlja, da je bila pomoč velikega pomena toda jugoslovanski narodi vodijo sedaj o-gromno delo za obnovo. Zato jugoslovanska vlada zelo upošteva izjavo, da bo pregram pomoči Jugoslaviji do kraja izveden in da bo del pošiljk v kratkem prispel v Jugoslavijo. Pismo poudarja zssluge ravnateljstva Unre v Jugoslaviji in pred-stavnkov glavnih uradov v Wa-shingtonu in Londonu za uspešno delovanje v Jugoslaviji- PRIMORSKI DNEVNIK 13. avgusta liM Za Slovence to ne velja ? TRŽAŠKI DNEVNIK D! DIVIETO Tako pojmuje ZVU dvojezičnost v Trstu; to je le eden neštetih primerov Nove draginjske doklade za avgust in september Vsak dan bolj narašča indeks cen življenjskim potrebščinam in nujno povzroča padec življenjske ravni. OOSS je pri zadnj.h pogajanjih vse to upošt-val in se zato tudi sporazumel a Zvezo industnj-cev, da se lestvica draginjskih doklad spremeni, če in kadar se spre. meni indeks cen. Srednji indeks cen je za preteklo dvomesečno dobo, to je za junij in julij, znašal 178.55. Zarad; tega so se predstavniki OOSS in Zveza m-dustrljcev sporazumel; za nove draginjske doklade. Nove draginjske doklade so za vse stroke, ki spadajo pod mezdni sporazum sklenjen, z Zvezo hidu-strijcev, višje od dosedanjih in zna. šajo: moški dnevno mesečno nad 20. leti 515.30 13.397.80 med 18.-20. letom 489.50 12.729.60 med 16.-20. letom 386.50 10.049.— izpod 16 let 257.65 6.898.90 ženske dnevno mesečno nad 20. leti 448.35 11.657.10 med 18.-20. letom 360.75 9.379.50 mtd 16-18. letom 324.70 8.442.20 izpod 16 let 257.65 6.698.90 Omenjene draginjske doklade veljajo za občini Trst in Milje. Za ostale občine veljajo za „1Q% nižje dragV.jslce-.doklade, . kot to določa mezdn; sporazum z dne 11. Jul!ja t.‘ 1. Dodatki za družinske poglavarje pa znašajo: za mošk med 16. !n 18. letom 18.30 lir dnevno (mesečno 495.80), Izpod 18 let 73 20 (1.903.20); za ženske nad 20. letom 22,— (572.—), med 18. in 20. letom 38.60 (951 60), med 16. in 18. lettm 25.60 (665.60), izpod 16 let pa. 73.20 (1.903.20). Lovski sestonek v Kopru V nedeljo so se v Kopru zbrali na konferenci vsi lovci koprskega okraja, da se pogovorijo o problemih, ki zadevajo njihovo organizacijo pred pričetkom lovske sezone 1947-1948. Predsednik Je v otvoritvenem govoru pozdravil najprvo goste in navzoče lovce, nato pa podal obširno poročilo o stanju in delovanju organizacij.’. Med drugim *e omenjal, kako so v letih faš’zms razni podestat; dajali naša lovišča v zakup raznim fašističnim »hierar-hom». Domači lovci, delavci in kmetje pa niso smeli več loviti n’tt na svoji zemlji. Ko so leta 1945. izgnali partizani, med katerimi je b lo tudi mnogo lovcev, črnosraj-čno zverino iz teh kraj v, so se pričeli ustanavljati tud lovski odbori. Bilo pa je začetkoma veliko pomanjkljivosti, ker Je bila organizacija po dolgoletnem zatiranju še- le v ponovnem razvoju. Jeseni 1946.-1947. je bilo ustanovljeno o-krajno lovsko društvo 11 lovskih družin. Te družine so imele vsaka svojega delegata, kateri so na sestanku 17. IV. t. 1. izvolili odbor Lovskega društva za okraj Koper. V sezoni 1946.-1947. je imelo lovsko dovoljenja 203 tovarišev-lovcev. Dohodki društva so bili izključno od članarine in so znašali 139 tisoč 600 lir. Potrebna je bila reorganizacija, zaradi tega, ker bo del koprskega okraja pripadel Jugoslaviji. Tako so ustanovili tr; lovske družine: V Kopru, Piranu in Izol', ki imajo danes skupno 228 članov. To število pa bo 5e naraslo, ker 1e v okraju še mnogo lovcev, k- niso člani društva. Ob zaključku je predsednik poročal še o postavitvi šestih lovskih čuvajev, ki so bili postavljen; julija Stanovanjska stiska naj bo za vse enaka Med zainteresirano demokratično javnostjo in vsemi upravnimi ustanovami, kjer še vedno nemoteno gospodarijo šovinisti, ni nobene zveze. Vse ustanove so dekretlrane od zgoraj brez posvetovanja z ljudskimi predstavniki. Zato nas zelo čudi, da zahteva, desničarski tisk ukinitev stanovanjskega urada. Zadevo so sprožili celo na zadnji seji mestnega sveta, kjer sta se pojavili dve struji. Ena predlaga, da