Največji ato*mla
t ZdnMti Mtfdi
VeUa	leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
l
r
Listslovenskih delavcev v Ameriki,
B i
The large**
the Uhfced State*
I—oed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. r
TELEFON: CORTLAHDT 2876.	Entered mm Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congrett of March 3, 1879.	1 **TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 130. — ŠTEV. 130.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 4, 1925. — ČETRTEK. 4. JUNIJA 1925.	VOLUME XXXTTI. — LETNIK YYYTTT
VARNOSTNI DOGOVOR IN NEMCI
Predlogi glede varnostnega dogovora so razburili Nemce. —^ Nasprotujejo francosko-angleskemu dogovoru, ki bi dovoljeval Franciji prehod preko nemškega ozemlja. — Nemčija bo zanikala obdolžitve zaveznikov v poslanici glede razo-roženja.
Poroča Samuel'Spewack.
BERLIN, Nemčija, 3. junija. — "Neverjetno". Tako je označila nemška vlada francosko-angle-ško noto glede varnostnega dogovora, ki naj bi zavaroval zapadno mejo, a kljub temu dovolil Franciji korakati preko nemškega ozemlja v katerikoli vojni, a katero bi bilo zapleteni njeni dve zaveznici, — Poljska in Cehoslovaška.
Nemško oficijelno naziranje, kot je izraženo v neki diplomatični poslanici na Wolffov urad, se glasi, da se niti ne izplača napisati varnostnega dogovora, če se obenem ne zavaruje nemškega ozemlja za vsak posamezni slučaj. Optimizem glede dogovora, ki ga je bilo opaziti V Parizu in Londonu, se je izpremenil v črn pesimizem, kakor hitro so dospele tozadevne novice preko Rena.
Tekoči teden bo nudil dosti materijala za mrka lazmišljanja v nemški državi. Posebni kurir je prinesel zavezniškim poslaništvom zahtevo, tikajo-čo se razoroženja. Ta zahteva bo jutri izročena kancelarju Luthru in zunanjemu ministru Strese-mannu, ko se bosta vrnila s počitnic.
Čeprav bo poslanica objavljena šele tedaj, je vendar znan temelj določb te poslanice, — ki obsega razpust generalnega štaba, razpust vseh tajnih organizacij, uničenje prejšnjih municijskih tvor-nic v Ruhru in demilitariziran je policije.
Nemčija ne more debatirati o poslanici.
Obrambni minister Gessler zanikuje obstoj nemškega generalnega štaba ter trdi, da so bili tajni uradi odpravljeni pred dvemi leti.
Industrijalisti, posebno pa Kruppi, bodo odločno zanikali, da je mogoče uporabiti njih tvornice v kakšen drug namen kot v miroljubne svrhe. Državne vlade bodo izjavile, da je policija v posadkah potrebna za vzdržanje miru.
Predno bo Nemčija pozvana, naj se loti meglenega materijala varnostnega dogovora, bo imela zadosti konkretnega materijala za podrobna razpravljanja z zavezniki.
Ker je izpraznenje Kolina odvisno od izpolnitve vojaških zahtev, ae splošno napoveduje vnaprej, da bo skušala Nemčija zadostiti tem zahtevam, seveda šele po primernem protestu*
Varnostni dogovor pa je druga stori j a. Dogovor, dosežen v Londonu, je varnostni dogovor, ki ničesar ne zavaruje.
Nemčija je zahtevala kot pogoj svojega vstopa v Ligo narodov določbo, da bo ostalo njeno ozemlje nevtralno. To bi odrezalo Francijo od njenih zaveznikov ter pustilo Poljsko brez pomoči v slučaju vojne z Rusijo. Problem pa nikakor ne bo rešen, če bo varnostni dogovor omejen na zapadno mejo.
Poljaka bo ostala to, kar je bila, — velika ovira miru. Poljska noče opustiti niti pedi svojega ozem-lia in Nemčija se ne bo zadovoljila »dokler ne bo izginil poljski koridor, ki je razcepil Prusko v dva dela.	<r.: r.T,
PREDSEDNIK — PRIJATELJ SLADOLEDA
Marshall na poti proti domu.
WASHINGTON', D. C., 3. jun. Po ttnoNiavnih cerbnoniaali, katerih so se -udeležili predsednik Coolidge in voditelji vlade, so od-gmljali truplo Thomas R, Marsha I-la. vojnočasnega podpredsednika, ,v Indianapolis, Iger ae bodo danes vršile e&kijtjSne pogrebne oa-rimonije.
Rev, Charles Wood je prečital četrto poglavje evangelija svetega Marka, katerega, je pital Marshall t tmnatku smr£*,J|o je parabola o seoalcu, ki ae končuje^
tako bo
Ponarejeni 20-dolarski . bankovci.

Slika nami predstavlja veselo družbo, zbrano na trati pred Belo liišo. Sredi sita Coolidge in
njegova zena.
Morilca Miss Kane še niso prijeli.
Policija je aretirala črnca ter ga osumila umora Miss Kane. — Župnik, ki je vodil pogreb žrtve, je naprtil krivdo občinski upravi, ki ne nudi .zadostnega varstva.
Rev. William Costello, ki je ver dil pogre/bne svečanosti za umorjeno Miss Florence Kane, je obdolžil newyorsko občinsko administracijo, da je ona odgovorna za brutalni umor.	,
—	Ona spada med mue:aiike, —v je rekel.
Njegov glas je slišalo dva tisoč ljudi, ki so se nahajali v cerkvi.
—	Pogrebnik bi moral odnesti črni trak s hiše Kane-ovih na vrata City Had la, da bodo oni, ki ima-.jo v rokah silo, spoznali zločine, ki so posledica njih za ni km osti, — je rekel.
Par ur potem, ko je Oostelllo tako odkrato obsodil občinsko administracijo, j-p aretirala policija Williama Brassfielda, starega tri in štirideset leit, velikega, močnega črnca in sicer na temelju ob-dolžbe umora Miss Kane.
Črnca so odvedli iz ne<ke apartment hiše na Osborne Stre. t v Brooklynu, kjjer je bil zaposlen kot hišnik. Zasliševali so ga šest ur okraj, »pravdnik Charles Dodd. detektivski kapitan McCloskev in razni drugi detektivi.
Čeprav je obdala policija aretacijo in zaslišanje Bra-^fielda s tajnostjo, so je vendar izvedelo, da je bil aretirani pred 12. leti spoznan krivim kriminalnega napada na neko belo učiteljieo v Halemu in da je bil šele pred kratkim parodiran iz Sing Singa.
Predsedniku ni treba plačati davka.
Ruski izgnanci stradajo v Turčiji.
240 moških, žensk in o-trok, ki so bili izgnani iz Bolgarske, strada sedaj v Carigradu. Dogovor s sovjeti prepoveduje njih povratek v Rusijo.
CARIGRAD, Tuflčija, 3. junija. Na odprtem obrežju pni Carigradu, brez hrane in drage postrežbe s>> nahaja 240 moških, žensk in otrok, ki so v pravem pomenu besede "ljudje brez dežele", žrtve bro-rj) rim črnega diplom a t ičn ega zapletljaja. Straži jih turška policija.
Nekate ri teh :izgnaiwf/v so bili člani ruske bele armade, dočim so bili drugi člani ruskih divizij, ki sr. služile v Franciji. Netkateri pa so civilisti, ki so se skušali vrniti domov iz Bolgarske še predno je bil Stainboilij.ski umorjen in še predno je bila izgnana ruska re-patriaeijska komisija.
Potvan ko jih je imela bolgarska vlada internirane eno leto in pol v Varali ter jih naravnost izstradala, so bili obveščeni, da bodo poslani v Turčijo in od tam v Rusijo.
Izgnanci so vedeli, da je to laž ter so protestirali, a naložili so jih na črvivo jadernico. vsebujoč o 1«» osemdeset ton in dolgo šestdeset čevljev ter jim dali živil *le za dva dni. Jadenica je bila last nckeg;» pustolovca, ki <si je zagotovil kon-trakt za njih prevoz.	;
Potovanje pa je trajajo več kot /tri tedne. Enkrat «o bili tri dni brt iz vode in hrane. Po strašnih težkočah so prišli v Carigrad dne ~>. aprila, a prepovedano jim je bilo izkrcati se vsled dogovora s sovjeti. da se ne sane sprejeti v Turčiji nobenega belega Rusa ali mu dovoliti povratek, kakorhLtro je enkrat odšel iz Turčije.
Dobili so ukaz, naj odjadrajo v Bo^por, kjer so rajši potopili ja-
Amundsenu bo treba pomagati.
Norveška se' pripravlja na rešilno ekspedicijo. Vlada bo poslala v arktično ozemlje aeroplane. — Kljub temu pa še vedno pričakujejo pov-ratka drznih letalcev.— Vreme j e skrajno u-godno.
junija.
Po New YobJcu so začeli krožit ponarejeni dvajset dolarski bankovci. Ponarejeni so tako spretno, da jih je lei težko ločiti od -pravih.
,1
Butlegar bo moral let sedeti.
pet
Eden največjih butlegorjev v deželi Charles T. Steinberg, ki je bil svoječamo advokat, je bil obsojen zastran kršenja pro<hi4>icij-«|ke postave na j>et let ječe. Fla-S kakrfno mero bo^e meričla, j^čati bo moral tudi deset tisoč dolarjev"kazni. Zaprt t Atborti.
WASHINGTON. D. C., 3. jun. Predsedniku Coolidge-u ne bo treba od svoje letne plače, znašajoče $75,000 plačati nobenega davka. Davka ne bodo plačali tudi zvezdi sodniki.
Nemški suhači.
BUESSBIvDORF. Nemčija, 3 junija. — Tukaj se je začela konvencija združenih nemških prohi-kieijskih družb. Na konvenciji so zastopana tudi ministrstva za zunanje zadeve, ža javna dela in
jiptičo.	_______ ^
.- * ■ v"•	. - ■	-
OSLO, Nem ška, 3. Norveška vlada je sklenila poslati v arktično ozeir/je dva hidropla-na, da reši ekesdicijo kapitana Amundsena in ElLs^vortha, ki sta poletela dne 21. maja s svojimi •vpremljevalei na Severni tečaj.
Domneva se. da no vodil dela poročnik Lirtzo'w Holm, ki j.?, bil pred par meseci zaiposlen z avija-tijkim delom v Calif orni j i. Ž njim boMto. šla tudi poročnika S,ven •nn in 1 j. Elia.s.seu, ki sta oba Ii-kušena polarna letaLca in ki sta bila v zvezi s polarnimi raziskovanji Amundsena leta 1893. Stroji bodo modificiranega Hansa-Bran-denburg tipa.
, Vlada je določila ladjo "Ingef-tre', da transportira aeroplane v arktične krajo..
KINGS BAY, Špicbergi 3. jun. Do četrtka popoldne bodo preostali opazovalci na tukajšnji postojanki še nadalje upali, da se bodo člani Amundsen-ElLswortho-ve ekspedicije vrnili semkaj po Jzračm poli.
Amundsen je v svojih zapečatenih navodilih določil dobo štiri-/lajstih dni za povratek ekspedicije po zraj'ni poti.
Vreme je še nadalje tako ugodno, da je težko vrjeti, da bi za<te-la aeroplane kaika nesreča. Včeraj je bilo tako gorko, da smo zle-»zli v-tn ter »e greli v gorkih solnS-nih žarkih. Ko
smo šli \«t raj na kopno na severnih Špicbergih, smo srečali
SPLOŠNA VSTAJA V ŠANGHAJU?
