3. št.
V Trbovljah, dne 24. januarja 1913.
IV. 1.
I Rudar izhaja trikrat na rae-! sec in sicer prvi, drugi in ! četrti četrtek v mesecu z datumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 I\. | Posamezne številke po 10 v.
Reklamacije so proste poštnine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in uprav-ništvo je v Trbovljah (na - - - Štajerskem). - - -
Glasilo sloven ^ skih rudarjev.
Rudarski shod v Idriji.
V	nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil v Idriji jeven rudarski shod v pivarni »Črnega orla«. Na shodu je v imenu krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge poročal sodr. Tomaž Filipič. Iz poročila posnemamo sledeče:
Skupna seja krajevnega odbora s tukajšnjim rudniškim vostvom se je vršila 2. grudna 1. 1. Predmet seje je bil: Posvetovanje o delavskih zadevah, izraženih na shodu dne 3. novembra t. 1., obsegajočih 19 točk in sicer:
1. Preskrbovanje zraka v gorenji jami naj se tako preuredi, da po etažah in stranskih rovih ne bo primanjkovalo zraka. Na to točko je dalo vodstvo odgovor, da za potrebno zračenje jame je po rudarsko oblastvenih predpisih zadostno preskrbljeno. Obratni vodje so za varstvo delavcev osebno odgovorni.
2. Pomanjkanju lesa v jami naj se odpo-more, ker s tem se ovira napredek dela in varstvo delavcev. Ta pritožba — tak je bil odgovor — je neutemeljena, ker se ni navedel noben slučaj.
3. Železnice po vseh jamah se nahajajo v slabem stanju, posebno pa se zahteva, da se proga na X. polju regulira. Odgovor; Jamske železnice so, v kolikor dopuščajo razmere, v dobrem stanju. Na X. polju pa se je regulacija že pričela in se bode tudi polagoma nadaljevala.
4. V umivalnico pri Jožefovem jašku naj se še postavi 12 umivalnic, ker sedanje število ne zadošča. Odgovor. Novo delavsko kopališče pri Jožefovem jašku je popolnoma primerno urejeno. Naprava novih umivalnic ni potrebna, ker je, kakor skušnja uči, zadostno število prsnih kopelji na razpolago. Iz higijeničnih ozirov naj se delavci navadijo rabiti pršne kopeli namesto, da si v umivalnici umijejo le obraz in roke.
5. Za spuščanje lesa v etaže naj se določijo posebni prostori in vrvi. da ne bodo delavci v nevarnosti pri ročnem padanju lesa navzdol ali navzgor. Odgovor: Za spuščanje lesa v jamo bodo v bodoče globine po potrebi proste, koder se bode les potom vrvi spušal ali vzdigoval. Delavec se bode moral za vrv prijaviti.
6. Dvojna vožnja naj se za kopače v jami iz zdravstvenih in varnostnih ozirov odpravi. Odgovor: Odvažanje blaga od kraja prve in druge etaže do glavne vsipalne globine je za obrat potrebna ter ne nasprotuje zdravstvenim ali varnostnim predpisom. Nadomestitev moštva za prevažanje blaga izven kopačev bi vožne stroške znatne pomnožila.
7. Obratni uradniki naj se pri oddaji akorda drže § 10 od 9 službenega reda, da bodo akorde določali v navzočnosti in sporazumno z delavci. Odgovor: Določitev akorda se navadno drži v navzočnosti najmanj enega delavca skupine. Če pa ni noben delavec sku-
pin0 navzoč pri določitvi akorda, tedaj se akord dotični skupini pri prihodnjem berilu naznani in skupina ali posamezni delavec lahko sporoči morebitne ugovore ali želje obratnemu vodji v pisarni.
8. Umivalnice, posebno one pri Duraghije-vem jašku, naj se bolj snažijo kot doslej in sicer iz zdravstvenih ozirov. Odgovor: Tozadevni nedostatki naj se od slučaja do slučaja obratnemu vodjji poročajo. Sicer se je pa kopališčni strežnik pritožil, da obiskovalci, posebno otroci dostikrat namenoma kopališče na kazniv način onesnažijo, vsled česar se je strežniku ukazalo. take slučaje naznaniti, da se nered odpravi.
9. Cenik za strelivo naj se razobesi po vseh čakalnicah, da bodo delavci že naprej vedeli za ceno dinamita itd. Odgovor: Razpredelnice za cene streliva so se že nabile po vseh čakalnicah.
10. V žgalnici naj se pri peči št. 5 moštvo pomnoži iz prenapornosti in varnostnih ozirov. Odgovor: Žgalniški predstojnik svetnik Bogoljub Slavik je pojasnil, da je pri peči št. 5 efektivni delovni čas le 3 ure v osemurni dnini.
Zahteve, izražene v točkah 11. do 14. se odstopijo obratnemu vodji Bogomilu Slaviku v rešitev v uradu žgalnice.
15. Štirinajst-dnevno izplačevanje plač naj se vrši v gradu kot doslej, če se delavcem prizna letna odškodnina za zamudo časa po 4 K. — Plačilne tablice naj se obenem v gradu delijo. Odgovor: Glede te točke se predloži od strani rudniškega ravnateljstva c. kr. ministrstvu za javna dela.
16. Za brezposelne šoli odrasle mladeniče naj se čimprej ustanovi obrtna delavnica v Idriji, da se s tem odpomore vedno bolj naraščajoči brezposelnosti. Odgovor: Skrb za šoli odrasle mladeniče ne spada v delokrog rudniškega ravnateljstva.
17. Ometovska dnina v žgalnici naj znaša za vse enako 5 K. Odgovor: Ometovska dela v žgalnici se plačujejo po razmerju temeljne plače, zato mladi neizkušeni delavci niso starejšim enako plačani.
18. Pri Jožefovem jašku naj se že vekrat obljubljena pitna voda v jamo napelje. Odgovor: Napeljava pitne vode v Jožefovem jašku se je morala vsled nujnejših del odigoditi. Vodilne cevi so že naročene in bode vodovod najbrže do prihodnjega meseca končan.
19. Za člane bratovske skladnice in njih svojce, ki se zaradi operacij prevažajo v deželno bolnico v Ljubljano, naj se določi primeren avtomobilni voz, kar bo olajšalo trpljenje poškodovancem, ki so operacije nujno potrebni. Odgovor: Za prevažanje bolnikov v deželno bolnišnico v Ljubljano se sme uporabljati obstoječi v ta namen primerno urejeni sanitetni voz ali pa se lahko uporabljajo, kot se splošno godi. osebni avtomobili, ki vozijo vsak dan k vsakemu vlaku. Predstojnik rud-
LISTEK.
KAREL RENNER?
PoUedelec.
(Dalje.)
Za te najemnike je prevzela socialno-de-mokratična stranka pravdo proti Schwarzen-bergu na lastne stroške in sicer z uspehom. Vložila je tudi v parlamentu predlog, naj se najemnina odpravi potom zakona. (Predlog Tuppya januarja 1910).
Ta predlog poživlja dalje vlado, naj v obrambo kočarjev in malih kmetov predloži deželnim zborom načrt zakona o izpremembi občinskega Štatuta glede uživanja občinske lastnine in sicer tak načrt, po katerem naj se stekajo dohodki iz občinske lastnine izključno v občinsko blagajno. Razen tega na bi dotočil ta načrt, da naj ostanejo pašniki in travniki, ki imajo občinski značaj, za splošno uporabo in da naj bi se sadovi, katere prinaša občinska lastnina, mogli prodati aK oddati v najem samo potom jivne dražbe.