bi mestni svet nadzoroval omenjen; urad, druga pa njegovo ukinitev, češ da je bil ta urad ustanovljen brez posvetovanja z mestnim svetom. Stanovanjski urad je izvršni organ mestne občine in je bil kot mestn; svet imenovan od ZVU. Mestni svet pa se sedaj razburja nad načinom iminovanja stanovanjskega urada. Pr; tem pa pozablja, da je vir njegove »moči* isti. Sprememba stališča reakcije in njenih eksponentov je jako nenavadna. Pravilno pa jo bomo razčlenili, če upoštvamo zakulisno težnje šovinističnih političnih sil, ki vodijo i tisk i mestni in conski svet. Legi Nazionale namreč ni všeč, da je ZVU izdala ukaz, ki prepoveduje nakazovati stanovanja in sobe beguncem. Sicer je pri tem ZVU znala zatisniti oč; in je zato pustila poedincem možnost po njihovi volji sprejemati v svoja stanovanja omenjtne ljudi. Ukaz ZVU preveč škodi političnemu ugledu jn željam Lege Nazionale. Begunci in pregnanci so nač njihov politični kapital. S svo-j'm nenaznoloženjem do demokratičnih upravičencev — domač'nov za stanovanja na izdaja istočasno tudi svojo šovinistično prenanetost. Za sorem°mho stanovanlske politike in ukm'tev star ovan jakega urada pa so zamteresirani tudi ti-st' hišni lastniki, k' 1!m ni za koristi in potrebe meščanov, t»mveč le za denar. Oni bi želeli, da se s danie stanje soremeni tako, da bo zadoščeno njihovi nenasitnosti in samovolji. Potrebe najširših sloiev meščanstva in njihove materialne prilike narekuj’jo še izdatnejše ukrep’ na ■pelin stanovanjske nollfke. Predvsem se mora nepristransko in s sodelovat- jem demokra*:čnih orga- nizacij delovnega ljudstva sestaviti seznam vseh stanovanj. Stanovanja pa se morajo zasesti, nastanit; era. komeroo. Stanovanjsko stisko, če jo že moramo trpeti, moramo prenašati vsi sorazmerno enako. Ubijalec Laurini obsojen na 30 let ječe Kot prvi govornik je na včerajšnji razpravi govoril odvetnik Poi-lucd, ki je zastopal pokojnikove sorodnike. Opozoril je sodišče, naj se nc da zavesti od Laurin!jev'h izpovedi na razpravi in njegovega vedenja skrušenega obtoženca, ki obžaluje svoja dejanja. Opozoril Je sodišče, da Je bil to prem'šljen zločin, ker je zločinec že nekoč nameraval uresničiti svoje nakane. Tudi obtožencev življenjepis Jasao govori, da je bil zločinec nagnjen k pustolovščinam. Za Laurini ja je odvetnik Poilucci zahteval najstrožjo kazen. Državni tožilec dr. Battlggi je V svojem mirnem govoru omenil vojno in vse njene posledice, ki so ustvarile ;z tega mladeniča zočinca. Njegovo zadržanje na zasliševanju na policiji dokazuje že precejšnjo zločinsko izprijenost, kot bi si Jo ne mogli misliti pri 18-letpem miade-n'ču. Sodišču Je predlagal, naj Cb-toženca obsodi za umor, rop :n obrekovanje. Upoštevajoč olajševalne okoliščine, mladoletnost In slabo vzgojo, je predlagal kazen 26 let ječe. Za Parisa je državni tožilec ovrgel vsa namlgavanja odve?n’ka Poi.uccia, ki je skušal Prrlsa orisati kot soodgovornega pri zloč'nu. Zanj Je državni tožilec predlagal 2 | leti ječe in 5000 lir g'obe, ker je njegovo dejanje navadno prikrivanje blaga nepoštenega izvora. Zadnja dva sta spregovorila še odvetnik Muscolln, ki Je predlagal za svojega klienta Parisa le pogojno kazen in odvetnik Tammaro, ki je predlagal sodišču, naj pri izreku obsodbe zlačincu Laurini upošteva vse olajševalne okoliščine. Med govorom odvetnika je Lauriniju, ki sta ob njem ves čas stala dva stražnika, nenadno postalo slabo, tako da so ga morali službujoči stražniki odnesti na hodnik. Po enournem zasedanju je sodišče izreklo obsodbo. Obtoženi Laurini, ki si Je medtem opomogel, je brezčutno poslušal obsodbo, s katero ga je sod.