Agitatorji, katere baje podpihujejo boljseviki, so naščuvali ljudsko množico, naj izzene iz mesta vse inozemce. — Ameriška kavalerija patrulira. Ameriški mornariški vojaki straži jo vodne naprave.
SANGHAJ, Kitajska, 3. junija. — Kitajski agitatorji so razobesili včeraj zvečer po vseK ulicah Šanghaja javne pozive na splošno vstajo, koje namen je izgnati iz mesta vse inozemce.
Pozneje so se nemiri razširili na iztočni okraj, preko Hong Kju potoka, ki deli inozemsko naselbino na dva dela. Skupine pristaniških kulijev so se pričele zbirati po cestah, a policijskim oddelkom se je posrečilo pregnati jih.
Uradniki inozemskih naselbin upajo, da bodo mogli obvladati položaj, vendar pa so priznali, da so izgledi resnejši kot so bili kdaj poprej v zgodovini mesta.
Oblasti so pripisovale nemire zadnjih treh dni delovanju ruskih in kitajskih komunistov. Gibanje so baje^pospeševali vzgojni zavodi pod vodstvom ruskega poslaništva v Pekingu ter tukajšnjega ruskega konzulata.
Dijaki, ki so pričeli v soboto, po demonstraciji radi obsodb, izrečenih na kitajskimi stavkarji v japonskih predilnicah, z agitacijo, so vprizorili vse mogoče napore, da do vede j o do splošne stavke vso javno in privatno službo ter privatne uslužbence.
Poulični govorniki so pripovedovali množicam kulijev, da so napram inozemcem v tako velikanski premoči, da bi jih lahko premagali v teku ene ure, če bi se združili ter vprizorili generalno vstajo.
Oddelek ameriške kavalerije z golimi sabljami ter karabinkami je bil na straži ves dan 8 člani ameriškega prostovoljnega zbora ter policije na konjih.
Italijanski, ameriški in angleški mornariški vojaki so se tekom popoldneva izkrcali v Sanghaju. Italijani so nastanjeni pri japonskem klubu.
Ameriški mornariški vojaki straži j o vodne naprave.
WASHINGTON, D. C., 3. junija. — Položaj v Sanghaju je postal tako resen, da so konzularni zastopniki Združenih držav, Anglije, Japonske, Italije in Francije naprosili za zadostno število ladij, katere naj bi se takoj poslalo v to pristanišče, da se dovoli izkrcanje nadaljnih dva tisoč mož.
Ta sila naj bi zavarovala javne naprave, vodovod in elektrarne ter tudi prepričala stranko, ki je proti stavki, o zmožnosti inozemcev, da zavarujejo one, ki hočejo'delati. >
Bojne ladje, ki se nahajajo sedaj v Sanghaju, vključujejo tri ameriške rušilce, eno francosko kri-larko, en engleški kanonski čoln, tri japonske kanonske čolne ter eno japonsko križarko.
dernico kot da bi odšli ^a morje, nekega norveškega lovca, ki je v
da umro tam od glada ali se pot o. 'pe. Nato so jih s silo spravili na krov neke bolgarske ladje, a po desetih dneh so jih vrgrli zopet na breg.
Turki so jezni na Bolgare, ker so jim vsilili te n?ljube goste. Bolgari jih pa nočejo vzeti nazaj. Ta-koavane civilizirane države so popolnoma pripravljene dovoliti, da poginejo ti ljudje, od glada in vremenskih neprilik v okoliščinah, ki niso primerne niti za živimo.
teku zadnjih štirinajstih dni prekoračil številne milje severnega dela otoka. Ničesar ni vedel o Amundsenu ali polarnem poletni, dokler ga nismo poučili, a zagotovil nam je. da ni nobenega sledu niti o povratloi ekspedicije, niti o kaki nesreči, kd bi jo zade-*la tekom prveiga dela poleta.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI -DNEVNIK V ZDRUŽENIH
Sovjetski uradniki v Mehiki.
i MEXICO CITY, Mehika. 3. jnn. Sem je dospefto sefrt ruskih inženirjev, ki bodo po navodilu sovjetske vlade študirali mehiško petrolej sko industrijo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN
OZEMLJIT.
JUGOSLAV!JAS
1000 Din. — $17.30 2000 Din. _ $35.20 5000 Din. — $87.50
PH Wrrntt, H tmmšmh aanj MkHa If Mtov n filiilw ii druge ■MUlilJi um aadnje »•**■
ITALIJA HV ZA8EDKN0 OZKKLJBl
200 lir ......... $ 9.30 _ * 500 lir ............$22.25
300 lir ..........$13.65 :' i000 lir ..V.. 1.... $43.50
M BanCinh, M nsJaJ« mm£ kat S99 Ur nkMN ptsAM iP* 1®
in
poflljatre. ki presegajo PETTISOČ DINABJKV Bil pa DVATISOfl 113 dovoljujemo po mocoSnootl Is
potajjATVE po BR^»AVNflE*raaru ufcvrilujjmo w hajkrajSem Času tir računamo ea sTBoftn
■it Torte, 9« T.
GLAS NARODA. 4. JUN. 192:1.

b GLAS NARODA
(SLOVENE DAIDT)
Owned and PubUšhed by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Fran* Sakacr, president_Louii Benedik, treasurer
PL&oe of buamesi of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za celo leta velja list em Ameriko
in Kanado_______________$6.06
Za pol leta _______________$3.00
Za četrt leta ........................ $1.50
Za New York ea celo leto
Za pol leta____________
Za nioeemstva ta celo leto
Za pol leta...........
$7.00 $3.50 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej»« Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče ti^ctu^i. da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS K A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
EVROPSKI POLOŽAJ
Ko jr vodil usode ameriškega naroda pr klse&nik AViLson. se je naenkrat pojavila v javnem življenju zagonetna osebnost, ki je bila znana le maloštevilniui, namreč polkovnik E. Al. House.
\ sakovrstne. nasprotujoče si govorice ko »krožile o njem in vede!.. s-e je le toliko, da je lastnik velike renče nekje na zapadu in da j.* bogat mož. \i pa bilo zna.no, kje se šolal, kje je dobil naslov polkovnika in tudi marsikaj drugega na njem je bilo skrivnostno.
I'd pa jti zaupnik in tajni svetovalec predsednika Wilsona in to je za takrat poi>oliHmia zadostovalo. VdeJežil se je tudi mirovne konference v Parizu ter postal e-deai očetov versaiLLske mirovne po-godbe in drugih jH>godb, s katerimi se je preobrazilo obličje Ev i ope.
Po zaključenju vojne in diploonatičnili pogajanj se je umaknil v ozadje, kjer je ostal. Pred par dnevi pa je prišel v Pariz, da obnovi svoja znanstva s francoskimi diplomati in državniki, katere j' ]>oznal tekom svojega bivanja v Parizu.
Njegove pripombe napram ni-kontu a ni er iš kem u ]>oročeva'leu so bile skrajno zanimive. Rekel je med drugim, da je Amerika sama kriva, da so ji Francozi dolžni toliko denarja, k-r ni odobrila ver-KH:I.>ke mirovne pogodbe in ker ni hotela stopiti v Ligo narodov. Francozi so bili v strahu ( \ ) za svojo varnost, ker niso imeli več milega medveda na svoji strani in ker .so se še vedno bali Nemčije. Izdajati so morali velikanske" svote za nad al ju a oboroževanja proti poraženemu sovražniku in ker nk>o imeli za -to dovolj denarja, so .-i ga morali izposoditi v Aaperiki. Vsled	je Amerika kriva, da
laia r raneija tako velikanski dolg pri stricu Sainu. »
To je seveda napačno na prvi pogled in tudi polkovnik Ho:n-ve to dobro, kar ni možak padel na irlavo.
Izza sklepa premirja ni bil namen Francije uveljaviti mir v Evropi ter se pobotati s prejšnjimi sovražniku, pač pa uničiti Nein-čjo v vsakem oziru. ekonomskem, trgovskem in političnem. Namen Fr&iicije je bil izločiti Nemčijo iz vnste evropskih velesil.
Za dosego tega namena je bilo dobro vsako sredstvo, gola laž. pretiravanje in slepomišenje. Francoski nacijonalisli .so na dobrem Mal&cu raditega. ker pozna njih politika le en cilj, — jiopolno uničenje N?mčije. dočim r.e morejo nasprotniki nacijonaldstov ničesar doseči, ker nimajo na svoji strani konservativnega ?n*ednjega. ren-lirskega stanu ter kapitalistov. Francozi bi zopet radi postali to. kar so bili pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, narod renti rje v, živečih od ob rasti v inozemstvu izposojenega kapitala.
To je k oq nod no in lepo življenje. — - \7saj za gotove sloje prebivalstva Narod kot tak. delavec, kmet in rokodelec ne pride pri tem vnoštev.
Cilj naeijonalistične francoske politike je vrniti privilegiranim slojem zlate čase in v dose-ro tega cilja je dobro vsako sredstvo.
Kot izgovor za ->\oje stališče navajajo francoski nacijonalisti obveznosti napram svojim iztočnim zaveznikom, za kat te bi ni ti malo no brigali, če bi ne mogli s tem tudi okrcati Neaničije.
Francozom in Italijanom ne pade niti v glavo zadostit5 svojim obveznostih, v Združenih državah, a imajo vedno dovolj denarja za -voja vojaška in imperija Listič, na pustolovstva v TripolLsu in Maroku.
Nemški državniki vedo dobro, da ne bo Francija odnehala, dokler je drugi ni' bodo prisilili in da bo vedno našla nove vzroke, da preloži na jMJtzm jši čas konečno paeifikacijo Evrope, soglasno z geslom. da je najlažje ribariti v kalnem. Vsled tega odklanja tudi Nemčija odločno takuzrvani franeoKko-anglesiki varnostni dogovor, ki naj bi zavaroval le zapadne meje ter dal Franciji pravico ]>oslati svoje čet« preiko neinakega ozemlja, v .slučaju, da bi se Poljska zapletla. v kako vojno, ofenzivno ali defenzivno.
Nemimi in nestalni položaj Evrope zasledujemo vsled tega prav do vrat Francije, ki se ]*>sluzuje vseh mogočih sredstev, eelo >vojega dolga v Ameriki, da nadaljuje s svojo igro ter mravlja v zadrego celi svet, eelo Združene države, ki .so v prvi vrsti pripomogle. tia je Francija sploh še zaznamovana na zemljevidu kot samostojna in velika republika.
Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok uspešno vzrejene s to časovno preizkušeno hrano za otroke.
Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building1, New York, vam bodo povedali r Vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki.
mor neumne pošiljajo. Če bi res kaj izdalo, lahko organiziramo romanje, ker sedaj je baš pravi čas, toda cekarji. ki jih bomo vzeli seboj, bodo prasni i, kur vem«, da jih bo Mari.ja Poinagavika napolnila. Boljše je. če gremo nazaj s polnimi cekarji; bomo vsaj t eno stran lažje nosili. Toda nerodno bo. če organiziramo romanje kakor se spodobi. Oe gremo namreč v procesiji, nas bodo tukajšnji kozaki imeli za štrajkarje in nam jih bodo no metali po grbi. eekarje bi pa na begu izgubili. — < 'e pa gremo posamezno, se pa tu-1' lahko pognlnmo. ker drug za drugega ne bi ve-deli. Glavno jr pa. da gremo skupaj, ko gremo nazaj s polnimi cekarji. ker se kaj lahko priputi. da nas na potu napadejo lačni deilavci. Kot sem vital. se je Mati Božja premufala z Breizij v Ameriko. . . Kovei-ta gn pa res nekoliko preveč kida in lomi. Želel bi. da bi se ljudje kaj bolj zanimali za Glas Xaroda, ker res kaj pametnega pove in nas tudi n.-vse opozori, kar razni bedaki uganjajo. Naj si' še kdo oglasi v t eni listu iz naše okolice, ("e se spravimo skupaj, gremo lahko. Toda ne tja. kamor Koverta nagovarja, temveč na skupno zborovanje, da nastopimo proti temu poneumnje-vanjti na d-bedo. Kolikokrat sem že mislil, da bi bilo dobro, če bi Mr. S a k ser št* "Komarja" izda jal. da hi malo opikal to golazen No. pa saj njihovo pisanje presr-ga vse humoristične liiste. in člo-vekse mora smejati, četudi se na vse kriplje brani smeha !
Pozdrav!	Naročnik.
Moon Run, Pa.
Pravijo, da ameriški Slovenci ne napredujemo! Kaj? Kdo to
Zgaga, ki vsaj kaj prineseta na dan, kar l»i gotovo drugače ostalo v temi. Nekateri mrzijo in črnijo Gla-s Naroda, (ker ne trobi v tisti rog. kamor bi oni radi. toda prej ali si«-j bodo spregledali tudi oni. Zato pravim-, kdor hočeš i-meti pošten, dobt-r in dostojen delavski list. naroči si Glas Naroda?
Delavskih razmer tukaj sploh n ker že dalj časa ne delamo, le nia-lokateri narede kak silit.
Opazovaler
- Chicago, 111
Zadnji teden sein prejela gla silo KSK-1 ter čiitala v lijiem članek Mr. GrdLne, v katerem agiti-ra .za romanje v Rim. V tem član ku prosjači, da bi se nabralo od naše KSK-I nekaj denarja, katere ga naj bi izročili romarji v dai sv. Očetu.
Kot članica te Jedaiote odločne ] rotestiram »proti >temu na mi era-vanemu činu. ('emu črpati denar i;: blagajn naših društev in -ledno te ter nositi na kup. kjer že' leže milijoni?! Le pojdite v Rim pa protestirajte proti temu. kaj de la italijanski narod v na/« m zn--■■t denem slovanskem ozemlju, kako grd') preganjajo na ko sloven >-ko duhovščino, slovensko nčitelj-stvo. slovenske šole. kako požiga jo sloveuinke domove in vasi iai kak(j zapirajo in pretepajo naše slo\i-nslko ljudstvo! Ali se je ž« slišalo, da bi sveti Oče le liesedlco črhnil proti temu počenjam ju . Ne. ker je Italijan in prepojen du ha italijanstva! — In v zahvalo za vse dobrote, ki jih prejema naše ubogo ljudstvo doma <,d I tali jaiiov. mu hočete m/daj poklanjati darove, katere hočete izžeti oti nas. tukaj živečih Slovencev?! — (.'e tste tjiko plemeniti in rado<la>-ni. pošljite rajši tisti denar pre-
Dopisi.
Export, Pa.
Dolgo časa scan se pripravljal, da bi kaj napisali v naš priljubljeni 11st iz naše naselbine. Pa je vseeno, če bi pisal ali ne, ker itaSc ni nič porač&ti. Je vse po navadi, z delom, o katerem najrajši \ govo-rwao, je pa todi tako, daje are^ei}, tati, ki jemima v sedanjih časih.
F*recej so nas pritisnili. Morda bi kaj pomagalo, če bi se pripordJedh Materi Božji, tki je sedaj tako blizu, ko se. je premufaila na prošnjo svojega, zvestega hlapca Kover»e z Brezi j v Illinois. Sicer ne vem. kje je tisti kraj, mislim pa, da na PeJmootu, v n#i soseščiiii, ni. — Gotovo ni tudi na Di^montu, ka-

pravi? Ravno danes sem čital v mogarjem v Benivsvlvaniji, da Edinosti, da bomo tudi v Ameriki imeli svoje Brezje, in tako bonvo deležni vseili odptfeslkov in milosti. ki jih Marija Pomagaj more dati. In povrhu vsega se bodo čudeži dogajali! Koverta bo najbrž • pripravil posabno steino 7.r l»ergjje in take reči. Kaj vse še pride nad nas! Ce se mislimo ka-terikrat pripraviti za romanje, ie sedaj leipa prilika za to. Seveda eekarjev in bisag tudi ne .pozabiti, toda biti morajo polni, ker pra<znih Koverta ne mara.
Ce ste pripravljeni, kar naprej, jaz sem ! Pravkar sem izvlekel vr. kleti šihtne čevlje, še par žeblje v vaje zabijem in z mastjo nama-žem, pa bo; še eekar in gorjačo za Koverto, pa smo pripravljeni
Kaj si neki mislijo pošt oni slovenski dtuhovniki gl'ede Kvojeg;i duhovnega tovariša? Ali jih n: sram svojega stanovskega s obrata ? Jaz nimam nič proti duhovnikom, toda tako gorostasno ncuim-nost pa vseeno obsojam, kakor jo mora obsojati vsak posten človek. Že jeseni so dali v svet potom neke tiskovine, kar je Glas Naroda rakzrmkal, a so vendar srečno potlačili. Tn sedaj so še s tem prišli na dan! Ali ni tudi tisti Tntnk med njimi, ki je pisal razne povesti, potopise in -tudi knjigo "Amerika m Asnerlkaneiy^ Glejte nt>, fcako daldč človek pride, če se t Kovertine stvari mplete!
Bravo Glaia Naroda - in ^eter
bodo kupili kruha svojim bednim gladnim otroč-ičem, ki so jim kapitalisti zaprli rove in odvzeli vsak zasjužek. In če ste tako plemeniti in radodarni, čemu ne pošljete tistega denarja, namenjenega že itak bogaitemu papežu v Rimu, slepcem v Ljubljani, ki so reveži, da se kamnu smilijo?! — In če ste res tako radodarni, zakaj niste lani poslali take svote v Polhov gradeč revnemu ljudstvu, kateremu je strašno neurje porušilo domove in j>okon.valo žitna polja in sploh vse. kar so i-:neli?! Ali je morda Italija poslala vsem tem kalko pomoč t Kot članica Kranjske Slovenske Katoliške Jednote, vals prosim. Mr. Grd ilia, pustite naša društva pri miru s takimi kolektami, ker denar potrebujemo zase, za svoje bolne in pohabljene ter pomoči ]H>trebn3 člane in za rodbine u mrlih naših članov, ne pa za vaš in papežev luk^us! Ce hočete kaj darovati, darujte iz svojega lastnega Žepa, proti čemer nima nihče ugovora.
Pa nikar ne mislite, da sem odpadnica od vere in cerkve, ee to pišem. Jaz sem veir^ko značajna in nihče mi ne more odvzeti daru sv. vere, katero so mi že starši vcepili v srce, toda poleg tega vem, kaj je iprav in kaj ni prav. Stojim za poštenje, pravico in naš slo verniki, narod!
članica dr^ št. 78,. K&KJ.
Rojaku, prečitajte dopis Lz Chi-cage. 111., ki je objavljen v današnji številki.
«
Prečkajte taidi- drugi seznam darovalcev za. "Šl*i|>iski I)om" v Ljubljani.
Ce ni -bilo vašega imena v prvem in če ga v dnugeira ni, glejte, da bo v tretjem, ki bo objavljen
po preterku štirinajstih dni. *
Xa zadnje Koverto vo vprašanje odgovarjam, da ''ata'' ne živi v koruznem zakon«, pač pa v zako-^nu. ki je upoštevan v ameriški javnosti ter popolnoana veljaven pred ameriško »postavo.
Vprašam pa Koverto, če ve kaj I odrobuosti o koruznem zakonu. *•' katerem živi njegov kolega ne-1cje v sosednji državi
Ce scan prav poučen, ne dovoljuj«* katoliška cerkev svojemu duhovniku živeti niti v civilnem, niti v koruznem zakonu.
Koverta naj tudi odgovori na moja prejšnja vprašanja, da se f>o -/.kazalo, kdo vedno vleče ba««-ke :;a nos.
Obljubljenih tisoč dolarjev b; bMo kot za maslo " Dom.it Slepcev" v Ljubljani.
Koverta ni še nikdar storil no oenega doorega dela. Sedaj se mu
•nidi lepa prilika, da ga stori. *
V neki ameriški višji dekliški .-■oli so si iziuiilila dekleta novo modo.
Na nogavičnih podvezah nosijo namreč made krasguljčke, kar ptj-vzroča pri hoji skrivnostno zvon-č kanje.
Xe v m. če so zvončki absolutno ]x>t re*bni.
Z ozirom na sedanje razpoloženje moških, je mogoče tudi brez
zvončka najti pot.
*
Pojavil se je učen profesor, ki je odločno proti sedanji ženski modi.
Samo proti modi ne pa proti ženskam.
■ Prikupiti se jim hotkv češ. da se današnjih žensk ne sme presojati po obleiki, ki jo imajo na sebi.
R<*w ne. profesore! "Današnjo .žensko se nallaižje prescwli po ti-
~t' an. česar ji obleka ne zakriva ' *
Iz Bolgarske poročajo, da so Bolgari začeli moriti svoje politike. N
Pa naj še reče kdo. da Balkan ni eiiviliziran.
Kdaj bfwlo prišle ostale tležele do spoznanja, kdo je njihov največji sovražnik in škodljivec. *
X ni krajšega na svet.u kot sta veselje an aadovoijaiost.
Bas te dni sean čital, da se zo-liet poročil človek, ki je bil samo
še>t mesecev vdovec.
*
Ko je dosped. Jack Dempsey v London, je povedal časnikarskim poročevalcem, da je bil med vožnjo neprestano bolan t- r klical sv. Urha.	,
T*) je najbrž tudi vzrok, za ka.?
Obletnica umora * posL Matteottija.
Tajnik fasistovske organizacije je naročil svojim prist ase tn, naj preprečijo demonstracije ob priliki obletnice Ma-teotti-jeve smrti.
RIM. Ltalija. junija. — Roberto Fariiuuici. tiijnik i'«»i^tov-ske stranke, je raz;po.sliil vs:an krajevnim tašrstovsikim orjranLza-eijam ("Lrkularje. v katerih jih i>o. zivlja. naj preprečijo katerokoli demonstracijo nasprotnikov fašizma v Italiji dne 10. junija, ob priliki obletnice iwnora socij^li-.stičnepra ]>oshinea Matieotti-ja.
—	Ne sme biti nikake protide-moustracije, kajti taka akcija bi uničila rit.;,m narodne aktivnosti ter bi imela '/a posledico nadaljno provokacijo naših nasprotnikov. — pravti iiorotoviilo. Farijiacei opozarja na umore fašistov ter izjavlja. da bi bilo treba še bolj protestirati radi njih kol radi umora Matteotti-ja.
—	Fašisti so žrtvovali svoja življenja iz ljubezni do majke-do-m
jel. —- je rekel Farinacei
ČLANEK 127.
Mehur.