Pri načrtih tičočih se zložitev in melioracij naj se vse pravice kajžarjev in malih kme-
tov varujejo oziroma odškodujejo. Ce se pri tem uporablja občinsko lastnino naj se odškodnina ne da rustikalistom, marveč občinski blagajni. Tudi naj se dosedanje pravice rusti-kalistov do uživanja ne prenese na druge občinske lastnine.
Za izvedbo zakona o pospeševanju živinoreje in nje izkoriščanju, naj se izda odredba v zmislu. da naj se podele subvencije in podpore tudi zvezam malih kmetov in kajžarjev, ki se po svojih pravilih bavijo s pospešitvo živinoreje in živinskemu zavarovanju.
To so torej predlogi, s katerimi hočemo malega kmeta baje pogubiti! Ali razumete sedaj vzrok, iz katerega rajširjajo agrarci o nas take laži?
Besni so, ker hočemo gospodstvo velikih na deželi omejiti in prej ko mogoče zrušiti.
Veliki posestniki bi pač najrajše zopet s palico in z bičem vladali delavnemu kmečkemu ljudstvu. Veliki kmetje, ki se šopirijo v prvem volilnem razredu, hočejo gospodovati kot občinski mogotci nad malim kmetom in kajžarjem. Saj agrarski zaupniki so po večini mlinarji, gostilničarji in trgovci, posestniki so voditelji, knezi in grofi pa protektorji!
Delavci na deželi in kmetje! Odprite oči in spoznajte vendar, kdo zastopa v resnici vaše interese! Ne morejo in ndčejo vam pomagati
niškega ravnateljstva pa bo stopil z rudniškimi zdravniki še v dogovor, da izve, na kak način in v kakem obsegu bi se doseglo prikladinejše in hitrejše prevažanje.
O	točkah D do 15 poroča sodrug Alojzij Uršič kot udeleženec razprave pri svetniku Slaviku in sicer:
1. Delavci naj se od enega k drugemu delu pravilno delijo. Odgovor: Pravilna delitev de-lavcv je nemogoča, ker delavci sami prosijo, da smejo ostati po več mesecev pri enem dfelu.
12. Plačuje naj se enako delo z enako plačo, neglede na kategorije. Odgovor: Skušalo se bode t;> urediti, v kolikor ni v nasprotju s pravilnikom delavcev.
13. Nova umivalnica pri žgalnici naj sfe čimpreje odpre. Odgovor: Temu se bo po možnosti ko bodo vsa dela končana ugodilo.
14. Rudarjem naj se delijo trda, ne gnila drva, taka drva. kot se zadnje čase delijo, naj se pri obratih požgo. Odgovor: Naprosilo se bo godzno oskrbništvo. da dry. ne bo puščalo več v gozdu ležati, da bi gnila.
Končno poroča še sodrug T. Filipič, da bodo rudniške in bratovske skladnice ter plačilni dnevi redno vsak mesec in sicer:
Plačilne periode za leto 1913.
Od 22. decembra do 4. januarja, 5. januarja do 18. januarja, 19. januarja do 1. februarja,
2.	februarja do 15. februarja, 16. februarja do
1.	marca, 2. marca do 15. marca, 16. miarca do 29. marca, 30. marca do 12. aprila, 13. aprila do 26. aprila, 27. aprila do 10. maja, 11. maja do 24. maja. 25. maja do 7. junija, 8. junija do 21. junija, 22. junija go 5. julija, 6. julija do 19. julija, 20. julija do 2. avgusta, 3. avgusta do 16. avgusta, 17. avgusta do 30 avgusta, 31. avgusta do 13. septembra, 14. septembra do 27. septembra, 28. septembra do 11. oktobra, 12. oktobra do 25. oktobra, 26. oktobra do 8. novembra, 9. novembra do 22. novembra, 23. novembra do 6. decembra, 7. decembra do
20.	decembra.
Rudniške seje: 29. januarja, 26. februarja, 26. marca, 23. aprila, 21. maja, 18. junija, 16. julija, 13. avgusta, 10. septembra, 8. oktobra;
5.	novembra, 3. decembra in 31. decembra.
Seje bratovske skladnice: 16. januarja, 13. februarja, 13. marca, 17. aprila, 15. maja, 12. junija. 17. julija, 14. avgusta. 17. septembra, 16. oktobra, 13. novembra in 11. decembra.
Tak odgovor rudniškega ravnateljstva je shod močno ogorčil. Protestirali so zborovalci glasno, posebno pa proti izjavam g. svetnika Slavika. Sodrug Štraus je koncem shoda pov-darjal pomen in potrebo organizacije med delavci. Brez organizacije ni pričakovati boljših odgovorov. Geslo delavstva mora biti ne le čuvati, kar si je v bojih od leta 1900. naprej pridobilo,, ampak, pridobiti, kar zahtevajo sedanji časi za delavca. Končno se je sprejel
vladne stranke, ki vam podražujejo kruh, sol in pijačo, spravljajo vaše sinove v vojašnice in za vas same nimajo drugega pribežališča v, nesreči in starosti kot ubožnico. — Le enega resničnega prijatelja imate kmetje. Vaš prijatelj je delavstvo, ki že desetletja vodi boj proti vsakemu tlačenju in izkoriščanju, ki je tudi vaše interese v državnem zboru zastopalo in branilo.	(Dalje.)
Zastavljeni značaj
(Svatopluk Čech.)
Naši pisatelji trpe na enaki napaki — vsi zapravljajo preveč denarja — seveda le na papirju. Le stopimo za junakom po njegovi deset pol dolgi poti: kaj vidimo? Navadno je brez službe, ne zavzema nobenih dohodkov bogate stopnje, pa kljub temu stanju po najboljših hotelih, uživa najdražje jedi, puši izključno le dehteče havanke, ima za stare pro-sjake vedno cekin pri roki, za napitnino stres« vselej le cekine, za ježo v temno noč mu je na razpolago vsak trenotek isker, osedlan vranec, koplje se v morskih kopališčih, potuje po Italiji, in ko je tako zapravljivo preživel devet pol, razpolaga še vedno z zadostnimi svotami, da se iz obupa' ria nezvestobo' svoje ljubimke
predlog, naj se žito delavcem deli v smislu zadnjega odloka ministrstva javnih del. Nato se je shod razšel.
Zavarovanje zoper brezposelnost na Angleškem.
Obligatorično zavarovanje zoper^ brezposelnost ni uvedeno še v nobeni državi. Angleška stopa torej s tem zakonom na povsem novo, nepreizkušeno polje. V švicarskem kantonu St. Gallen so pač že napravili poizkus z zavarovanjem za brezposelne, a se je ponesrečil. V zadnjem času so nekatera mesta na Nemškem sprejela tudi zakone za zavarovanje v času brezposelnosti, a to zavarovanje seveda ni obligatorično, temveč je urejeno po takozva-nem gentskem sistemu, ki obstoja v tem, da dobivajo delavske organizacije, ki podpirajo brezposelne, od občin prispevke.