šče obsodilo na 30 let Ječe, 10.000 lir globe, plačilo vseh sodnih stroškov, dosmrtni odvzem vseh državljanskih pravic in po prestani kazni policijski nadzor. Parisa pa Je sodšče obsodilo na 1 leto ječe in na 8000 lir globe. Predpis za trnovske dobičke v Fstri Gospodarskih oddelek pri okrajnem odboru v Kopru je s posebno okrožnico določil višino dobička, ki ga smejo imeti trgovci pri domačem blagu, pri blagu uvoženem iz Jugoslavije in pri onem, ki pride iz cone A ali iz Italije. Za domače in jugoslovansko blago bodo računali prodajno ceno na podlagi odobrenih cen na debelo. Za blago iz cone A ali iz Italije, pa bodo morali trgovci staviti svoje predloge glede dobička, ki ga nameravajo določiti pri ceni. Obenem morajo predložiti nabavni račun-Blago mora biti na prodaj z označeno in sicer v jugolirah in v metro lirah, po razmerju 2 metro liri za 1 jugoliro. Za vse podrobnosti pri določanju cene se trgovci lahko obrnejo na zgoraj omenjeni gospodarski oddelek. Za častno izvršitev našega poslanstva je predvsem potrebno, da strnemo naše vrste in da se vsi včlanimo. v našo organizacijo. Rajonski plenum S!AU v Kopru V nedeljo so se sestali v veliki dvorani Ljudskega doma v Kopru delegati, ki so bili izvoljeni v rajonski pler.um pri vol.tvah 18. maja. Plenuma sta se udeležila tudi član okrožne SIAU-je tov. Buič in tovarišica Loreta iz okrožnega odbora ASI2Z. V organizacijskem, referatu tov. Petriča je bilo predvsem govora o bodočem delu in nalogah. Novi člani so pristopili iz prepričanja, da js edino ta vseljudska organizacija res tista, ki se bori za prav’ce delovnega ljudstva. Saj združuje v sebi pionirje, mladino, žene, bivše borce, bivše politične preganjance ;n internirance, invalide in vsa pro. svetna društva. Vsem tem množicam, ki so trpele pod fašističnim jarm-om hoče izboljšati življenjske pogoje. Organizaciji moramo nuditi vso pomoč in ustvariti iz nje močno trdnjavo, v katero se bo reakcija zaman zaganjala. ASIZZ se pripravlja na volitve. Pri teh volitvah bodo žene pokazale politično zrelost in dokazal;, ka. ko znajo ceniti najboljše iz svoje srede, kj bedo igrale v bodočnost; veliko vlogo v vseh drugih organizacijah. Tudi pionirska organizacija potrebuje pomoči. ZPP in Zveza bivših polifčnih preganjancev sta dve sili združ :ni v SIAU, k- čuvata kot m-ogečen steber vse r,aše demokratične pridobitve. Na zadnjem plenumu je bilo sklenjeno, da se postavi na vs:h sedežih tajništev objavne deske, potom ka- terih se bo obveščalo člane o vseh dogodkih na vasi. V d'skusiji je bilo iznesenih več važnih problemov. Nato je sl idila podelitev nagrad tistim krajevnim In rajonskim odborom, ki so zmagali v tekmovanju na volitvah 18. maja. Prvo r.agrado, rdeč prapor je. prejel rajon Buje, drugo, dve knjigi politične vsebine rajon Koper, in tretjo, veliko umetniško sliko rajon Novi grad. Od krajev pa so prejeli prvo nagrado; veliko zastavo Cežarj", drugo, velik kip maršala Tita Trsek in tretjo, dokumentarno knjigo fotografij o borbi Julijske krajine pa vas Krmci. . Ob zaključku je bilo sprejet* h več sklipov, od katerih nagajamo važnejše: 1.) Vse organizacije SIAU bodo pomagale pr; Izvedbi volitev ASI2Z, 2.) Cim bolj pospešiti obnovo in tekmovanje med p,isa-tneznimi vasmi, zato bodo krajevna tajništva SIAU postavila v vsaki vasi stčnčase in na podlagi rezultatov obveščala ljudstvo o konkretnem delu. 3.) Da se utrdijo naše mladmske organizacije, bo SIAU skušala na vse načine razvijati med mladino fizkulturo, dramatiko, predavanja in č'tar, Ja raznih poučnih knjig. 4.) Utrditev in razširitev Zv ze b‘vših političnih preganjancev. 5.) SIAU bo razkrinkala vse tiste elemente, ki špekulirajo na račun in v škodo skupnosti. PODEŽELJA .. • • ■; ..v *>;: > • ' o, •••.' ktf-S ' -Km . > V* v fkf * g*« Otroci počitniške kolonije v Portorožu pri obedu Tolmin 16- in 17- avgusta i Eazstava dela Oddelki za, mlekarstvo, planšarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, gradnje in obrt, zdravstvo, prosveto, turizem. RAZNE PRIREDITVE. IZOLA Udarniško delo. V nedeljo se je udeležilo udarniškega dela 81 tovarišev, ki so napravili 351 prostovoljnih ur v skupni vr.dnosti 39 tisoč 300 lir. Delali so pri popravilu ulice Tamaro na Trgu padi h, pr; posipanju peska in ureditvi cvetličnih gredic, v ulici Coppo pri kai’.alizac'ji, v ulici Battisti. v tovarni «Arrigonl» in v bolnici Be-sengh; pri beljenju sob. Zvečer pa se je vse ljudstvo Izole zgrnilo