Velil co bolj težko je naučiti o-troka kontrole mehurja. V splošnem velja- za to isti sistem koi smo {?a označili v prejšnjem članku. Otroka je seveda treba bolj pogosto pcfaditi na nočno posodo, mogoče vsako uro, ko je zbujen, in polagoma ga lahko privadite spustiti vodo.
J ukan je.
ČUDNA ŽIVAL
Jok ni nobena razvada pri majhnem otroku, kajti to je edino
___• ,	,f	. . sredstvo, ki ga ima na razpolago,
m o vine, v katero Maitteotti ni vr- t , - •	...... °
.......noče izraziti svoje zelje. Kakor
hitro se dete navadi, da mu kričanje preskrbi to, kar hoče, bo znalo tudi torej zlorabiti to svojo predpravico. Težko ga je odvaditi, a vendar je to mogoče storiti s tem. da mati vedno skrbi za potre Xeki italijanski raziskovalec, si- otrok in ga pusti kričati, da za-gnor A. Toni bazi, je pred kratkim spi- ija dete	»» joka iz ne-
odkril nekaj, kar daleko ]»rekaša j »'»zviduega vzroka, mora mati ta-slovito "morsko kačo" in "leteče- koJ domnevati, da ni nekaj i^rav ga Holandca" in podobna le v !in tla l^ete bolno. Ponavadi hoče
igne ter se i-bo mati vdala
Gospod Tombazi se je torej na- fv tem oz'i " bo postal otrok razva-
bujnih domišljijah zgovornih mor dete« tla lwati dvi narjev živeča tajinstvena bitja. jera ž njim, in če se 1
jen in siten.
hajal na pobočju Mt. K ve rest m, kjer je v višini 5—6000 metrov na biral in trgal cvetice, ko je naenkrat opazil v bližini Kaburskega prelaza neko črno točko, ki se je,, premikala )>o sneženi rebri. Učeni J fre Je tako težko odpraviti Italijan je takoj naperil svoj dalj- moC'enje PQstelje. Pri nekaterih
Močenje postelje. Mali otroci imajo le malo navad,
nogled na tisto točko in lahko si mislimo, kolikšno je bilo njegovo presenečenje, ko je skozi steklo spo znal v premikajoči se točki človeka. pravega, pravcatega človeka!
Tombazi je ostavil svoj šopek nabranih cvetk ter se je žurno podal proti gozdiču, v katerem je izginilo tisto čudno človeško bitje. Toda žcd. bitje je izginilo in je o-stavilo za seboj le sledove svojih nog, katerih se je vestni učenjak takoj lotil, jim izmeril vse dimenzije in povrh še fotografiral. Iz teh podatkov je g. Tombazi ugotovil, da je moral biti neznani samo-tarec od narave obdaren s čudovito velikimi in zato seveda vrlo stabilnimi stopali: sledovi njegovih nog v snegu so v resnici merili nič manj kakor 40 eni v dolžini!
Gospod Tombazi je na podlagi svojega odkritja mnenja, da tvori jo njegovi podatki povsem novo bazo za študiranje prastarega, še nikdar pojasnjenega, še zmerom zanimivega problema o izvoru človeškega rodu; zakaj italijanski učenjak je trdno prepričan, da je bitje, ki ga je srečal na ledenih po bočjih Mt. Evercsta, resnični ek
starejših otrocih je močenje poste lje posledica kakega živčnega vznemirjenja a v glavnem je v večini slučajev je močenje postelje le posledica zanemarjenja vzgoje v zorni mladosti. Nobenemu starejšemu otroku ne smete dati tekočih živil ali pijač pozno popoldne ali zvečer.
ga ni bilo mogoče že leta 1917	. ______,	,
.	^	sempel tamoznega posrednika med
jnobtm način wpraviiti na e vropsko , „ - -__,
^	1 sedanjim človekom in našim pra-
dedom
celino.
Bivši podpredsednik Združenih držav Marshall je umrl.
('a.sopis |e se ga spofminja vr dolgih člankih.
Z ameriškimi podpredsedniki je čudna stvar.
Dosti več se sliši o njih po njihovi smrti kot pa tekom njihovega življenja.
*
Zagrizenost, in neumnost Sta še vedno v cvetju.
V Richmond. Mass., je nek občinski mož predlagal, naj se postavi spomenik Krištofu Kolumbu.
Ostali občrnskri možje —- sami wtoproeeaitni Amerikanci — so se predlogu odlo&no uprli, češ, da smejo postavljati Amerikanci spomenike -odmole Amerikancem, Kolumb pa ni -bil Amerikanec.
No. tudi dotaeni občinski možje se ne morejo preveč poatavljati s svojim amerikauiemom.
gorilo.
. Pomirjevalna sreils/ra.
Otroku ne smete dati nobenih pomirjevalnih sredstev. Taka sredstva ne prenašajo le bacilov, temveč tudi Škodujejo zunanjosti otroka. Sesanje palca je nadaljna slaba razvada. Palec je treba neprestano vleči iz ust otroka ter o-brniti njegovo pozornost na kako drugo styar. Ce to ne pomaga, je najboljše, če pripnete rokav na stran njegove obleke.
Truplo livarja Banovca najdeno.
Te dni so pazili cestni pomet a či moleti z vode na Bregu nasproti nekdanje jZabukovčow gostilne čevlje utopljenca. O slučaju je bila obveščena takoj tardi policijska direkcija, ki je poslala na lice mesta komisijo, dr. Avramovi-čn in dežurnega uradnika Kuharja. Moštvo rešilne posije je okrog 7. ure potcjgnilo nato na suho truplo utopljenca, v katerem so pr> cbveeičeaiju soproge takoj spoznali dne 27. aprda ponesrečenega livarja Alojzija Banovca iz Ti novega. Truplo je bilo že močno raz-delano. vendar pa ga je soproga takoj spoznala po suknji. C'uden slučaj je, da je zn časa močnega deževja sila narasla voda nesla utopljenca i-z struge Gradaščiee samo dobrih 150. metrov dalje po Ljubljanici.
Na tisoče otrok so tekom zadnjih par generacij vzgojile matere z Bordenovim Eagle Mlekom. To so storile ,ker so tjim prijatelji pri poročili Eagle Mleko in ker so same spoznale, da je skrajno zadovoljivo. Žalibog pa niso bile številne nadaljne ameriške matere nikdar informirane, kakq izvrstne uspehe lahko dosežejo s tem. Eagle Mleko je najfinejše sveže in bogato mleko, zmešano s skrbno izčiščenim sladkorjem in sicer tako, da ga lahko daje mati vsakemu otroku, če njeno mleko ne zadostuje in če manjka dojenčku primerne hrane.
Prečita ji e te članke vsaki teden pazljivo ter prihranite za bodočo uporabo.
Turčija ovira razmejitev Dardanel
Londonsk i 4 4 Daily Telegraph'' poroča, da je zadela mešana komisija, ki ima v smislu mirovne pogodbe, sklemjene v Lausanne izvršiti razmejitev demilitariziranega pasu v Dardanelih, zadela na velike te-žkoče. Turški člani skušajo namreč ta pas tako silno utesniti, da ne bi iMidil nobenih garancij za prost prehod skozi to morsko ožino.	v "



GLAS NAHODA. 4. JUN. 1925.
Zagonetno, toda resnično.
Tragedija ljubezni.
Za "Glas Naroda"priredil — A. Šabec.
Že sta utonili dve generaciji v večnosti pozabijetija, kar je odigrala v New *Yorku ta velesenza-cijonalna tragedija ljubeoni, ki je izzvala veliko razburjenje med vsemi sloji newyoriikega prebivalstva. Pred menoj leže stari, o-liuiHtneli listi časopisa z dne 25. novembra 1869, v katerem je opisan umor Alberta 1). Richardsona. *
En četrt čez peto uro popoldne omenjenega dne jo stopil v eks-pedieijsko sobo časopisa '"The New York Tribun«-", na vogalu Nassau in Spruce Street,.. Daniel McFarland, ki je bil tedaj 'u*duž-ben pri newyorSki davkariji. Pri-šedši v sobo je sedel na slol ter taui obsede!, ne da bi se kdo brigal zanj, kajti na njem in njegovem zadržanju ni bilo ničesar iz-vaurediiega in sumljivega.
Nekako deset minut zatem jc stopil v sobo Albert D. Richartl--s«»n, član uredništva omenjenega lis;a ter vprašal. ve je morda kaj pisem zanj. Takrat pa se je McFarland nenadoma dvignil, potegnil revolwr ter ustrelil na Ri-ehardsona. Riehardson *se je opolzke! nazaj, McFarland pa je plani! na ulico in izginil, še prej kakor so se navzoči uslužbenci zavedli. da se je pravkar odigrata vt lika tragedija. Kljub svoji težki rani je odšel Richardson mirno po stopnicah v četrto nadstropje, kjer bilo uredništvo lista ter tam legel na zofo. Poklicali so nemudoma zdravnika, ki je obvezal ranjenca, nakar so ga prepeljali v bolnico.
Še istega večera je bil prijet McFarland in konfrontiran 7 Richardsonom. ki je v njem takoj spoznali svojega napadalca. Dejstva. radi katerih se odigrala 1a tragedija, so postala kmair, javnosti znana. Abb v Sage McFarland. žena aretiranca, se je namreč zaljubila v Richardsona. zapustila svojega moža ter se preselila v hišo. kjer je stanoval Ri-ehardson. Kmalu nato je odpotovala v Indiano ter tam izposlova-la sodno ločitev zakona z MeFar-landom. Pet dni po žadoLtpri je pastor Itenry Ward Beecher ob navzočnosti več prič porot" il v bolnišnici gospo McFarland s smrtno ranjenim, umirajočim žurnaftstom ki je dva dni zatem podlegel rani. . .
*
Dočim je morilec čakal svoj*-sodbe, je podala Mrs. McFarland značilno izjavo, v kateri je rečeno :
— Z Danielom MeFarlandoni sein se poročila leta 1857. Takrat nti je l>i»lo devjetnaj^t let. Rojena sem bila v državi Massachusetts iu vzgojna v šolah Nove Anglije. Postala sem učiteljica ?n pričela sem sodelovati tudi pri časopisju. Ko sem se poročila, se je izdaja! moj mož za odvetnika v Madiso-iiu, Wisconsin; >natvezil mi je, da ima sijajno prakso, krasne politične izglede in premoženja v vrednosti dvajset do trideset (tisoč dolarjev ter je nadalje trdil, da je mož zmernih navad, visoke morale ter da ni niti brutalen, niti pro-faniran.
V februarju leta 1885 sva prišla v New York. Medpotom pa sem zbolela za mrzlico in morala sva ostati v Rochestru deset dni. kjer je moral on zadaviti v hotelu svojo uro in verižico, s čemer je jamčil za poravnavo hotelskega računa . V New Yorku me je vzdrževal tri aH štiri tedne, nato pa, ko je poprodal ali zastavil vse moje dragulje m -zlatnino me je poslal k mojemu očetu v New Hampshire.
Iz tega dokpimenta je nadalje razvidno, da je prišel pozneje Me-Farfcvnd v New Hampshire ter nato seboj od vedel svojo ženo. — Takrat je prrikrait spoznala, da jo njen mož tudi pijanec. — Večkrat je pciftel trezen domov <ter prinesel m&oj kvari žganja. Steklenico a žganjem je postavil na-
to k postelji ter toliko časa lokal iz nje, da je bila prazna. —
Prvi otrok Mrs. MeFarlando-ve je bil rojen v decembru leta 1659. Istega leta se je vrnila k svojemu očetu, ali so jo pregovorili. naj gre nazaj k svojemu soprogu. kar je tudi storila. V aprilu 1860 je bil rojen njen drugi otrok.