Angleška vlada si je v svesti, da stopa s tem zakonom na negotova, še nepreizkušena tla, zato je tudi v zbornici svaril zakladni kan-celar Lloyd George delavstvo, naj ne precenjuje novega zakona. Treba je še počakati, je dejal, kako se bodo obnesle nove odredbe. (Na Avstrijskem bi najbrže kak minister ne rekel kaj sličnega, ker pri nas mora veljati vse za »popolno«, zlasti če je namenjeno delavstvu, kar pride iz vladnih rok.) Doslej še negotove temelje bomo izpopolnili šele z izkušnjami.
Edini statistični material, ki je bil na razpolago, so prispevale nekatere strokovne organizacije. Ker jfc pa seveda le del delavstva organiziran, zato so bili sklepi na podlagi podanega materiala, ki naj bi veljali za zavarovanje vsega delavstva, zaposlenega po tako raznoličnih strokah, zelo otežkočeni. Za zavarovanje je prihajalo v poštev 2,421.000 delavcev.
Od leta 1891. do 1910. je bilo osem procentov vsega delavstva brezposelnega. Na vsakega zavarovanca je prišlo na leto 26.8 brezposelnih dni. Delavci, zaposleni v stavbenih strokah, so povprečno dvakrat več dni brezposelni, kakor n. pr. delavci, ki izdelujejo stroje.
Zavarovanje zoper brezposelnost ni uvedeno za vse delavstvo, temveč le v onih obrtih, v katerih brezposelnost posebno pogosto nastopa. Te stroke so:	stavbene,	izdelovanje
strojev, ladij in voz. izdelovanje orožja, topilnice, žage in obdelovanje lesa s stroji. Vsak v teh obrtih zaposlen delavec ima po zakonu pravico do zavarovilnine v dnevih brezposelnosti, in sicer, če je bil prvič najmanj 26 koledarskih tednov nepretrgoma zaposlen v enem od onih obrtov, drugič, če dokaže, da je bil od časa, ko je zaprosil podporo, brez dela in tretjič, da nc more nikjer dobiti posla. Ako zavarovanec zaraditega ne dobi dela, ker nima dovolj izobrazbe in potrebne spretnosti, tedaj se lahko izvežba v primernem tehničnem kurzu na stroške zavarovalnice. Ako odkloni delavec to ponudbo, ali če je po mnenju voditelja kurza nezmožen, da izpopolni svoje znanje, tedaj se je treba ozirati na to dejstvo pri odločitvi, katero delo je za dotičnega delavca pravzaprav primerno v zmislu zakona.
Proti zakonu se ni pregrešil, če je odklonil brezposelni tako delo, ki mu je bilo na ponud-
bo zaradi stavke ali izpora, ali če bi moral dobivati manjšo mezdo na novem mestu, kakor je je bil doslej vajen, ali če je delo v drugem okraju, kjer so nižje mezde, kakor so drugod običajne, ali če vladajo sploh slabejše delovne razmere.
Brezposelni dobiva tedensko podporo po 7 šilingov (8 K 40 v) in sicer po preteku prvega tedna brezposelnosti. Podporo dobiva 15 tednov (maksimum) v dobi 12 mesecev. Trgovinsko ministrstvo pa lahko zviša ali zniža prispevke in podporno dobo za vse ali le za nekatere zavarovane stroke.
V	času stavk in izporov se podpore ne izplačujejo. Ako kdo izgubi svoje mesto zaradi slabega vedenja, ali če izstopi prostovoljno brez tehtnega vzroka, tedaj šest tednov nima pravice do podpore. Isto velja za one brezposelne, ki so v zaporu in so bili zaradi tega odpuščeni. Brezposelni, ki uživajo ubožno oskrbo ali ki so v inozemstvu, ne dobe nobene podpore.
K zavarovalnim stroškom bodo prispevali delavci zavarovalnih obrtov, podjetniki in država. Delavci in podjetniki bodo prispevali po 25 v in sicer, če so delavci delali ves teden ali pa le del tedna. K tem 50 v prispeva še država 17 vin. Prispevki za delavce pod 18. letom znašajo le dve petini polnega prispevka. Podjetniki, pri katerih delajo delavci trajno, to je najmanj 45 tednov na leto, dobe povrnjeno eno tretjino svojega vplačila. S to dolčbo hoče vlada uplivati na podjetnike, da ne menjavajo delavcev. Podjetnik prevzame tudi poroštvo za vplačevanje vseh prispevkov. Delavcem se odtegne delež pri mezdi.
Vso upravo zavarovanja zoper brezposelnost oskrbuje država. O sporih med zavarovanci in uradom odločuje razsodišče, ki ima enako število delodajalcev in delavcev za člane. Predsednika imenuje trgovinski minister.
Zakon določa dalje subvencije onim organizacijam, ki že podpirajo svoje brezposelne člane. (To je posneto po gentskem sistemu.) Te organizacije bodo dobivale iz fonda zavarovalnice približno ono vsoto, ki bi jo zavarovalnica plačala, če bi bili ti delavci tudi pri obligatoričnem zavarovanju. Vendar ne smejo presegati te podpore dve tretjini zneska, ki ga plačujejo organizacije.
Da se bo delavcem zavarovanje tembolj prikupilo, je z zavarovalnino združena tudi hranilnica. Vsak delavec, ki dokaže, da je vplačeval najmanj 500 tednov, lehko zahteva po izpolnjenem 60. letu povrnitev vsote, ki je nad višino prejete podpore in dva in pol procentne obresti.
Izkušnja bo pokazala, če je zavarovanje zasnovano na dobri podlagi. Vsekakor pa je Angleška pokazala mnogo socialnopolitičnega umevanja in je prehitela s tem zakonom vse države. Ako se zakon obnese v omenjenih strokah, tedaj ga bo angleška vlada razširila na vse stroke.
Mezda in cena blaga.
Vsem tožbam o draginji stavljajo kapitalisti in agrarci vedno trditev nasproti, da so delavci sami zakrivili draginjo. Pravijo: Povišanje mezd in skrajšanje delavnega časa sta povišala proizvajalne stroške blaga; radi tega
so podjetniki prisiljeni, za svoje blago zahtevati višje cene. Ne kapitalisti in veleposestniki izkoriščajo ljudstvo; delavci sami so pravi izkoriščevalci. Njih nezmerne zahteve so vzrok draginje.
Res je, da so naše strokovne organizacije delavcem mnogih strok pridobile višjo mezdo in krajši delavni čas. Ampak proizvajalni stroški blaga niso nikakor narasli v isti meri kakor mezde delavcev. Treba je globokojega preiskovanja razmerja med visočino delavskih mezd in veličino proizvajalnih stroškov.