v ljudski vrt, kj.r je bila prirejena ljudska zabava. FOMJAN V močni nev*hti, ki je divjala v nedeljo zvečer, je udarila strela v cerkveni zvonik. Ker je bil strelovod na nekem mestu pokvarj n, je švignila iskra v notranjost zvonika, kjer je razbila dve veliki ka-menlti stopnici in se od tu izgubila v zemljo. Druge škode ni povzročila. Za Švede je naše tuno premočno 2e pred meseci so prišli v Tržič švedski tehniki in delavci zaradi ladij, kj jih izdelujejo tržiške ladjedelnice švedskim paroplovnim družbam. Od tedaj pa tudi naselje Pancan nima več miru. T; švedski strokovnjaki, ki bi morali skrbeti za ladje, pa prav za prav skrbijo za vino. V kavarni »Šport* so stalni gostje; vendar to bi še ne bilo hudega, če ne b; tudi nagajali in napadali ljudi. Nekaj časa jih je policija pustila na miru, ker je pač mislila, da se bodo sčasoma privadil; vinu in lepim maniram. Toda švedski gostje so postali tako nasilni, da je bila policija prisiljena dva člana te strokovne družbe aretirati. DNEVNA KRONIKA FIZKULTURA Balkansko prvenstvo zaključeno V ponedeljek Je bil v Budimpešti zadnji dan balkanskega prvenstva v plavanju In waterpolu. Kot prva točka je bilo na sporedu plavanje na 400 m prosto, v kateri je h'tel znani madžarski plavač Mitro izboljšati dosedanji rekord. Dosegel je »le* najboljši letošnji čas v Evropi (4:47,2). Jugoslovan Deflllpls pa je dosegel najboljši rezultat, kar jih je bilo zabeleženih po osvoboditvi v tej disciplini. Tudi pri ženskah v plavanju na 100 m prosto je bila' prva Madžarka (Sekely 1:18,2), Jugoslovanka Beara je bila na tretjem mestu, dočim je Ro-muSka Grelnet dosegla nov romun. ski rekord (1:21,8), Madžari so zrani kot eni Izmed najboljših evro-v kih plavalcev. Tako je moral Cerer, ki je plaval za Jugoslavijo na 200 m prosto klrniti pred Madžarom N methom, kj je rab'l za to progo 2:47,2, je prispel na cilj samo za 2 desetinki sekunde poz.neje. Sledila je predzadnja tačka, ki nam je dala novi evropski rekord v štafeti 4 x 200 m za moške s časom 9:08,4. Madžari so plavali v tej disciplini v Izrednem stilu. Nastopili so tudi naši tržaški tekmovalci ter pršit na četrto mesto (izven konkurence). Ker je bilo balkansko prvenstvo vse v znamenju rekordov, naj si bo svetovnih, evropskih ali držav nih, ni tudi zadnja »očka šla brez njih, ko je madžarska ženska reprezentanca dosegla nov državni rek,ord v štafeti 4 "00 m prosto s časom 4:49,8. J 'go, lovanke no tudi v tej točki prišle na drugo mesto. Končni rezultat balkanskega prvenstva za posamezne države po doseženih točkah je sledeč: 1. Madžarska 312; 2. Jugoslavija 167; 3. Romunija 68; Bolgarija 36; 5. Albanija 12. Po končanih waterpolo tekmah jc bilo tekmovanje zaključeno. Ob igranju madžarske himne so dobili njeni tekmovalci kot zmagovalci pekal, Miloslavič je tudi dobil enega kot najboljši inozemec na tem tekmovanju. Plavalci so odšli iz plavališča, sneli so zastave in prav s to svečano točko Je bilo balkansko prvenstvo v plavanju za letos zaključeno. Jugovec - drugi na Reki V nedeljo so bile na Reki kolesarske tekme. Kakor nam sedaj poročajo, je bil prvi Anton Stetn, Openec Jugovec Nelo pa je prišel na drugo n esto. Ostali tekmovalci »o prišl; na cilj strnjeni, kar nam pove, da je bila huda borba med njimi. V nedeljo lahkoatletl - začetniki na stadionu Da bomo našli med našimi mladinci nove lahkoatlete, ki nas bodo v tekmah, ki so pred nami še bolje zastopali, ja ZDTV razpisala za nedeljo popoldne na stadionu lahkoatletske tekme začetnikov. Vpišejo se lahko vsak dan v ulici Ma-chiaveli rt. 13. Amer kance so okradli Pred dnevi so se priplazili neznanci v vojašnico 151. ameriškega pešpolka na Opčinah in odnesli iz nje več vojaških oblek, perila in 30 zavojev amer.