— Moje obnašanje j^ bilo korektno in m/u ni moglo dart i povoda nevolje. — je zagotavljala gospa McFarland. — Sama sebi se moram čuditi, da sem mu ostala tako zvesta, zlasti v okolščinah. v katerih sem živela, ko sem morala vedno in vedno zopet prebirati stanovanja in iskati zaslužka. da sem se mogla preživeti.
Z recitacijami in javnimi predavanji si je pridobila Mrs. McFarland mnogo prijateljev ir znancev. Ona nadalje trdi. da je njen mož več let skrajno slabo postopal ž njo. Leta 1867 se je naselila v neki hiši. kjer se j-1 spoznala z Richardsonom. Pozneje se je on izselil iz dotične liiše. toda nekega večera, ko je zapustila go-Apa McFarland gledališče, je sestala Richardsona pred gledališčem. kjer je čaikal nanjo. Ta ji je izjavil, da sta ga njena prijatelja. Mr. in Mrs. Calhoun, ki sta ji ob-Jjnbila. da jo hočeta polčakati pred glediščem, naprosila, naj j-on počaka in spremi domov, ker i ta onadva zadržana. Onega večera pa je prežal na nju njen moz McFarland. ki je splazil za njima ter aistrelil na Richardsona katerega je dvakrat ranil. Strelja jo tudi na svojo ženo. a .te n" zadel.
Tedaj je bilo videti, da ta epi zoda ne bo imela nadaHjnih posledic.
*
Da dokaže, kako viteški so bili Richard son m-i odnošaji napram njej, je gospa McFarland objavila nji*govo ipismo, datirano z dnem 31. marca 1867, ki se glasi:
— Ljubezen moja! Če mi nebo nakloni to veliko milost, da t« bom mogel kdaj imenovati s posvečenim imenom ženica m soproga moja, bom s tem bogato odškodovan za vse skrbi in težave. In, najdražja moja. če ibo eden od naju odšel v večnost, predno ibo udarila ta blagoslovljena ura, tedaj vedi, da bom bogato -in obilno od škod o-van ob misli in zavesti, da si me Ti ljubila, da si Ti v moji ul>ogi naravi našla in odkrila nj-kaj, kar jo bilo vredno, da si mi posvetila svojo ljbezen.-
Draga, tukaj smo, v malem čolnu na razburkanem morju. Toda zame ni vse to <n|c. V življenju in smrti sem videl že vse nevarnosti in te me ne plašijo Niti najmanjšega strahu ne občutim pred smrtjo, kjer mi je bilo v življenju dano spoznati Tebe. zato se ne bojim ničesar v življenju. Toda, Ijubav moja. zate trepečem; glede Tebe ml dela srce očitke. Težko mi je zate, ki naj bi Ti bil pomočnik in tolažnik, da sem Te pripravil v te viharje. Toda, dragica, ne boj se: dokler živim, se Ti ni bati ničesar! č'e mi bo pa prej umreti, predno pri veslam s Teboj v varni pristan, s? bo moj oce zavzel za Tvojo drago osebo.
Ljubezen moja! V vsem, kar sem in kar storim, kar -imam in kar si upam še doseči v življenju in tsmrti, vedi, da si Ti ne preklieno moja na vseh vekov veke. Ničesar ne obžalujem, kar sem storil, če je bilo Tebi v blagor. Vse moje bistvo, moje srce, vse moje življenje hrepen! in kliče po Tebi. V Tebi vidim srečno, rožnato bodočnost, jasne, solnčne dneve Tvoje ljubezni, ljubezni otrok in .srečnega doma. Vem, da imam v Tebi ljubezen in zvestobo, ki je nič na svetu ne omaje. . .
troke. Končno jc bil dosežen med ločenima (zakoncema kompromis. McFarlandju je sodišče prisodilo mlajšega otroka, dočim je ostal starejši njegovi ženi. Mrs. McFarland je trdila, da ni nato videla Richardsona dve leti, dokler se Sni v oktobru 1. 1869 vrnila v New York, ko je :bila v Indiani dosežena ločitev zaikona. Nič še nista vedela, kako naj uredita svojo bodočnost, ko jo je kakor strela zadela grozna vest, da je bil Richardson v uredništvu Tribune u-streljen. . .
Proces proti McFarlandu se je pričel dne 4. aiprila 1870. pred rekorderjem Ilackett-om. Okrajni pravdnik Gairvin, njegov asistent Fellows in sodnik Noah Davis so zastopali oibtožibo, John Grahan». Charles .Spencer in ELbridge L. Gterry pa obrambo. Spencerjev govor je sta vid McFarlaoda v popolnoma drugo luč. kakor v ono. v kateri ga je naslikala njegova žena. Kpeneer je trdil, da je padla Mrs. MeFa<rland v roke "mor-monov, spirit isto v in pristašev ter zagovornikov svobodne ljubezni" ter da je -zahajala v družbo, dočim je moral ostajati njen mož doma ter paziti na otroke. McFarland o v zagovornik Speneer je nadalje trdil, da je bila Mrs. Ca Mi on n, prijateljica gospe Mc-Farlandove, ki je zadnjo običajno spremljala v hišo, kjer je časnikar stanoval, z žurnali«tom zaroleena. O tej zaroki med časnikarjem in jiospo Couhan je povedala Mrs. McFarland ob neki priliki hišni gospodinji dotične hiše. kateri je baje tudi zaupala. da ji služi njena prijateljica pri obiskih k žur-nalistu le kot nekak plašč za kritje njenih korakov.
Odvetniki obrambe so si nadalje prizadevali, da bi prepričali
»Sledil je hip odmora, ki se jc zdelo, da traja cek> večnost. Nato se dvigne prvomestnik porotnikov ter odigovori s sonornin: glasom : — Ni kriv!
V sodni dvorani je zavladajo entuzijastKuio vzhičenje. rešile so se š: sodne formalnosti in skozi gosto množico je nato odšel iz sodne dvorane McFarlan, prost, m svoboden mož.
HISTERIČNA ŽENSKA
Histeričnih žensk jo na tem bednem svetu mnogo in preveč. Ne manjka jth med nami, ki kulturno in civilizatorno zaostajamo za degeneriranim zapadnim svetom, še dosti več pa jih je pri Nemcih. Italijanih. Francozih. V francoskih listih čitamo o slučaju, ki se je te dni pripetil na e«i izmed ob ljudenih pariških ulic. Gospod A-lexis Blondeau se je vračal s svoje službe domov. Sel je v smeri proti postaj i 'podzemske železnice v bližini Halles centrales, ko ga na oglu dveh ulic neka ženska mimogrede Sline v levo roko. Blondeau je od bolečine za vpil in je ženščino opozoril, naj se na ulici vede paudjiveje. Beseda je dala besedo in Blondeau je kmalu uvidel, da ženski no bi prišel do konca. Ker so na vpitje postali po-zorn'; tudi pasa nt i. ki so se začeli zbirati okoli kričeče megere, se je Blon-deauju zdelo najbolje, da jo odkn-
Usmrčenje morilca Rumpl-a.
Poročilo o usmrtitvi slovenskega narednika Rump-la, ki je umoril svojega tovariša. — Do zadnjega trenutka je upal, da ga bo kralj pomilostil. V voz, ki ga je odvedel na morišče, so ga morali nesti. Skrajno škandalozno obnašanje ljudske drhali. Ko so oddali vojaki prvih pet strelov, morilec še ni bil mrtev.
NOVA SOVJETSKA REPUBLIKA
V smislu predpisov, ki jih je Izdala vojaška oblast glede utrditve narednika Avgusta Rumpla. se je zbrala 9. maja nafdvorišču vojaškega divizijskega sodišča poldruga četa vojakov, ki so bili odrejeni, da spremljajo zaprti voz, v katerem so odvedli Rumpla na morišče. Tudi sanitetni voz je bil ob i>tfeiit času že pripravljen. Na dvorišču se je nahajalo sicer samo par uradnih oseb. »Pred vhodom v poslopje pa se je zbrala velika množica ljudstva obojega spola, da vidijo čudno povorko; med njimi je bilo posebno mnogo bieikltstov.
Rump l je prebil svojo zadnjo noč v nervoznem in krčevitem stanju. Legel je že zgodaj v posteljo in se dobro pokril z odejo. Videlo se mu je. da je močno vznemirjen in da bo ž njim velika muka. ko ga bo treba zjutraj odpeljati na morišče. Od vojakov, ki so ga stra žili. j- zadnje dni ponovno zahteval, naj mu da jo puško, da se sam usmrti. Ob 4. zjutraj so ga zbuditi in ga pozvali, naj se obleče. Kljub
ri. Toda razjarjena Amazonka se
p to zmagi še ni zadovoljila; hhe-|p°no™ •p1"0«".^ pa tega ni hotel la je za njim, ga med potoma zmer J borit i, temveč se je krčevito drža? jala prav po apaško. končno pa je postelje, kakor da ga bo ona reši-potegnila iz žepa nož in ga zasadi- j 'fl smrti. Končno je jetniški kola nesrečnemu Blondeauju v vrait. j mandant kapetan Pavlovič uka-Blondeau je isprva mislil, da ga jzal dvema vojakoma, naj ga s silo ženska .udarila s pestjo, in je hi- oMe^eta". To se je tudi zgodilo, sodni dvor. da je trpel McFarland | tel za njo. da jo izroči stražniku. Keir ni lw>tel lz 'P^telje. ga je en ob času, ko je izvršil aim or, na du-f Šele. ko jo začutil, da mu curlja I voJaik prijel za glavo, drugi za še vili depresiji, in ena od prie je kri, je opaizil. da je ranjen in z o-ro no,?e- nakar «ta ga odnesla v sa-
' zo zaznal, da nož tiči še v rani. Ne , nit«*ni voz. Pred A-stopom v vos ki pasant mu jo izdrl nož. ki se jo iKO PT>stavili ina noge, vendar pa
McFarland je zabtev^l nato sodnim potom, da se mu uroči
V
izpovedala o razgovoru, ki se je vršil med pričo in McFarlandom malo pred umorom časnikarja. Priča je izpovedala:
—	Nekega dne je prišel k meni Mac, zelo razburjen in 'popolnom« obupan. Ruval si je lase in dejal: — Moj Bog, moj Bog! Kaj misliš ti: — Jaz. stan ga vprašal, kaj je pravzaprav.
Oiy ni i je odvrnil: — Cul sem. da je Riehardison iziposloval sodno ločitev zakona za mojo ženo, in da stanuje sedaj z otroci v Jersej City. Šel bom tja in izvršil samomor.
Jaz sem mu dejal, naj se obrne na sodni jo. On mi je odvrnil, da ne pozna nikogar v Jersey City in da ninia za to potrebnih sredstev. Nato je odšel iz moje pisarne kot blazen.
*
Porotniki so se posvetovali g^p
uro in 25 minut. Obtoiženec je sedel kipu podoben v sodni dvorani. Njegov mali sinček Percy se je splazil na njegovo naroieje ter ga je skušal ljubkovati, toda ker se oče po vsej priliki >ni zmenil zanj, jo splezal zopet dol ter se pričel igra*i z nekim drugim otrokom v dvorani. Odvetnik Graham je bil viddti vsled naporov obrambe skrajno izmučen ter je nervozno škilil sem in tja po dvorani. — Tedaj pa se je mahoma razlegel glas sodnega sliurge, ki je naznanjal, da se vračajo porotniki.