Najprvo se mora omeniti znano dejstvo, da raste s povišanjem delavskih mezd in s skrajšanjem delavnega časa delavna sposobnost delavcev. Ko se je na primer v optični delavnici Zeissa v Jeni znižal delavni čas od devet na osem ur, je delavna sposobnost delavcev takoj poskočila v uri za 16.5 odstotkov. 30 delavcev proizvaja sedaj v osmih urah toliko, kolikor je proizvajalo 31 delavcev v devetih urah. V tovarnah žveplene kisline bel-giške »Societe des Produits Chinnques« se je prošlo 1. 1892. od delavnika dvanajstih ur na osemurni delavnik. Nekaj mesecev pozneje so delavci v osemurni šihti in z istimi pečmi in z isto surovino izdelali ravno toliko svetlice nego prej v dvanajsturni šihti. V strojarnici Mather in Platt v Salfordu pri Manchesterju, v kateri je 12 tisoč delavcev zaposlenih, se je skrajšal 1. 1893. tedenski delavni čas od 52 na 48 ur. Pridelava se je vzlic temu za nekaj povišala. V državnih delavnicah v Angliji dela od leta 1894. sem več kot 18 tisoč delavcev, ki so prej delali 53 in 3/4 ur na teden, samo 48 ur; uradno poročilo angleškega vojnega ministra o učinku skrajšanja delavnega časa pravi:	da se niso povišali
proizvajalni stroški, da se pa tudi ni zmanjšal pridelek. Obrtni nadzornik za Spodnjo-Alza-cijo poroča, da se je, ko se je znižal delavnik od dvanajst na ednajst ur, povečal pridelek za tkalni stroj in delavnih po kakovosti rabljene preje za 6.8 do 19 odstotkov. Čim bolje se delavca hrani, čim več časa mu ostane za počitek, čim zdravjeji je na telesu in umu, tem večja je njegova delavna sposobnost pri delu. To dejstvo je bilo znano že Adamu Smithu. Od časa, ko je izšla slovita knjižica Brentana: »O razmerju delavnega časa in mezde k pridelku«, je tudi v nemških deželah vsem izobražencem znano. V kateri meri se poveča pridelek delavca potom zboljašnja njegovih razmer, je seveda odvisno od tehnične lastnosti načina dela. Tako vsebuje na primer način dela v tkalnici veliko več odmorov med delom nego v predilnici. Da izhaja dobro plačan, zdrav delavec s krajšimi odmori bolje nego slabo rejen in izdeian suženj, je tedaj veliko važneje za tkalstvo nego za prejstvo. Skrajšanje delavnega časa v tkalstvu zato sploh ni uplivalo na množino proizvedenega blaga, dočim je v prejstvu s prva nastopil majhen primanjkljaj v proizvajanju, katerega se je še le polagoma premagalo. Poleg tehnike načina dela veljajo mnogo splošna izobrazba delavcev, način plačila in obratna organizacija. Vobče se lahko reče, da je delavna sposobnost tem večja, čim večja e mezda in čim krajši je delavni čas. Ze radi tega je napačno, misliti, da so se s povišanjem delavskih mezd povečali proizvajalni stroški blaga.
Pgt»g g t	Posameznik je brez moči; y svojih organizacijah združeni de-
KUaarll ©	*avc* so Pa mo^’ ^ *e ne Premaga ves svet! Cast in ponos gre
^	9	delavcem, ki spoštujejo svojo organizacijo in so nje člani.
vrže v burni vrtinec lazveseljevanja da utopi v potokih šampanjca svoje žalostne spomine in se izživi ter izdivja v omotnici razkošnih gostij...
Naši prijatelji, kakor pravim, ne poznajo veljave denarja.
Manjše zneske načelno zametujejo. Če navajajo svote, so vedno miijoni, dvajset do trideset letnih dohodkov — manjše številke se jim ne zdijo vredne, da bi se o njih govorilo. Ali je kdo od vas že kdaj bral, da je imel Artur na primer 90 kron mesečnih dohodkov?
S tem je pa v zvezi še neka druga napaka. Pri opisih oseb vedno izpuščajo bistven znak.
Na dolgo in široko opisujejo postavo, lase, nos, obleko in značaj — samo ene, jako važne stvari se pa nalašč izogibljejo. Privoščijo nam upogled v skrivnosti oblačilnice svojega junaka, v tajno delavnico njegovih misli, v najtemnejše kotičke njegove duše, skratka v vse. le na njegov denarni mošnjiček. In baš to bi morali storiti najpreje. Tako bi čitatelj naj-preje spoznal s kom ima čast, in oris značaja bi na mah bil postavljen v najsvetlejšo luč.
Jaz hočem napraviti prvi skromni poskus v tet smeri. Evo denarnico, mojega junaka, gospoda Alfreda N.!
. ' Prosim, poglejte noter — tu vidite par predelčkov in v njih — nič; tu poseben pre-
delek ... navzgor, jo stresemo .. kaj pade iz nje? Nič ...
Druge osebnosti zdaj hitro odpravim. Deloma sledijo že iz brezvsebinskega uvoda. Vitka, pravilno vzraščena postava ... upadlo, sanjavo obličje . . na ustnih grenkoben nasmeh in v glavi svet pretresujoči nazori. Na nogah par ponošenih škarpov, na sebi dvomljive hlače in tri četrtine nekega suknjiča, v roki dva vatla dolgo pipo, ki se iz nje vije zadnji vzdih v podobi sinjega tobakovega oblačka. Dim se dviga in vije, domišljija vpleta vanj svojo zadnjo podobo, ta pobledi, ugasne in se razblini z oblačkom ... In pipa in fantazija ugasneta.
In katera podoba se je razblinila z dimom? Podoba krasne brezčutne deklice...
Pusto je zdaj v glavi, kakor v sobi. V prazne kote se je naselil mrak; iz omare za obleko zeva brezupna praznota; postelj sanja lepe sanje o blazinah; na polici manjkajo knjige —-in ppmankanje reži iz vseh kotev:	»Hi,	hi!
Svet te je zapustil, ljubica te je osramotila, jaz te pa ne ostavim, ljubi moj dečko!«
Ugasla pipa zdrkne iz roke, z usten izgine grenkobni nasmeh, trepalnice se skrčijo in proč je zlati sen.
.Nekdo je nalahno potrkal na vrata. Alfred je skočil pokonci. Ali naj odpre? Nedvomno se je kdo zmotil; njegovih znancev gotovo ni
nihčvi, kajti te vedo, da on ne more ničesar posoditi. Toda v božjem imenu. Previdno je odprl vrata, s primernim ozirom na svoje dvomljive hlače in tri četrtinke suknjiča.
V	sobo je smuknil možic, čigar zanemarjena zunanjost se je izvrstno podajala k besedam, s katerimi se je upeljal: »Stare obleke, staro perilo... gospodek! Aron plača dobro, briljantno!«
Na Alfredovih ustnih se je pojavil prejšnji grenkobni nasmev. »Nimam ničesar!« je odslovil Žida kratko.
Ampak ta se ni dal tako hitro odpraviti. Tiščal je vztrajno v izbo in nosljal:
»No, morda se le kaj najde. Stari čevlji, stare knjige... Aron kupi vse. prav vse!«
»Prepričaj se torej sam!« ga je zavrnil Alfred bridko. »Tu omara za obleko, to polica za knjige, tu ...«
»Bog zna, nič, čisto nič!«se je čudil žid »Kakor izpihano. Škoda, mladenič! Škoda. Aron dobro plača.« Pri teh besedah je potegnil iz umazanega kaftana usnjato denarnico in jo stresel.
Tedaj se je začul čisti jasni cvenk, mamljivi glas kovine zapeljivejši od pesni morske deklice.
Rudarji v Trbovljah, pozor!
Dne 26. januarja 1913 bo ravno osem let, ko je ponesrečilo v rudniku sest naših tovarišev.
Lepo navado so imeli rudarji v Trbovljah, da so v spomin svojih padlih tovarišev domalega vsako leto priredili ob obletnici na pokopališče iz-prevod, da spomin svojih nesrečnih tovarišev počaste.