šk:h cigaret. Naslednji dan sta dva moška prišla v vojašnico tud! v Grljanu in posrečilo se J.ma Je odnesti 10 parov čevljev. Ker pa, imajo vojaki še rezervne čevlje, jim ne bo treba hoditi bos. in Solitova ji je povedala, da je prišel nek mladenič, ki je rekel, da Je njen nečak in se odpeljal z njenim kolesom. Tako Je Roza dobila novega nečaka, katerega ni še nikoli videla in prišla ob kolo, ki Je vredno okrog 15 tisoč Ur in ki ga najbrže tudi ne bo več videla Kolesar pod jeepom Predvčerajšnjim se Je vozil 22-letni Bero Tulilo s koksom po Mi-ra.r.arskl cesti. Nasproti pa je pridrvel amerikanski jeep in ga spravil pod kolesa, ker Boro ni ime! časa, da bi se umaknil. Povožene a so prepeljali v glavno bolnico- Ker ima več ran na glavi in pretres možganov, bo moral ostati na zdravljenju okrog mesec dni. AretacPe na Morganovi Črti Civilna policija Je aretirala na postaji v Sežani 30-letnega Sasde-V.Ja Alfea iz Imole. 31-letnega An-tčsnina, De Grosso ;z Sicilije In 21 letnega Ambrozija Di D.o tudi h Sicilije. Vsi trije so pr hajali iz cone B ;n niso Imeli pravih dokumentov za prehod Morganove črte. Sedaj jih jnajo zaprte v tržaških zaporih. dokler ne bodo dobili od njih potrebnih informacij- Z nožem ga je zabodel Preteklo nedeljo okrog 16.45 je sedel 36-letnl Levec Ferdinand na svojem dvorišču v Rožni ulici št. 30, skupaj z nekim znancem. Tedaj je pristopil k njemu njegov sosed Peter Mlchelazzi, ki se je začel z njim prepirati. Na koncu Je Mlchelazzi potegnil nož in ranil Levca v spodnji del trebuha, da so ga morali odpeljati v bolnico. Za varstvo javne morale Včeraj so na zdravstvenem oddelku policije pregledali 40 sumljivih žensk. Policija jih Je ustavila 10 in aretirala neko Zlatič Valerijo. V bolnico so poslali tri ženske, ki niso bile zdrave. Tako je šlo včeraj skupno 63 žensk skozi policijska vrata. Neznani nečak je odceljal kolo 29-letna mlekarica Kernac Roza iz Marezig Je vsak dan pripeljala s kolesom mleko v mesto. Kakor po navadi. Je tudi predvčerajšnjim pustila kolo pri Solito Mariji v ul. Orlaniini 13, da bi ga zopet vzela po končanem raznašanju mleka Ko pa se Je vrnila, ni več našla kolesa Domnevni napadalci štodentg Ulage oproščeni Včeraj zjutraj se Je pred sodiščem vršila sodna razprava proti Jordanu Botteru in Viktorju De-rlnu. Oba sta bila obtožena, da sta sodelovala pri napadu na študenta Ulago, o katerem Je predčasno reakcionarno časopisje zr gnalo strašen vik in krik, češ da so ga skoraj smrtno ranili člani SIAU Pri tem so celo omenjali zgoraj imenovana obtoženca, da sta sodelovala pri napadu. Čeprav sta ta dva, kot so branilec odvetnik Moro in priče dokazale, bila v času napada na Ulago v gostilni in tako popolnoma nedolžna pri tem dogodku- Ves čas med razpravo ni moglo sod šče na noben način dobiti dokaze v roke, da sta zgoraj imenovana sodelovala pri napadu. »Vendar je državni tožilec De Franco, ki je pred časom hotel vso zadevo dati v roke porotnemu sodišču, češ da sta obtoženca hotela ubiti Ulago, predlagal zanje štiri leta ječe. Sodišče ju je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Tolpa ffaiis ov na begu Da fašistične tolpe, ki od čaSa do časa napad a Jo mirne prebivalce po tržaških ulicah, nimajo poguma, Je že znana stvar. .Zadnje čase pa Jih je začela zapuščati tud; sreča. Preteklo nedeljo okrog 23. ure je sedel nek mladenič na zidu javnega vrta. Kar na lepem ga Je napadlo okrog 15 neofašističnih po-bal'nov, ki jih je vodil nekdo, o katerem pravijo, da je bil letalsk oficir in fašističen borec v Španiji Čeprav jih je bilo 15, jih Je napaden: mladenič tako zdelal s pestmi, da so jo korajžno pophal',. Posrečilo se mu je celo prijeti njihovega poveljnika in ne bilo bi mu dobro, ako ga ne bi rešila dva tuja človeka. ki sta sluča no šla tam mimo. Napadeni mladenič je odnesel iz ‘ega neenakega boja rano na kolenu -n na ustnici, vendar bo v nekaj dneh zopet dober. Vsem bivšim političnim preganjancem in internirancem Tudi v Kopru se je ustaiorila sekcija bivših polifčnih preganjancev in ,ntern'rancev s sedežem za STO v Trstu. Zveza Je mednarodna. Osrednji odbor je v prestolnici Ljudske republike Poljske Varšavi. V drugi polovici septembra se bo vršil v Trstu prvi kongres zveze za STO. Nujno potrebno je, da se tudi bivši antifaš'st.