—	Obraz odvetnika Gerry-ja je bil tako bel in bled kakor list bele kamel i je —, je zapisal tedaj neki časnikarski poročevalec v svoj list. — Po licih odvetnika Graha-ma so tekle solze. Na vseh obrazih je bilo videti znake razburjenja in duševnih občutkov, prav na vseh, razen na obrazu obtoženca, ki je bil trd, jeklen, izklesan. ^ Dnug za drugim so porotniki zasedli svoja mesta. Ko je zadnji porotnik zasedel svoj sedež, se je dvignil sodni klerk, držeč papir v rokah, ter zakldeal:
—	Gospodje porotniki, prosim, odgovarjajte mi na svoja imena kakor vas bom zaporedno klical!
—	Gospodje porotniki, ste li zed in jeni glede pravoreka ?
—	Z edini! i smo se! — je odvrnil prvomestnik porotnikov. Med množico v dvorani se je začulo mrmranje1.
—	Kaj »te torej skienili, gospodje? Ali je ctotoženec kriv ali
k sreči zadel v vretence in ni ra nil nobenega občutljivega organa. Blondeauja so odpeljali v bolnico,
bi se vnovič zrušil, da ga niso vojaki obdržali in končno položili -v voz. Rumpel je pri tem tiho ječal: "Mama moja. mama moja!" Zo-
očividei dramatičnega prizora pa j
so hiteli za besno ženščrno. jo nje-'1x4 P^s*1 navzoče vojake, z jo\ li in izročili najbližjemu stražn' ku. Na stražnici jo izjavila, da ji je ime Lucija Azimati. da je stara Osemindvajset let in da je po poklicu mehamičarka. Blondeauju so
kavhn glasom, naj mu *izroee puško. da se sam ustreli, češ da je t« bolje, kakor da delajo Lz njega eii'kms. V voz jo vstopil nato še vojaški duhovnik, jettnlear in dva
v bolnici pregledali rano, ki k sro-1 voJaka -Točno ob 4.43 je voz za-
či ni bila nevarna, in mu jo obve zali. Hi^erična ženska pa bo za -svojo agrfnivnost delala pokoro v zatvoru pri skledi ričeta.
Posledica proste žganjekuhe.
pusta dvorišče. Četa vojakov pod vr^d^vom oficirja je napravila na to okrog voza karo.
Povorka je krenila proti vojaš-
•mu strelišču za Maiksimironi. Z^ njo je šlo nekoliko vojakov z novinarji ter več vozov radovednih privatnikov. Na vsej poti pa se je pridruževalo povorki številno obči nistvo. Predno je prispel sprevod na strelišče, se je tam zbralo
481etni posestnik Jernej Peter-[•nel v MaJensikem ^•Thu na Poljansko dolino je koncem novembra 1.
1. kuhal doma žganje iz raznega' že preko 7000 ljudi, katere j? oro-sa?dja. Pri tem je tri dni zapore- j žništvo le z največjim trudom za doma tako žrl žganje, da ga jejdrževalo. Ženske, otroci in moški'jT^enko",in ožje že dopoldne spravil že 1 liter pod' so se prerivali, da dobe čim bolj- Josebno h kralim streho, nato ipa še šel v gostilno J še mesto, odkoder bi mogli neovi-' vino ipit. V pijanolsti se je spom-j rano oi^aaovati streljanje. Masa nil, da ima s posestnikom Janezom se je. obnašala prav prostaško. Gantarjem neke obračune ter je Poljana je odmevala veselega raiz-
v gostilni povedal, da ga gre ' št i -hat\ Ker ni bSlo Gantarja dom«, ga je čakal do večera, a takoj po vrnitvi ga je najpadiel <z očitki, da je krivo prisegel ter mu dal dve zaušnici, nato pa ga z nožem sunil v desno roko teb ga teiiko poškodoval. da ima še danes pohabljeno roko. Obtoženi trdi, da se sploh zbrala na kaki zabarvi. Močen vtis ničesar ne spominja, kar pa priče ovržejo. Pet-niel je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe ter mora plačati poleg stroškov >n takse okrog 5000 Din.
pol<j«enja. smeh. zabavljanje in vsemogoči dovtipi so sledili drug za drugim. Le malokdo jo pokazal vsaj malo smisla za tragedijo, ki se je imela pravkar izvršiti. Človek, ki je slučajno prišel tam vn ni .znal, iza kaj gre, bi preje sma tral, da se je ta ogromna množica
Boj za sol v tobačni tovxarni.
Ker nista dobila toliko vreč soli. oziroma ker nista prišla dovolj brž na vrsto, sta stresala hlapca Janeiz Stirn in Fr. Reholc jezo'nad uradnikom Adolfom Kavčičem, ki je določeval sol ea prodajo po samnim trgovcem. Reholc je rekel ; "Ako bi dal jaiz par kovačev, bi tudi dobil dovolj soli'*. Hlapec Stirn pa je imenovanega uradnika zasmehoval kot bivšega avstrijskega častnika tz besedami-avstrijski butelj". Ker toženec sam ni želel strogega kaSaiovanja, je dobil Stirn 3 dni, Reholc pa le 24 ur zapora. '
Se napravilo zlasti dejstvo, da so jo voz z Rumpl om v bližini strelišča na raizoranih tleh skoro prevrnil. Del občinstva je pozdravil ta prizor z gromkim smehom. Ko so voz odprli in nje izstopil iz njega Rumpel, bi sadizem ljudstva izbruhnil slkoro v ploskanje. Komandant policijske straže je zaman prosil za mir.
Oni. ki so vedeli, da so Riump-lja s silo oblekli in prenesli v voz. so mislili, da se bo enaiko upiral tudi na strelišču. ,Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Izstopil je sam iz voza in odšel v spremstvu duhovnika, jetničarja m dveh vojakov na strelišče. Deset metrov od svežfc izkopanega .groba so ga u-stavili. l*red njega je stopil vojaški sodnik kapetan Mirko Vučko- Poštni departmtmt oibjavlja, dp, vič, ki mu je ponovno p reči tal vse je ofieipelno ime za Čehoslovažko tri obtožbe, po katerih je bil radi.— Čehoslovakia. Vsako pwmo, ki nmora obsojen na smrt z ustrelit-1 bo drugače adresirano, bo vraje-vijo, kakor (tad! akt ministrstva n6 6ftjK>Aljalc4l: y	>
pravde da je njegova prošnja za
pomilostitev zavrnjena. Občinstvo Ve je med či ta njem obsodbe tako glasno krohotalo. da je komandant polivijsike straže zagrozil, da izprazni prostor, ako se občinstvo ne bo- dastojneje obnašalo. Rumpel je med črtanjem obsodbe obledel in preplašeno bulil po zbranem občinstvu. Njegov topi pogled j? pričal, da je že mrtvec in da ne razume in ne sliši ničesar, kar se nun je čitalo. Njegovo ble-do-zeleno lice, vzbočena usta in preplašene motne oči so bile popolnoma stične truplu utopljenca, ki so ga pravkar pot:«ginili iz vode. V levi roki jo držal beli robec. Kakor nehote jo ponovno obrnil pogled na sveže izkopano jamo. iz katero se je dvigal leseni drog. Ob G.ir> je bilo končano čitanje različnih obsodb. Rumpel je stopil na to sam v odprti grob. Približal se mu j ■ svečenik in ga tolažil. Prosil ga jo. naj poklekne pred grob, kar je Rumpel takoj storil poljubil križ im roko svečenika in <se postavil potem sam pred grob. Jet-ničar je v tem trenutk^ ustopil z:> njega in mu privezal roke na kol. Rumpel se ni ]K>polnoma nič branil. Št.-vilni fotografski aparati so pigsneli ta prizor. Jetničar jo na to s črnim robcem povezal Runtp-lju oči.
Ko so mu povezali oči, so je na dalja vo 3 do 4 korakov neslišno f»ribližido pet vojakov is pripravljenimi puškami ]wh1 poveljstvom podporočnika Srdiča. Kratka komanda s sabljo in v Rumpljevem Itelesu je bilo pet strelov. Zgrudil se jo- in v smrtnem trepetu nagnil glavo. Videlo se je. da je še živ. Vojaki so mu bliskoma približajo nato na korak in oddajo drugo sa! 'Vo. nakar je bil takoj mrtev. Po prvih petih strelih, ki so bili izstreljeni v prsa. se je zlil močni curek krvi na levo roko, pri drugi salvi pa je bil zadet na več krajih v glavo, tako da mu je odletela kaipa z glave. V grob se je spustil takoj vojaški zdravnik, pogledal ustreljenega in ga progla-si! mrtvim. Njegov obraz so potem zakrili s kapo, nakar so ga zasuli. Svečenik je blagoslovil grob in nato odšel.
Dočim na v i in tudi Kasneje surov, so je zadnje dni pričel ke-sati svojega zločina in so je poslu-žil vseh sredstev, da s>i reši življenje. Prosil je svoje sorodnike, za-anance, naj gredo kraljni in prosijo za nje govo pomilostitev. Mod drugimi se je obrnil Uuli na generala Ma-leševiča, pod katerim je svoječas-no služil, <s prošnjo, naj ga po^ti
v zaporu. General je v resnici prijel k njemu, nakar so je Riunpe1 jokajo zgrudil pred njim in ga o-bupno prosil, naj gre h kralju m izprosi za njega milost. General je bil močno ginjen ter mu je obljubil. da bo storil vs\ kar je v< njegovi moči. V resnici je skupno k duhovnikom poslal kralju brzojavko s prošnjo za pomilostitev. Zato jo Rumpel do zadnjega tre-lEutka upal. da uide smrti. Predno so ga odpeljali rz celice, so opazili. da se je tekom noči ranil na .sencih. Oči vidno je poskušal izvršiti -samomor. Kot svojo zadnjo željo j? izjavil Rumspel duhovniku. naj sporoči njegovi zaročenki, ki služi v Zagrebu, naj plača za njega mašo. njegov zaro'ni pr stan pa podari kaki cerkvi. Njegovo trupk) so zvečer izkopali in prepeljali (potem na pokopališče na Mirogoj.
Nedavno je sovjtsrka republika izvedla novo razdelitev Srednje Azije in st vorila na teritoriju enega dela Rusije. Buchare in Chive, dve novi soeijalistični republiki: Uzbekistan in Turkmenistan. Tema dvema republikama se je v zadnjem času pridružila še avtonomna republika Tadfcifcstan. Evropska javnost je bila informirana o ustanovitvi te nove republike le potom kratkih telefonskih poročil. Pomen te novo republike v Zvezi sovjetskih soeijaliističnih republik pa so more oceniti le na temeljili statističnih in geografskih podatkov.
Tadži-ksta u obsega jugovzhodni del Azije, ki moji na jugu na reko Annul ar ioni in Afganistan, na vzhodu na Kitajsko a na severu in na vzhodu na Uzbekistan. Nova republika ima 72.000 kvadratnih vrst (vrsta = 1075 kv. m). Administrativno je republika trazdefljenq na 8 okrožij in ima 7i)0.000 prebivalcev, med kateri-.mi je Sf> odstotkov domačinov. Ostali so Kirgizi. Turkmen^ in Uz-jbeci.