Tudi letos bomo napravili tako, v to svrho se bomo v nedeljo dne 26. januarja 1913 ob pol 3. uri popoldne zbrali na dvorišču »Delavskega doma“, odkoder odkorakamo točno ob
3.	uri z godbo na čelu na pokopališče, kjer bo ob gomili nesrečnih žrtev rudarski pevski zbor „ Vzajemnost* zapel tri žalostinke in godba zaigrala dva žalna zbora, ter bo primeren nagovor.
Vabimo vse rudarsko delavstvo z ženami vred, da se osme obletnice v polnem številu udeleži ter da se v to svrho v nedeljo dne 26. januarja do 3. ure popoldne zbere na dvorišču ^Delavskega doma“.
Pridite torej vsi, da bo izprevod dostojen in impozanten.
Tokan s. r.
Dopisi.
Trbovlje. Rudarski pevski zbor »Vzajemnost« priredi v nedeljo dne 26. jajiuarja v gostilni pri »Špancu« v Trbovljah predpustno yeseli"0, na koje vsporedu bo dramatična -igra »Mutast muzjkant«, burka v enem dejanju, petje, godba, ples itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za sedeže: prvi dve fvrsti stolov
1	krono, drugi dve vrsti stolov 80 vin., ostali sedeži po 60 vin. stojišča 40 vin. Za došlece, ki pridejo po izčrpanem vsporedu velja istotako vstopnina 40 vin. K mnogoštevilnemu obisku najvljudneje vabi cdbor.
Velenje. V soboto dne 18. januarja 1913 se je vršil v Pesjem v gostilni ge. M. Vrabič ob A. popoldne javen rudarski shod, ki se je pečal z bolniškimi podporami pri združeni Spodnještajerski bratovski skladnici. Dnevne bolniške podpore so pri bolniški blagajni te bratovske skladnice jako malenkostne, tako da izdaleč ne odgovarjajo resničnim potrebam delavstva pa tudi že zdavnaj ne resničnim zaslužkom. Zato se je sklenilo vložiti na okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu vlogo, v kateri se glavarstvo naproša, naj v kraju navadne dnevne mezde revidira in sedanjemu času primerno določi. Potemtakem se bo tudi dnevna bolniška podpora posameznim kategorijam delavstva pri velenjskem rudniku primerno povišala. Izvedba tega načrta je tem lažja, ker imenovana bolniška blagajna razpolaga s primernim- rezervnim fondom, ki polagoma narašča. Prispevkov torej navzlic povišanju bolniške podpore, za bolniško blagajno ne bi bilo treba povišavati. Dotično vlogo, ki dokazuje, da zaupniki pridno delajo v korist delavcev, so podpisali delavski zauknipi in bo v tej zadevi tudi rudarsko tajništvo interveniralo na merodajnih mestih. Poročala sta na shodu sodruga Tokan iz Trbovelj
Alfred je vztrepetal ob tem žvenku; njegove oči so se poželjivo zabodle v umazano mošnjo.
Preko obraza Židovega je šinilo kakor blisk zadoščenje in prezirljivost. Božajoč z roko kvišku molečo mošnjo, je klepetal dalje: »Aron dobro plača, mladi mož! Aron kupi vse. vse!«
»Saj vendar vidiš da nič nimam!« je zakričal Alfred jezno.
»Ej, gospod, saj ni treba, da takoj vzra-stete! Gospod ima pač nekaj, za kar bi Aron dal mnogo cekinov ...«
»Ne norčuj se, čifut! Sicer sfrč.iš po stop-njicah naravnost v Abrahamovo naročje!«
»Aron zna, kaj govori,« ga je miril Žid z zoprno ponižnostjo. »Gospod poseduje redko dragocenost, za katero bi Aron plačal, karkoli bi gospod zahteval.«
Pri teh besedah je segel s prsti v mošnjo. Alfred mu je sledil z žarečim pogledom, go-tvoreč:
»Dobro, govori, kaj imam, za kar ne vem? Kaj naj ti prodam?«
2id stopi korak bliže, se skloni k njemu in mu zašepeče na uho: »Značaj!«
Alfred se je ozrl vanj s široko izbuljenimi očmi: »Značaj? Ali noriš?«
2id se je odmaknii se zravnal in govoril ponosno: »Gospod se čudi. Ampak Aron ku-
in Zalesnik. Veselo znamenje je tudi, da število članov podružnice Unije rudarjev avstrijskih stalno rase, kar nam daje jamstvo za vsestranski in zdrav napredek. Govor sodruga To-kana, v katerem je z inarkantimi besedami orisal položaj in razmere, v katerih rudarji žive spodbujal k potrebnemu delil za organizacijo, je vsem navzočim prav ugajal. V kratkem Ido podružnični občni zbor. na katerem bodo morali rudarji vse potrebno ukreniti, da izvedejo sklepe zadnjega Unijskega zbora, v prvi vrsti oni del. ki se tiče agitacije med rudarji in pobiranja prispevkov pri članih po hišah. Treba bo dobiti nekaj sodrugov, ki bodo to delo, ki je neizogibno, izvrševali. Ako se lotimo z vso vnemo tega dela, bomo dosegli, da se članstvo ne bo samo podvojilo marveč potrojilo. Pri nas v Velenjem priznavajo skoraj že vsi rudarji korist in potrebo organizacije, treba je samo izvesti 'n potem redno izvrševati potrebno delo, ki nam utegne jamčiti za uspeh na Jeli črti. Sodrugi naj torej izvrše vse potrebne priprave prvič za občni zbor in drugič za izvedbo agitacijskega in organizacijskega dela.
Trbovlje. V soboto dno 18. t. m. zvečer so priredili neki > Werkmeistri« v Pravdičevi gostilni neko veselico, ki pa je očividno bila namenjena le za »boljši« ljudi. Končno nas stvar nič ne briga. Značilno je le, da še vedno nekaj delavcev ne more razumeti, da jih gospoda ob svojih veselicah ne mara v svoji sredini. Ob pol 8. se je namreč napotilo več ru-a darjev s svojimi ženami na veselico, menda niso vedeli, da je tamkaj zbrana »smetana«. Veliko pa je bilo njihovo razočaranje, ko so jim kratkomalo pokazali vrata. To je bil pač migljaj s kolom, s katerim so delavcem pač jasno povedali, da smatrajo gospodje delavce za garjeve ovce, ki na noben način niso vredni, da bi se zabavali v njihovi družbi. Za naše delavce je ta gododek jako dober nauk iz katerega lahko povzamejo, da delavčev denar ne velja vselej toliko kakor denar kake gospode in čc si ga je časih prav izposodil. Tovariši, zahajajte na delavske veselice, kjer vam ne bo nihče kazal vrat in ne hodite tja, kjer nimate ničesar iskati. Svoji k svojim!