čni preganjalci in interniranci iz koprskega okraja temeljto pripravimo na ta kongres. Vsi poverjeniki zveze po vaseh našega okraja na'j zberejo s pomočjo SIAU odborov, kol'kor mogoče tečne*sezname vseh prizadetih pre-gan 'ancev in internirancev. Seznami naj se opredelijo po kategorijah, tako kakor je bilo že pojnsn^no v okrožnici, ki smo jo razposlal; na vse krajevne in SIAU odbore. Za podrobnejša pojasn'la naj se interesi rane! obračajo na odbor zveze v Kopru, Ljudski dom. Zveza je velikanskega pomena za ves naš bodeči politični In gospodarski razvoj. Člani zveze so -ahko vst iskreni antifašsti ne glede na njihovo narodnost, spol, veroizpoved 'in politično pripadiort. Zveza mora postati velika družina, v kateri bodo tesno povezani vsi, ki smo na kakršen koli način okusili kruti jarem fašistične strahovlade. Izdelati moramo jasne s nem ce za naše velike naloge, k* jih bomo morali izvesti v najb.ižnjl bodočnosti. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST cGLAS MLADIH*! SOLKAN Preteklo nedeljo je bil postavljen nov stenčas za del Solkana pri železničarskih hišah severne gori-ške postaje. Ta del vasi je bil do predkratkem z;lo odtujen od skupnosti vasi in nekam samosvoj. Nov stenčas, ki je bil postavljen z odo-brenjem krajevnega odbora OF, bo tudi nekaj doprinesel k povezavi in, strnjenost; tega dela z ostalo vasjo. Sedaj imamo v vas; štiri sten-čase. Fizkulturno društvo «V«!ga» pa bo v najkrajšem času postavilo še enega, kjer bo obravnavalo izrecno športna in fizkulturna vprašanja. Pionirski stenčas Je zadnje čase pričel nazadovati, zato b; bilo potrebno, da mladina pristopi na -pomoč pionirski organizaciji in jo privede spet na pot, po kateri je že ponosno stopala. ČEZSOČA Naši rojaki, ki se že dolgo vrsto le*, nahajajo v Franclji so se odzvali povabilu vaškega učitelja Klavore ter so darovali za spomenik padlih borcev 1700 francosk h frankov. Pos .bno zahvalo smo dolžni tov. B'zjak Francu, kateri je nabral ter poslal denar po tov. Furlan Elizabeti. To darilo iz tujine nam je še posebno dobrodošlo, ker dokazuje, kako se Slovenci tudi izven naše domov:ne zanimajo za naš: borce, ki so dali svoja žaljenja za našo svobodo. KOLEDAR Sreda, 13. avgusta Hipolit, Lijan Sonce vzhaja ob 6.00, zahaja ob 20.14. Dolžina dneva 14.14- Jutri, 14. avgusta Evzebij, Tanja Spominski dnevi 1943: je II. bataljon V. udarne brigade miniral ielezniko progo St. Jani-Trebnje. 1912: je umrl J. Massenet, francoski opern% skladatelj. Ne moč, temveč vztrajnost doseže uspehe. Preskrba Za upravičence z dodatnimi nakaznicami. Bolniki, noseče žene in doj’lje v mestu in podeželju prejmejo na odrezek «maslo» dodatne nakaznice mast ZVU in na odrezek «olJe» olivno olje. Cena za mast je 82 lir za kg, za olje 365 lir za liter. Delitev se konča 31. t. m. C.na petrolija za tekočo delitev je 56 lir za liter in ne 53 lir, kakor smo poročali v včerajšnji številki. Enotni sindikati Sindikat kmetijcev. Pozivamo vse poljske delavce, vrtnarje privatnih vil in cvetličarskih podjetij, ki še niso izpolnili družinskega seznama za leto 1947, da to store čim preje. Pojasnila o povišanju novih dru-ž nskih doklad prejmete na sedežu, ul. Imbriani 5-1. Sind,kat kovinarjev. Na sedežu v ul. Imbriani 5 naj se javijo delavci sledečih strok: livarji, strugarji, modelisti, skoblarji ;n ličar-j1. — Danes ob 20. uri bo na sedežu seja upravnega odbora sindikata kovinarjev. , Sindikat vratarjev. V sredo, 13. t. m. ob 18. uri bo v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora. Sindikat tekstilcev in oblačilne Stroke. Jutri, 14. t. m. ima v ulici Imbriani sejo upravni odbor. Klub Narodne zaščite v K°Pra priredi v nedeljo, 17. avgust prostoru športnega igrišča zvezdev fizkulturni nastop, Prt terem sodelujejo športne ekip® rodne zaščite in JugoslovensKe mije ter reprezentance Trsta, r» pra. Izole in Pirana. Ob 15. ur! „ manifestativen prihod tekmova. na igrišče. Od 15-30 do 17. ure lahkoatletska tekmovanja. & ^ razdelitev nagrad zmagovalcem-17. 