Cest v našem smislu in železnic v Tadžikstanu sploh ni. Za promet -je lUij vtič j eg a pomena plovna reka Amur. Prebivalstvo Tadžiksta-na s«1 peča v glavnem s- poljedelstvom in živinorejo. Industrije v evropskem smislu ni in tudi domača industrija je ha !Z»*lo nizki stopnji. Zemlja se Ol>delnje zelo primitivno z domačim plugom in »-rodjoni. Najbolj mpm'a tu pšenica in ječmen ter deloma tudi bombaž. Zemlja je prilično dobra in se posestniki, ki imajo 10 do 1.1 ha, smatrajo za prave bogataše. Ker se kanali za umetno namakanje niso č.i*vtili že a-cč let. je zasejana površina zelo nazadovala. V gorah je nekaj železnih rud in zlata, ki ga kopljejo na zelo primi tivne načine. Tzgleda pa, da se nahajajo v gorah tudi velika ležišča premogra in nafte.
Prebivalstvo veičdnoma ne zna Čitaiti niti pisati. Glavno mesto repu'blike je Djušambe, ki je zelo staro in zapuščeno.
Moskva .je novi republiki dala »sieer avtonomijo, a ta način im?\ de facto samo formalen značaj, ker domačini niso sposobni, da bi sami vladali.
Za kulturni nivo tamošnjega prebivalstva je gotovo značilno dejstvo, da je v Tadžikstanu še danes mnogo vasi, ki nimajo pojma o veliki ruski revoluciji, niti
je bil Rumpel pri obrav-1 m* poznajo imen najmarkantnej-idi kasne ie' t rd o %-ra t en in 5ih voditeljev. V najnovejšem ča
u je bilo ustanovljenih nekaj organizacij. da nnesejo v patrrjar-lialno prebivalstvo vsaj nekoliko civilizacije in aktivnega življenja. Ustanovljena je bila tudi tiskarna in nekaj šol in kar je umevo tudi nekaj središč za boljševiško propagando. Ker so razmere tukaj zelo primitivne, bo imela sovjetska propaganda prilično prav lahko dt-lo.
Cehoslovakija — ofici-jelno ime.
Dvamilijonsko posojilo Beki.
"Banco di Napoli'T posodi Trškemu mesto dva miljona lir, ki se porabijo za vsposta^itetv mestnih cest, ulic in poti. To je drug dolg. ki ga meščani niso veseli; pričakujejo, da bi že vendar prišli iz Rima tolikokrat napovedani '1 proved i m ent I * * s številnimi milijoni in z organizacijo pomorskega prometa. Ako tega ne bo, ne bod<o lepe ceste nič pomagale.
POZDRAVI.
Predno odplujem s parnikom "Martha Washington", še enkrat pozdravim vse prijatelje in znance širom Združenih držav, posebno pa skdeče družine: Joe Čebro-na, Žalarja. John Batis-ta, Frank Marvarja. Franik Cosa ter Silvester Turka, vse iz Rockingam. Pa. Družine Andy Brartina in Steni Midavee rz Central City. Najlepše pozdrave prijateljem in znancem iz Clevelanda. Vsem skupaj najlepša hvala za spremitev na kolodvor ter vsem skupaj zelikn odr&v« jo in veselje.
Lovrenc Bizjak, na potu v Vrtovi no, Vipavska 7 Dolhia,"v
1 Uti«

GLAS XARODA. 4. JTX. 1925.
KATERIH ŠTEVILK SE LJUDJE B01E
Praznoverje s številkami je razširjeno po vsem svetli in se dobi v v.veii slojih. Najbolj se ljudje bo-jijo. kakor znano, številke 13. — I)ob»* se hoteli, kjer ni sobe s to številko. Po ulicah v mestih se ji izojrm-jo s številko 12-a. Pred nekaj dnevi je poštno ravnateljstvo v L< mioiiu protestiralo proti iiiii. da je po raznih krajih toliko his mmieriranih z 12-a namesto >. 13. kar povzroča pomote pri dostavi j an j u poš i I j a!i e v.
Nekateri ljudje trdijo. d:i jim •?*>t »ve številk** prinesejo samo ne-reeo. N • - k i an«H* ški tednik jk>-roča, da se je pn-d časom neki gfispotl v nekem hotelu brand sprejeti sobo. ker ima številko ki >e da deliti s 5. da vse tak.- števil k<- lie pointnjajo zanj nič dobrega. O.lš l j«*, drujro jutro na je prišel iz radovednosti vprašat ali se je kaj dogodilo ono'i pv oni si.bi. \ rf»n:ci je bil okra-len v njej sj»e-«*i n^tnik. V'»ra5aiea so aretirali mi.dre, da je morda v zvezi r, tatvin*, ali izkazalo s»» je. da je :i d'd/.«-ii. da je pa v svoji ^enzitiv ;i.»s!i slutil. * ta s»* bo tam nek'ij z 'j- ii!o
Nadalje pripoveduje oni list. da je imej n«-ki angleški ir*_'o\"e strah pred vsako številko, ki so da deliti s T. V tr. h londonskih hotelih j<- zjdt-l nekoč na sobo. ki so imele tako usodepolne šte-\ i I k«'. \*es nesreč-en se je odpeljal v MaI'lj'liester, in kmalu nato je umrl. dne 21. oktobra.
Pa tudi davni možje so ,e bali številke 13. Wagner je kar trepetal pred njo in tudi Rossini, ki je umrl 13. nowmbra 18GS. Neki nemški učenjak je napisal obsežno delo o praznoverju. Slučaj je hotel, da je imel spis iziti na 13. 1'čenjak se je brez pomisleka odrezal: — Na 13. pa ne!
PRISILNA NAROCITEV
Boljševiški li^ii hvalijo izredno Veliko in v i lno naraščajoče število sviijih naročnikov in »čifcatejjev. S kakimi sredslvi pa delujejo danes v Hiisi jj. ivhaja iz oficijelnega moskovskega poročila, ki je bilo ' bjavljeno pred kratkim.
Po tem poroči hi je naročitev na liste in revije v Rusiji v mnogih krajih in v gotovih slučajih obvezno. Dostikrat se morajo naročiti na komunistične liste eelo starejši delavci, ki niti ne znajo č-tati. Mnogokrat se morajo naročiti celo na več listov naenkrat. Naročnina se jim kratkonialo odteguj«* pri mezdi.
Prisilna naročitev na komunistične liste 7»ostaja naravnost gro-ttskna v onih jezikovno mešanih pokrajinah. kjer je mnogo ljudi ki ne jM^majo ruščine. Tako morajo hiti na pr. v I Vosku rovu v V-krajini naročeni na boljše viške lj ste vsi obrtniki, skoraj izključno žiilje. Plasti velja to za službeno glasilo ukrajinskih sovjetov. k: jim je večinoma nerazumljivo. Kdor ne obnovi prav<M*asno naročnine, ga kaznujejo z globo do 300 rubljev.
Smrt poljskega slikarja Jana Styke.
V Rimu je umrl v palaiči markize Man^melijeve poljski slikar starejše šole Jan Stvka. ki je bil 7,nan pod imenom iislikar panoram". Stvka je bil učenec Matej-ke, slikal je velike kompozicije r zgodovinskimi motivi ter biblične momenta. Bil je poseben mojster V»blike. Na otoku Capri v Italiji se nahaja poseibej mueej Sty ko vili del. v katerem so na ogl il mnogo-brojne slike, katere je umetnik naslikal k Sietikie\vVezevem romanu "Quo vadiš.*'
Duševna lastnina in radio-tefe-fonija.
špansko avtondco društvo v Ma-didu je sklesnilo. da skliče mednarodni kongres v s\Tho dogovo-, rov o' dtttievni La.«tnina pri razpošiljanju in s^weje«a»nju potom radia. Povabljena so, udmž«nja pisateljev, založnikov sploh vm. ki
Aaaeriki ume^nylro ali matecijal-
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIH:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:	•
v platno vezano...............80
v usnje vezano............... 1.65
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vpzano..............1.60
ANGLEŠKI MOLITVENTKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.___1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v lino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Higiena Somatologie, pcuk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija. Meldk 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju....... .50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini .............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del .........................30
Pravila za oliko.....................Go
Postrežba bolnikom ...............25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ...<.......................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ l.—
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Slovenska narodna mladina......l.—
Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica.................. .50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v eerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) C zvezkov ..............2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez.................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. v«...............80
Beneška vedeževalka ............ .35
Belgrajski biser ................. .35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez ...............90
Besi (Dostojevski) t. v...........1.50
Bele neži tfWejmkr) t. ., .. 36 Balkanska Tnrika vojaka......... M
Bilke (Marija Jtmetova)	.25
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............70
Moje življenje t. v............90
Moje Življenje broširano.......70
Podobe iz sanj t. v...............1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja t. v. .......;.. 1.—
broširano ...................80
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60
12.	z v. Iz dnevnika malega pored-neneža. trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) ...................60
15.	zv. Jnan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60
Milčinskijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
Muhoborci, trd. v.................1.—
Pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mataj. trd. v..............90
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................
Sveta Notburga ..................
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije)
.80 i .35
.30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev........A...............30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
............75
...........50
Tri povesti trdo vez. broš..........
Shakespeareve dela:
Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.—
Cvetke ...........................25
Ciganova osveta ..................35(«.
Čas je zlato ..................... 30! Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Cvetina Borograjska...............50
Macbeth, trdo vez. Julij Cessr tr. v. ..
Othelo tr. v.......
Sen kresne noči tr. vi
Trdo vezano ................ 1.00
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
Čarovnica starega gradu...........25!Mal° živlJenje ...................65
Četrtek t. v......................90 Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Dolenec, izbrani spisi.............60jMimo ciljev, tr. vez...............60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
o) .......
Dolga roka .....
Devica Orleanska Duhovni hoj ... Dedek je pravil.
.60 .60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .....................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev....................80
50 j Musolino .........................40
50 ' Mali Klatež ......................70
j Mesija ......................... .30
teljčlri	5 Mirko Pošten j akovič...............30
Erjavčevi zbrani spisi t dr. v.......1.75 z raztrgano dušo. Drama na mor-
.90 .90 1.— .90
.30
Marinka in škra-
EUzabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Farovška kuharica trd. v.........1.—
Farovška kuharica broš............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20
Godčevski katekizem ..............25
Golem, roman......................70
Gusarji .........................90
Hči papeža ...................... 1.25
Hadži Murat, trda vez.............80
Hedvika .......................
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) Ird. v................75
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš.*.................40
1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
broširano ...................75
G. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75
ju. (Meško) ................... 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht)........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
1. zv. Poznava Boga..........
3. za*. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa ...............
Cvetje v jeseni. Visoška kronika
1.75 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
/rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
j Zgodba Napol, huzarja v~z.......2.—
; Zmisel smrti ......................GO
Gramontove.........60
Naša Ančka ................
Naša vas, 1. del, 14 povesti Naša Vas, 11. del, 9 pov. ..
Nova Erotika, trd. vez.....
Naša leta, trda vez ......
Naša leta. broširano ......