Trbovlje. Interesantna člogodbica, o kateri se sedaj po Trbovljah mnogo govori, je tako zanimiva, da si ne moremo kaj, da ne bi je tudi našim čitateljem sporočili. O celi zadevi govore bolj skrivoma, zato je tem bolj mična, stvar je sledeča! Pisar v rudniški pisarni na Tereziji Arhar je. kakor vse okoliščine kažejo, strasten nimrod, njegova lovska kri mu dne
16.	t. m. ni dala toliko časa miru, dokler ni vzel med opoldanskim odmorom puško na ramo, pa hajd na lov. Kakor pravijo, bilo je njegovo lovsko navdušenje precej nedolžno, zakaj hotel je v lovskem rajonu, ki ga ima v najemu neka lovska družba., koje član jt menda tudi gospod Arhar, ustreliti Kako si ako, torej ravno toliko, da bi doprinesel malo žrtev sv. Hubertu. Med starimi ljudmi vlada vraža, da pomeni smolo, ako človeku zajec križa pot, tukaj sicer ni bilo tako, vendar pa. ker se je pojavii zajec, dasi menda ni križal pot g. Arharju, je bilo vendar to zanj in za zajca usodepoino. G. Arhar v svojem lovskem veselju menda ni opazil, da je prekoračil meje lovskega rajona svoje družbe, ter da je prestopil posvečeni rudniški lovski • ajon, ki je s puško na rami dostopen le nekaterim izvoljencem, ki so bili tako srečni, da je zažarelo na nje solnce rudniške milosti. Pri-šedši Arhar v rudniški rajon je opazil uhljača in kar bi bil napravil vsakdo drugi, je napravil tudi on, priložil je puško in oglasil se je »bum«. Posledica strela je biia, da je zajec napravil še nekaj »kozolcev«* Da obležal. Sv. liubertus je
puje vse: ponošene obleke dekliško krepost, stare dežnike, čast, kite, utrinke, mislecev, zajčje mehove — Aron kupi cel svet. Čemu naj bi pot?.m ne kupoval značajev? Značaji so dandanes redki. Ljudi brez načaja je povsod dosti.«
Alfred je strahoma zrl v pripovedovalca.
Skozi okno so se pravkar izlivali zadnji prameni zahajajočega solnca, spreminjajoči Žida v pošast. Mošnja v njegovi roki je pekoče žarela, skuštrani lasje in brada so se mu spremenili v zlate niti, in gub njegovega kaftana in nepravilnih potez v obrazu je bleščalo zlato, njegove velike oči so žarele kovinast sijaj kakor cekina. Zdelo se mu je, kakor da gleda pred seboj zlatega demona z upognjenim tilnikom; s pohlepno skrivljenimi prsti, ki se hoče vreči ne upehano žrtev, da izsesa iz nje živo kri in uduši v njej poslednjo božansko iskro...
Zastri je obraz z obema rokama. Ko se je zopet ozrl, je videl Žida v prvotni podobi, brez strahotnega sijaja — solnce ie že zatonilo.
»No. ali mi gospodek proda značaj? Aron dobro plača. Povpraševanje za njem je veliko; kajti volitve so pred durmi... No, ali prodaste, gospod? Aron plača silno svoto.«
(Dalje.)
dobil zadoščenje. Psa ni bilo treba, da bi apor-tiral ustreljenega zajca, g. Arhar ga je pobral sam, ki mu je kerakaje nazaj \eselo bingljal ob strani. Nesreča je hotela, da Arhar ni zapazil, da ga je opazovalo dveje bistrih oči, ki sta bili vrluitega še oboroženi s ščipalnikom. Oborožene oči so bile last obratnega vodje Piča iz Ppralnice. !n da bodo naši čitatelji lovsko, latinico, ki je potem sledila, popolnoma razumeli, bodi povedano še sledeče: g. Arhar je zajca skril v neko šupo z namenom, da ga zvečer po delu odda najemniku lova, kar dokazuje, da je bil še vedno mnenja, da ga je ustrelil tam, kjer je sicer v to upravičen. Toda presenečenje g. Arharja je bilo velikansko, zakaj ustreljeni zajec je izginil iz shrambe, ali je morda mrcina vnovič oživela in je stekla nazaj v svobodo, ali kaj sc je zgodilo z njim? Zajec sicer ni vnovič oživel, pač pa ga je obratni vodja na Pralnici, gospod Pič, neopaženo dirigiral v ravnateljstveno pisarno, kjer ga pre-zentiral g. ravnatelju seveda s »pripombo«, da ga je v rudniškem lovskem rajonu počil g. Arhar. Gospod ravnatelj sam strasten lovec, je bil nemalo presenečen zaradi predrznosti neopravičenega lovca, posebno ker le radi tega. da bi se divjačina zaredila brzda sam svojo lovsko strast. Kdo je zajca pojedel in na kak način kuharske umetnosti je bil narejen, ne vemo, pač pa vemo, da je prišel g. Arhar pred rudniški tribunal, ki mu je na neslovesen način naznanil, da je za pokoro iz službe odpuščen. Le vsled dolgih prošenj in s pomočjo nekega zdravniškega izpričevala »pristnega kova« se je g. Arharju posrečilo ostati na svojem dosedanjem mestu. Kako urejujejo gospodje svoje love med seboj, nas bogvekaj ne zanima, mislimo pa, da je g. Arhar napravil malo napako, ki pa je seveda odpustljiva v slučaju, če ne pozna razmer na Pralnici; zajca naj bi bil enostavno podaril g. Piču in izognil bi se bil vsem sitnostim. Zakaj g. Pič, ki je navajen jemati od delavcev plečeta, vino. sadje, fižol, klobase itd. vendar ne bo gledal, da se bo kdo drugi mastil z zajcem, a njemu naj bi se sline cedile.
Trbovlje. Kakor povsod drugod, je tudi pri nas zadnje dni napadel sneg, ki je napravil posebno šolarjem veliko veselje. Kdor izmed njih je imel morda v podstrešju shranjene kake sanke, jih je privlekel na dan in hajdi z njimi na griček, od koder je na njih veselo drčal davzdol. Kdor izmed revnejših fantov sank ni imel, jih je pa skušal iz desak sam zbiti. Tudi sinček obratnega vodje g. Tiča je bil med tistimi, ki sank še niso imeli, zato pa je bil vseeno srečnejši nego drugi, kajti njegov papa zapoveduje na Pralnici poleg drugim delavcem^ in delavkam tudi celi vrsti rokodelcev, med katerimi je tudi nekaj imizarjev. Zakaj torej veliko pregiavjjc radi sank? Gospod Pič je celo stvar rešil na prav enostaven način. Dne 16. t. m. je naročil nekemu mizarju, da napravi sanke; dela se je moral lotiti takoj, ker je gosp. Pič stal poleg in sam osebno nadzoroval delo pri mizarju toliko časa, dokler niso bile sanke dogotovljene, kar je trajalo do malega pol dneva. Res je sicer, da se je ravno med časom tudi pripetila pri nekem stroju napaka, ki je ovirala domalega vse delo Pralnice, toda v tem' času se g. Pič ni imel časa brigati za druge stvari, saj so bile sanke vendar važnejše od vsega drugega. G. Pič si je pač mislil, dokler n,e bodo sanke gotove, toliko časa se od mizarja ne ganem1, ker za napravo sank je na vsak način potrebno inženirsko nadzorstvo, drugo makari naj ta čas vzame vse skupaj vrag, saj ne bom trpel jaz škode, trpela jo bo Trboveljska premogokopna družba. Potrebni les in železo za sanke seveda tudi ni kupil drugod. Čemu neki? Saj ima Trboveljska premogokopna družba dovolj stvari, zato bi bilo po nazoru g. Piča nespametno nekaj kupovati. Mož je v tem oziru praktičen človek, vzame tam, kjer je in dene tam, kjer ni. Končno ima taka praksa še neko drugo lastnost, je namreč jako poceni, zakaj ne stane prav nič. No, kolikor je nam znano, imajo mizarji precej pogostoma »privatnega dela« za gospoda Piča. Mi sicer, v kolikor smo poučeni, vemo, da nima g. Pič pravico jemati les, ki ni njegov, zase, ravno tako nima pravice-naročati delavcem, da bi izvrševali zanj razna dela, vendar mu podobne gratifikacije »pod roko« ne zavidamo, to je končno stvar ravnateljstva in Trboveljske premogokopne družbe, ako trpi tako »gospodarstvo«, staviti pa gremo sto na eno, da g. Pič ni aportiral tistih sank gospodu ravnatelju tako kakor je bil aportiral tistega zajca, ki ga je ustrelil g. Arhar.