30 bo nogometna tekma me F. D. Zaščitnik in nogometnim m štrom iz Trsta. Ob 20. uri mit™ z zabavnim sporedom. Nato P1,, zabava s plesom in druiab igrami. Igrala bo godba odreda in jazz kluba NZ. Za postrežbo ^ prevoz grslov Je postkrbljeno.^_ primeru slabega vremena se P ditev preloži na 24. avgust. Nižja gimnazija v Tolmino Na dri niž. gimnaziji v s*; bodo vršili 1. in 2. sept. P°P ^ ni izpiti za vse razrede; 3. m • , vsi razredni, privatni in nako (sprejemni) izpiti. Za vse izpite mora vsak j vložiti do 25. avg. pri ravnatelj kolkovano (30 lir) prošnjo. Pr* ti mora tudi zadnje sPri5e ,r*ie Redno vpisovanje za vse raz bo 8., 9. in 10. septembra. jtl dijak mora pri vpisu Prfri, \t. zadnje šol. spričevalo in oddat ^ polnjeno in kolkovano t r1 vPrijavo*. (Prijavo dobi P^1 j, služitelju). Rednj pouk se bo F čel 15. septembra. Vremensko poročilo z dne 12. t, m. Zračni tlak 761; toplota 21.5 do 29. srednja 26.4; brez vetra; nebo deloma oblačno; morje lahno razgibano; toplota morja 25.2. Izleti C. A. T. Za letovanje v Dolomitih od 14. do 17. t. m, je še nekaj mest prostih. V petek, 15. t. m. izleti v Tolmin in Opatijo. Pripravljalni odbor za pomoč španskim republikancem ima sejo danes ob 20. uri na sedežu SIAU, ul. Machiavelli 13- Sindikalna prireditev v Trebčah Krajevni odbor ESDN v Trebčah bo 24. t. m. razvil svojo sindikalno zastavo. Ob tej priliki bo tudi javna prireditev. Prosimo vsa društva bliZnjih krajev, predvsem iz gornje okolice, da na ta dan ne prirejajo veselic ali nastopov. Ze danes vabimo vse sindikaliste na našo slovesnost. Mestni odbor ZAM Danes, 13. t. m. ob 21. uri bo mladinsko zborovanje na Opčinah. V četrtek, 14. t. m. ob 20.30 v dvorani društva Škamperle za mladino iz Skoljeta in Sv. Ivana, ob 20.30 v Podionjerju za mladino iz Lcnjerja in Podlonjerja, ob 21. uri v Banah bodo mladinska zborovanja s temo: Mladina mesta in dežele. Novo prosvetno društvo Ves Prebenek v Istr; ustanavlja novo prosvetno društvo, ki bo nosilo ime po padlem borcu in bivšem pevovodji Jožetu Rapotcu. Ob tej priliki bodo nastopili z igro v 3 dejanjih «Dva prstana*. Pri prireditvi bodo sodelovala sosedanja prosvetna društva. Prireditev bo v nedeljo, 17. t. m. s pričetkom ob 16. uri. Po prireditvi bo prosta zabava. Koncert na trgu Unita V četrtek, 14. avgusta ob 19. uri bo na trgu Unita koncert godbe 24, škotske brigade. M Popravek k ukazu it- K ukazu ZVU št. 51 o ustan«*^ in delovanju začasnega odbert . lavske bolniške blagajne J® Izdan popravek. ZPP Repentabor priredi 15. t. m. veliko t-0?!-# srečolov in javen ples. Za OK 'j0. la bo poskrbljeno. Poslu2ite_s ^ renskega tramvaja. Z QP®. • Repentabor bodo vozili aStctud. Rojstva, smrti in porok® Dne 12. avgusta se je r^l!? j« otrok, umrlo je 9 ljudi, porok P* bilo 10. .(pip Cerkvenp poroke: uradnik 4 r Fonda Jn zasebnica IdaVte-chia, uradnik Karel Salvi in K3r\o ljica Regina Botteri, Šofer bjcll. Furlan in uradnica Grazieim ^ ri, uradnik Bruno Sestan in "rijjo nica Marcela Zohil, delavec Zucchero in zasebnica Anj*? celio, civilni policist Danij®1 ^eiy chiet in zasebnica Corinna chiet, študent Mario Sirtori ^ sebnica Ivanka Zaccarla, ni®- ^ Jakob Di Pierro in zasebnica^,, cellj Antonia, uradnik Si)van®rifi, ziljak in uradnica Marija „jo uradnik civilne policije Ara Ferrara in učiteljica Mar‘la Umrli so: 69-letni Frar.čM^jni Antf gc, 42-Ietna Karla Rossi, Josip Kostnapfel, 66-letna Aj^jaci Rossi roj. Slobez, 20-lelna rol' Ana, 37-letna Karmela Trav“ 0jo, Ukovich, 58-Ietni Bucci Vm« 71-Ietna Karmela Keiss vo. in 1 leto star Georg Deane- DAROVI IN PRISPEVA1 ^ Prosvetno društvo «Zvrtd’1* $ Cežarjev-Pob gov je darov® Zvezo bivših političnih Pre°0 jF cev in internirancev za raj° vje( per 1000 l’r. Zveza se v 1*®°^ pr1' članov najlepše zahvaljuj® 0 pomlnja, naj bi to dejanj-za zgled vsem organizacija111' novam in posamezrrikom. jj- Dr. Fornazarič iz Goric® ^ roval 500 lir za dijaški do1® riel in 50 lir za socialno sK Iskrena mu hvala! redi Pomočnik g. 8,anleya Sommerja e prišel v Trst (AIS). Danes je prispel na letališče v Vidmu Iz Rima g. Esarl G. Flohr iz