Trbovlje. Na zapadnem okrožju tukajšnjega rudnika že dlje časa uganja svoje neslanosti neki nadpaznik (Hutman), ki sliši na ime Babič. Nihče sicer ne ve od kcd se je priklatil ta vaser-polak, pač pa vsakdo pravi, da hoče s svojo posurovelo naravo vse strahovati kakor krotilec divjih zverin v kaki menažeriji. Ta človek išče sicer pri delavcih spoštovanja pa kakor je vobče slišati, ga ni vreden, ker njegovo obnašanje v službi in izven službe ni tako, da bi mogel delavcem in sploh tudi drugim ljudem imipo-nirati. Posebno delavci, ki in>ajo z Babičem
opraviti se vsi brez izjeme pritožujejo nad njegovim surovim obnašanjem. Pravijo, da v pijanosti, ki je njegova specialna lastnost, divja kakor da bi ga bili izpustili iz kake norišnice. Če bi Babič vsaj nekaj razumel poslu, ki ga ima izvrševati, tedaj bi se navsezadnje tista pretirana ošabnost razumela, ampak še to, kar zna, se je šele tukaj naučil. In ker je njegovo znanje precej omejeno, zato ima posebno piko na profesio-niste, katere ob vsaki priliki po nepotrebnem in tudi po neumnem' šikanira do krvi. Ali je potem čudno, če se zna nemara še večkrat pripetiti tak slučaj kakor je bil oni meseca avgusta v neki gostilni pri kolodvoru, ki ga je komaj potlačil, da ni bil ob službo? Mi za enkrat tega velikega — in visokega — gospoda opozarjamo, naj opusti oslarije, ki jih uganja, da ne bomo prisiljeni izpregovoriti na pristojnem mestu nekaj besed, ki bi mu gotovo ne bi bile po godu. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Capito?!
Leše. Dne 9. februarja 1913 se bo vršil ob
2. popoldne v gostilni gospe Ane Meisterle celoletni občni zbor tukajšnje podružnice Unije rudarjev, na kar rudarje že sedaj opozarjamo. Treba je namreč, da bo obisk tega zborovanja od strani rudarjev prav velik, da bo mogoče sporazumno z vsemi sodrugi urediti vse potrebno in bo podružnica tudi v tem letu procvitala ter kos svojim nalogam. Na dnevnem redu občnega zbora bo: 1. Poročilo funkcijonarjev, 2. Volitev novega odbora in revizorjev računov.
3. Poročilo o bratovski skladnici. 4. Predavanje sodruga Tokana. Sodrugi! Naša strokovna organizacija ima pred seboj velike naloge, zato je treba, da je vsak izmed! nas na svojem mestu ter da skušamo ukreniti, kar je v našem interesu in v blagor naših družin. Torej na svidenje na občnem zboru.
Razne vesti.
Malenkost! Samo 800 miljonov kron nas je stala povsem nepotrebna mobilizacija. Te stroške sedaj zahteva vojni minister, in naravno je, da jih bo ljudstvo moralo plačati. Saj denarja je dovolj, kajpak, ljudstvo živi v izobilju in si take špase lahko privošči! Pa gospod vojni minister bi še rad več, veliko več. Spoznal je, da je naša armada že zopet potrebna »reorganizacije« in zato hoče tudi še v to svrho par sto miljonov kron. In poglavar slovenskih klerikalcev dr. Šušteršič bo zopet dejal: »Vse to, ljuba vlada, ti dam z odprtimi rokami in še več, če hočeš.« Slovensko ljudstvo pa strada in trpi.
Našim podružnicam in zaupnikom, ki še niso naročili »Družinskega koledarja« s slikami za I. 1913, prav toplo priporočamo, da ga na-roče po več izvodov v svrho kolportaže med člani in drugimi sodrugi. Priporočamo ga že zategadelj, ker je res iep, tako po zunanji opremi, kakor po vsebini, in pa, ker je čisti dohodek koledarja namenjen »Zarji«. Uprava nas obvešča, da je pripravljena dati koledar po naslednjih izrednih cenah: 1 izvod 1.20 K; 5 izvodov po 1.15 K; 10 izvodov po 1.10 K; 15 izvodov po 1.05 K; 20 izvodov po 1 K; 30 in več izvodov po 95 vin. Dopošlje se poštnine prosto. Želimo, da bi ga naročile vse organizacije po več izvodov. Naroča se pri: Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. V Trbovljah se dobi tudi pri upravi »Rudarja«.
Podraženje premoga. V Ljubljani izhajajoči uradni list je v svoji številki z dne 8. januarja 1913 objavil oklic trgovcev s premogom v Ljubljani, v katerem naznanja, da bodo premog podražili, in sicer za 6 vin. pri 50 kilogramih. Do-sedaj je 50 kilogramov veljalo v Ljubljani 1 K 68 vin. Vbodoče bo torej veljalo 1 K 74 vin. Kakor kaže, bodo Ljubljančani kmalu plačevali 50 kilogramov premoga po 2 kroni. Kot vzroK podraženja navajajo trgovci, češ, da je »Trboveljska premogovna družba podražila premog pri vagonu za 10 kron. Kakor videti, bo izkori-ščevalna Trboveljska družba napravila s to podražitvijo precej lepe dobičke. Rudarji seveda ne dobe ničesar, in ne dvomimo, da ako bi zahtevali nekoliko poboljiška svojih slabih plač, da bi se trudila družba dokazovati, da dela prav za prav z izgubo. Umazanost je bila od nekdaj najodličnejša čednost Trboveljske premogokop-ne družbe.
Posebni dogodki v letu 1912. V letu 1912 se je nadaljevala turško-italijanska vojska, ki je končala dne 15. oktobra z mirovno konferenco v Ouchy tako, da je Turčija odstopila Italiji Tri-politanijo.
Dne 9. januarja je bil v New-Yorku velik požar, ki je upepelil veliko trgovinsko hišo »Equitable« popolnoma.
Dne 12. januarja SO' bile v Nemčiji volitve v državni zbor, ki so končale ugodno za socialiste in za cen trum.
Dne 5. februarja se je ustanovila kineška republika.
Dne 15. aprila se je ponesrečil parnik »Tita-nic«, s katerim se je potopilo 1619 ljudi.
Dne 14. maja je zadela danskega kralja Friderika VIII. kap na cesti.
Dne 7. junija se je vnek> vojaško skladišče za smodnik v Wollersdorfu pri Dunaju, kjer je bilo ubitih 11 oseb, ranjenih pa 100.
Dne 22. junija je bil v Costaricci velik potres.
Dne 29. julija je umrl japonski cesar Mutsu-
hito.
Dne 10. septembra se je v Koreji utrgalo več oblakov in je vsled tega izgubilo življenje nad 40.000 oseb.
Dne 23. septembra in naslednje dni se je v Bazlu v Švici vršil izredni mednarodni socialistični kongres kongres, ki je protestiral proti vojni.
Dne 30. septembra je začela Bolgarija, Srbija, Crnogora in Grška proti Turčiji mobilizirati.
Dne 10. oktobra so začeli Črnogorci pri Podgorici vojsko s Turčijo.
Dne 17. oktobra sta začeli tudi Bolgarija in Srbija vojsko.
Dne 23. oktobra so Bolgari pri Lozengradu (Kirkkilise) popolnoma premagali Turke.
Od takrat so Bolgari do začetka meseca« novembra zmagoslavno prodirali proti Carigradu. Zmagali so zlasti pri Liile Burgasu in Čorlu.
Dne 5. novembra je bil v Združenih ameriških državah izvoljen za predsednika demokratski kandidat Wilson.
Dne 9. novembra je balkanska vojska zavzela Solun.
Dne 12. novembra je bil na cesti umorjen španski ministrski predsednik Canalejas.
Sredi novembra so se začeli boji pri Čatal-dži pred Carigradom.
Dne 19. novembra so Srbi zavzeli Bitolj.
Dne 4. decembra so balkanske države sklenile s Turčijo premirje.
Dne 12. decembra je umrl v Monakovem princ-regent Luitpold.
Dne 16. decembra so začela med Turčijo in balkanskimi državami mirovna pogajanja v Londonu.
Dne 28. decembra je dal cesar predsankcijo ogrski volilni reformi.
Dne 30. decembra je umrl državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva, Kinderlen-Wachter.
Eksplozija na vojni ladji »Massena«. Na vojni ladji »Massena« se je dogodila v glavnem strojnem oddelku eksplozija v trenotku, ko je ladja odplula iz pristanišča v Toulon. Dozdaj so dognali, da je osem pomorščakov mrtvih in med temi trije inženirji in pa štirje kurjači.
Rudarski štrajk v Canadi. Rudarji Porcu-pine, Ontario, distrikta so že več tednov na stavki, ker so jim podjetniki znižali plače, štrajk se je zelo poostril, ker nobena stranka noče popustiti. Rudarji so deloma organizirani in spadajo k VI estern Federation of Miners. Da bi skazili stavko, se podjetniki trudijo na vse načine, da importirajo kar največ stavkokazov. Ker jih drugače ne morejo dobiti dovolj. se poslužujejo vsakovrstnih zvijač, da vjamejo žrtve v svoje mreže. Zato svarimo slovenske delavce, da se ne bodo premotili nobeni, še tako sladki obljubi!
Koliko plače za minuto dela imajo razni evropski vladarji. Med statistiki mi o delavskih piačah je Z’ačunjeno tudi_koliko zaslužijo vladarji za vsako minuto dela. Statistik je zraču-nal. da vladarji delajo šest ur na dan, a zaslužijo: Ruski car 405 K na minuto, avstrijski cesar 175 K, nemški cesar 108 K. italijanski kralj 88 K. angleški kralj 75 K, španski kralj 72 K, švedski kralj 48 K. bavarski kralj 46 K, saksonski kralj 24. norveški kralj 46 K, belgijski kralj 24 K, danski krali 18 K na minuto. Po isti statistiki so obenem razvidi, da dobi predsednik francoske republike za vsako minuto dela 9 K. Predsednik Združenih držav 2 K. Predsednik Švicarske po 12 vin. na minuto. Kdo ve. ako tudi oni protestiralo proti draginji kakor mi delavci?
Druga delitev Poljske. Dan 4. januarja je zgodovinsko znamenit za poljski narod. Žalostna obletnica je to poljskega naroda. Na ta dan pade druga delitev Poljske. Prvo delitev so izvedle na podlagi skupnega dogovora Rusije, Avstrije in Prusije dne 5. avgusta 1772. Po tem dogovoru je izgubila Poljska iztočno Galicijo in
Vladimirijo, ki je pripadla Avstriji. Rusija je do-dobila litavsko področje, a Prusija zapadno Prusijo brez Gdanskega in Torunja. S tem je bila Poljska zmanjšana za 5,000.000 prebivalcev. Druga delitev Poljske je bila izvedena dne
4.	januarja 1793. Pruske čete so zasedle Poljsko in pripojile Gdansko in Torunj k iztočni Pruski in tako ustvarile sedanjo provincijo Po-znanjsko. Ruske čete so zavzele iztočne pro-vincije Poljske (250.000 kvadratnih kilometrov). Sedaj je počila vstaja za osvobojenje pod Ko-sciuszkimi, ki je prevzel vlado Poljske kakor diktotor. Vkljub obupni in junaški borbi Poljakov so Avstrija, Rusija in Prusija zlomile moč poljske vojske, da je dne 10. novembra 1794 položila orožje pri Radozyci. Nato so zvezne države dne 24. oktobra leta 1795 sklenile tretjo delitev Poljske. S tem je nehala obstajati neodvisna Poljska. Ubili so jo poljski plemenitaši.
Dohodninske razmere v Avstriji. Finančna ministrstvo je objavilo podatke, ki služijo za odmero osebne dohodnine za leto 1910. Od 28,331.088 prebivalcev v Avstriji (izvzemši ogrske dežele) jih je 1,304.755, to je 4:62 odstotkov takih, ki prejemajo več nego 1200 K dohodkov. Od teh davkoplačevalcev jih je prejemalo:
od kron 1.200 do kron 2000 725 541
2.000 ,	,	4	000	376546
4.000 „	„	6.000	100831
6.000 „	„	10.000	59 028
10.000 „	„	15	000	2019»
15.000 .	20000	8	288
20.000 „	„	40000	9 604
40.000 „	„	60.000	2 539
60.000 ,	.	80000	1.099
80.000 „	„	100 000	591
100000 .	,	200.000	985
200.000 .	,	300000	226
300.000 „	,	400.000	98
400000 „	,	500.000	57
500.000 „	,	600000	24
600.000 .	,	700.000	19
700.000 .	.	800.000	13
800000 „	„	900000	12
900.000 ,	,	1,000000	12
1.000.000 ,	,	1,500.000	18
1,500000 ,	,	2,000000	9
2.000.000 „	.	3,000 000	3
3.000.000 „	„	4,000000	3
4.000.000 .	„	5,000.000	3
.	25680.000	1
To so prav zanimive številke, ki nam dokazujejo, da je v vsej Avstriji le okroglo 1,100.000. oseb, ki imajo 1200 do 4000 K prejemkov; oko-lo 100.000 oseb je imelo prejemkov 4000 da 6000 K, daljnih stotisoč pa 6000 K in več. Okolo 1500 oseb je imelo več nego 100.000 K prejemkov, nasprotno pa okolo 13,000.000 (če računamo 50 odstotkov otrok, ki nimajo prejemkov) niti ne 1200 K na leto.
Občno konsumno društvo v Zagorju
prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po najnižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
Hvalnih strojev
sa rodbino in obrt.
JPisalni ©troji
Vozna Us:olesa.
Ceniki zaHtoid in Iranko.
hpxipoxočaxaao »a, dim
[m m
KOLINSKO CIKORIJO!
eoapo&lxi3a.x33.
la -grrvt-KT-r! Slot»-©n.elce Tovarne v IJvs.loljaaauL
Izdajatelj in zaligatelj Ivan Tokati. — Odgovorni urednik Ignacij Sitter v Trbovljah. ***■ Tiski Učiteljska tiskarna v Ljubljani.