Warrena, pomočnik šefa severnoameriške misije za pomoč coni A in videmski pokrajini. Osem aretacij zaradi tatvine bencina AIS jgylja sledeče podrobnosti o tatvini bencina, o kateri smo v soboto že pisali: Naslednje osebe so bile pridržane zaradi obtožbe tatvine lastnine vlade Združen h držav: Fuser Marino, star 26 let, stanujoč v ul. Blasoletto št. 20; Du-gh*cri Oreste, star 41 let, stanujoč v Pendlce Scoglietto 20; Moroslnl Fernando, rodom iz Rima, star 22 let, stanujoč v ul. Blasoletto 20; Sangermano Attilio, star 19 let, rojen v Kalabriji In stanujoč v ul. Gamblni št. 12 ter Castelli Giuseppe star 32 let, stanujoč v ul. Istrla št. 13.. Tri nadaljnje osebe, šoferji v službi Zavezniške vojaške uprave, so pridržane pod obtožbo, da so zapletene v tatvino. Kolikor Je znano, Je skupina ukradla še nadaljnjih 3400 litrov bencina, toda preiskovalci javljajo, da-so bile po majhnih količinah odtegnjene tekom dolge dobe večje koi!č'ne bencina. Iz izjav obtožencev so izvedeli, da so ti prodajali bencin po ceni 6000 lir za sodček približno 235 litrov, to je približno po 34 lir za en liter. Prvi znak, da se krade bencin, so razvideli iz običajnega inventarja na dan 18- Julija, ko so odkrili, da ni bilo mogoče pojasniti pomanjka-daljše dobe večje količine benc‘na Sum se Je p ičel zgoščevati, ko Je dne 6. avgusta dospel Castelli z avtomobilom v skladišče bencina ob 12.45 url, to Je v času, ko so bili čr.stniki in možje, k; upravljajo skladišče, odsotni zaradi kosila. Ostal Je nekaj minut ter se je potem oddaljil z istim avtomobilom. Naslednji dan se je Castelli pojavil ponovno z istim avtomobilom ob 12,04 uri, torej nekaj minut potem, ko je bilo sklad.šče bencina zaprto zaradi kcslla. To pot so ga čakali Sangermano, Dughieri in Mo-roslnl. Odprli so zapah s pomočjo členka verige, ki Je bil pripravljen tako, da se ga Je dalo zlahka odpreti. Se preden so jih mogli preiskovalci ustaviti, so naložili na avtomobil v petih m'nutah 5 sodov bencina. Vojaški poizvedovale! so videli to dejanje ter so pričeli proti njim teči. Takrat so iz delavske menze pritekli policisti v civilu ter so aretirali tolpo. Iz priznanj aretirancev se je pokazalo, da je bil v zadevo zapleten tudi Fuser, ki sc ga našli ter nato aretirali. Radirki svo V sredo, 13. avg»®*a TRST II jjjo 11.30 Dopoldanski konf Nov; svet: James Bryallt „,to*? 12.10 Iz glasb, nega 12,45 Napoved časa I® 13.00 Ruska glasba. 13;1* ^ crktster. 13.45 Komorni z00,- S Pestra glasba. 14.15 Sovre- lv derske razmere pri starih 11.28 Citanje večernega /euo> ^ 17.15 Simfonični k-oncert, F jF V.dma. 18.00 Lahka gla^etlK Svetovna knjiž vnost: J8,; stvo v francoskem slovs® v#*?. Pestra glasba. 19.00 MarK^iF’ Mali potepuh Tem Sayeri. • ri povest. 19.15 Koncert ir ri la Slvica. 19.45 Napoved c**", ročila. 20.00 Vokalni kvari „18“ Oddaja odreda jugosl. 20.45 Po vsem svetu: O Ji rlji. 21.00 Glasba po ie,'^r. K Slušna igra: Franc 8' vallna žVljenja. 22.45 P® bn. 23.15 Napov d &sa_' pritA1^ 23.30 Citanje sporeda Smrt turškega kapitana Včeraj popoldne okrog 17. ure je prišel v starem pristanišču pri hangarju št 6 med odbijače dveh vagonov 27-letni kapitan turške ladje Rlze, ki že par dni naklada les v starem pristanišču. Kapitana Sureya Koskantuna iz Buzze v Turčiji so takoj prepeljali v glavno bclnioo, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno medenico. Sprejel; so ga na II. kirurški oddelek, kjer pa je kmalu potem umrl. dan. 23.35 Polnočna las ha. KINOTOEDSTAVE ROSSETTI. 16.30: «01*^° ^ z G. Raft in A. Serida®- g. t> FILODRAMMATICO. I®' ,jj {L vesel; kmetiji*, R°?.el?lj tri0 ne, J. Downs in radU8** 8Tu«s. gtof*' ITALIA. 16.00: »Polžaste " G. Brent. og'e<** VIALE. 16.30: »Zena » .,)( Bob Hope. jtflji Srfj' MASSIMO. 16 00: W M Oha-les T^iughton i® t/viior8 NOVO CINE. 16.30: «1> skobci*, Jurij 0’Brie®‘ • • • y KINO V NABREZIN1-. tpoS! ln petek, 14.-15. t* sporočilo*. s' Odg. Tlak urednik DUŠAN Stabilimento TIP-_ MALI ° G *r' ‘t pfl„ J. NAPRODAJ so pra-l-l-ov 5,1 sodi od 300 do 3800 gnacco Gorica, Korso