.....35
......90
.......90
......70
......80
......60
Na Indijskih otokih . ...........50
Naseljenci ......................30
.35 Novele in črtice....................90
Na Preriji .......................30
Nihilist ...........................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek ...................... 36
4.	zvezek ......................40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......1.50
I
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kazaki, povest iz Ruskega __________70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kraljevič in berač ................25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Lucifer ........................ 1.50
Ludovika Beozija .................25
Ljubice Habsburžanov.............40
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
brdš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Jadranski biseri .................80
Junaki .........................80
Mnčeniki .........................80
Peti zbornik trd. v............... 1.10
bros........................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez ...............90
Poezije trd. vez...................90
Ljudska knjižnica:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru- i
da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ; Zapiski Tine Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- } _ _ . ,
virna povest 181 str., broš......50!„ m dnevi nesrečnega kralja......60
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, !^adr*a. Pravda ....................™
ljudska drama v 4 dej., broš. 105 ~maJ 12 Bos*e ..................- -80
str	3r. J Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-	(Zločln in kazen (Dostojevski) 2 knji-
sje, izbrane pe>smi, 184 str., broš. .50;	_tr-> v..................... —
Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri- |5a ^J011*	............G5
dolin Žolna in njegova družina, ^emm nase Koprnele.............35
veselo m odre črtiee I., 72 str., br. 0.25 l™0^ ^ k°nGC gOSp°dične *avle 35
Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum- Zgodovinske anekdoti .............30
nost, veseloigra v eem dejanju,	^^ slovenskih povesti:
poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., 11. 2V. Vojnomir ali poganstvo......35
..........................25 i 2. zv. Hudo brezdno . .T.............35
Št. 7. Andersencve pripovedke. Za jzv. Vesele povesti................35
slovensko mladino priredila Utva, 4. zv. Povesti in slike ..........""
111 str., broš..................35 h ?v. Študent naj bo. Naš vsakdanji
St. 'J. Univ. prof. dr. France We-ber: Problemi sodobne filozofije, }
347 str., broš..................70 I
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
.35
.65
1 Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................35
Spisje ........................ .35
Krvna osveta......................35
Gen eral Lavdon ......... .......70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju ..............35
Za kruhom ........................35 j
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 \
Kranjske čebeTice, poezije......... 35 |
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 j Ob 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka .. .25 E
Ogenj tr. v..................... 1.30 |
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest....................... .50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
7. zv. Prihajač............... .00
9. zv. Kako sem se j*s likal,
tfeifeteelj) ..i......... ..'.' ^BtBtfttp ls Juftjs
10- vr. Kako sem se jas likal,
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk ................ .90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe ..............
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešera in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca............... . .. .30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek .................... .40
Pegan in Lambergar...............70
Rablji, trda vez...................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem ..........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid................... .35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .00
Sanjska knjiga, srednja .......... .35
Spake, humoreske, trda ves ....____ JO
Strahote vojne 1...................50
Stezosledec ......JO
Simon Jenko zbrani __ ipiai........ JO
.50
.45
.25
St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-grosipodarski spis, poslovenil dr. Albin 0°:ris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Pr. Bra4<k 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhit Happtmann: Potopljeni zvon, d ram a tek a bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
.154 str., bros.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fj-an
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna ierra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 srtr., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško; Listki, 144 str.......................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora.................. J25
4.	zv. Praški judek................ .25
8.	z v. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega.......... .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv ^jjgelj sužnjev. Braziljska
.80
.35

.25
JO
17. zv. Prvtf mM Ufftijaifctf *H voi-
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......l.GO
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1 —
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... ij20
Za kratek čas ................... ij20
Zaklad za otroka .................3 20
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz t 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. HoeriČna komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikali.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. XT. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Naročilom je priložiti denar, bodi® V gotovini. Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekom an dira jte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
BLOVAllG PUBLISHING ČO.
GLAS XARQDA, 4. JUN. 1925.
BABJE CARSTVO
(Nadalje v«ije.)
II. Jutro.
—	Davno je že odzvonilo. Iiož-jt kazen va.% zadene. Niti konca ne ujamete več! Vstanite!
—	Dva konja dirjata, dirjata ... je šeleta pto
... je šepetala Ana Akimovna in se vzbudila. Pred njo je stala s svečo v roki hišna, rdeeela.sa Maša. — Kaj je? Kaj hočeš?
—	Služba božja je že minila ! — je obupana vzkliknila Maša. — Tretji«"- vas budim. Kadi mene spa-vajte makar do veesra, a ukazali si« mi, naj vas poklicem.
Ana Akiyiovna se je vzpela na komolec in se ozrla v okno. Na dvorišču je bilo še čisto temno tu le spodnji del okvirja pri oknu se je belil v snegu. Culo se je globoko, zamolklo zvonenje, a to ni bilo pri fari, nego bolj daleč. Ura na mizici je kazala tri minute do sedmih.
—	Dobro, Maša! — Se tri minute, — je zaprosila Ana Akimovna in se odela čez glavo.
Predstavljala si je sneg pri izhodu, sani, temno nel>o, množice v e rkvi. duh po brinju in srce se ji je »krčilo, vendar je sklenila takoj vrtati in se odpeljati k jutra-njici. Dočim se je grela v postelji in se borila s snom, ki je, kakor nalašč, čudovito sladak, kadar mora človek iz postelje, in dočim s" ji je ipojatvijal pred očmi sedaj ogromen vrt na gori, sedaj Guš-»*• i nova hiša, jo je ves čas vznemirjala misel, da mora to minuto vstati in odhiteti v cerkev. Ko se je dvignila, je bilo že popolnoma svetlo in ura je bila poldesetih. Cez noč je zapadlo mnogo snega, drevje je nosilo lw*l plašč in ozračje je bilo nenavadno jasno, prozorno in milo, da se je Ani Aki-movni, ko je ]>ogledala skozi okno, zahotelo globoko, globoko zasopsti. Ko se je umivala, ji je hipoma, kakor odmev iz davnega detinstva vzdrhtelo sree v radosti, da praznujemo danes Božič; v duši se je počutila lahko, svobodno in čisto, kakor da hi jo bila tudi okopahr v belem snegu. Vstopila je Maša, nališpana in krepko pretisiijena ter ji voščila vesele praznike; — nato je Ano Akiniovno dolgo časa česala in oblačila. Vonj in božanje nove, čudovito krasne obleke, njen rahli šelest in svež duh set prijetno vplivali na Ano Akiomvtio.
—	Tu imamo sedaj praznike!
—	je veselo vzkliknila proti Maši. — Sedaj vrževa karte.
—	Meni so karte letos prerokovale zakon s starcem. Trikrat so tako padle.
—	Bog bodi, milostljiv!
—	A kaj hoeemo, Ana Akimovna Jaz mislim, da je vendar boljše vzeti starca, kakor vleči ploh,
—	je žalostno <*|>oiunila .Maša in vzdihnila. — Imam že 22 let, to ni šala!
Vsej hiši je bilo znano, da je bila rdečelasa Maša zaljubljena v lakaja Mišenjko, in že 3 leta »e je vlekla ta globoka, strastna, a brezupna ljubezen.
—	No, dovolj besedi, — jo je pomirila Ana Akimovna. — Kmalu mi bo trideset let, a vedno še menim, dobiti mladega moža.
Dočim se je gospodarica na-pravljala, je MLšenjka v novem fraku in lakastih čevljiv hodil po Balonu in »prejemnici fcer čakal nanjo, da ji čestita. Vedno je hodil z nekam mefhkimi, nežnima korale i. Da si mu gledal na' roke, noge in kretnje glave, si moral nehote misliti, da pravzaprav ne hodi, temveč se uči plesati prvo figuro v fcetvorki. — Neplede na tenke žametne brčice in lično, že nekoliko gizdalinsko zunanjost, je bil resen, pameten in pobožen kakor starec. Kadar je molil, se je do zemlje klanjal in v svoji sobici je rad žgal kadilo. Bogate in odlične ljudi je čislal in spoštoval, u-božce in prosjake vseh vrst p4 je preziral z vso silo svoje zagrizeno-lakajske duše. Pod oškrobljeno srajco je nosil drugo flanelasto ki ga j« greU pozimi in poleti, zakaj raJo ae je bal xa svoje zdrave.
Ušesa je imel zamaSena z vato.
Ko je Ana Akimovna z Mašo šla skozi dvorano, je sklonil glavo globoko in nekoliko v stran in dejal s svojim prijetnim, sladkim glasom:
t — Cast mi je, Ana Akimovna. *La vam ■slovesno čestitam k praz niku KrLstovega rojstva!
Ana Akimovna mu je podarila pet rubljev, uboga Maša pa je o-nemela. Njegova praznična zuna-j n ost, glas in besede so jo omamili s svojo krasoto in veličastvom. Šla je za svojo gospo in ni ničesar mislila, ničesar videla, le smehljala se je sedaj blaženo, sedaj bridko.
Gorenjo hišo so imenovali "čisto" ali "blagorodno polovico", tudi "hrami*', spodnje prostore, ker je gospodarila teta Tatjana Ivanovna, pa "trgovsko", "staro" ali prosto "babjo polovico". Zgoraj so navadno sprejemali plemiče in izobražence, spodaj pa preprostejše ljudi i,n tetine osebne znance. — Kra-na, polna, zdrava, e mlada in sveža, čuteč na sebi razkošno obleko, ki je razširjala, kakor se ji je zdelo, sijaj na vse strapi, je Ana Akimovna stopala v pritličje. Tu so jo sprejeli z o-čitki, da je "izobražena" pozabila boga, zaspala službo božjo in zamudila priti doli, da pokusi blagoslovljene božične darove, takoj nato pa so jeli ploskati z rokami in ji iskreno pripovedovati, kako je lepa in čudovita; ona je verjela, se smejala. Jjili poljubljala in stisnila temu rubelj, onemu tri ali pet, kakor je bil človek. — Ugajalo ji je tu. Kamorkoli se je ozrla, povsod kijoti, slike, lnčice, portreti duhovnikov in duh po menihih; v kuhinji so rožljali noži in po vseh sobah se je širil duh po nečem skromnem, a zelo okusnem.
Zoltobojna tla so se lesketala, od duri v kote so bile položeno ozke svet lo-sinje rižaste preproge, a solnee je kar žarelo skozi okna.
V oliednici je sedelo nekaj tujih stark; tudi v Barbarini sobi so sedele starke, med njimi gluhonema deklica, ki se je vodno sramovala in jecljala: "Bli, bli. . ." Dve mršavi dekletei, sprejeti za praznike iz sirotišnico, sta skočili k Ani Akimovni, da bi ji poljubili roke, a sta pred njo obstali, omamljeni od razkošja njene obleke. Ana Akimovna je opazila, da je ena teh deklic malo pohabljena in sredi blagega, prazničnega razpoloženja jo je pri srcu bolestno zazeblo ob misli, da bodo to deklico ženini prezirali in tla se nikdar ne omoži. V čumnati kuharic - Agatjuš-ke je sedelo za samovarom kakih pet krepkih in velikih kmetov v novih srajcah; to so bili kuharični sorodniki, no tovarniški delavci. Ko so zagledali Ano Akimovno, so se vzdignili s svojih sedežev in prenehali žvečiti, dasi so imeli vsi polna usta. Iz kuhinje je stopil v čumnato kuhar Stefan v beli čepici in z nožem v roki ter je čestital; prišli so tudi hlapci v klobučevinastih čevljih čestitat in voščit praznike. Skozi vrata je pomolil glavo vodo-voz z ledenimi svečicami v bradi, a si ni upal vstopiti.
Ana Akimovna je hodila po sobah, a za njo vse spremstvo: teta Barbara Nikandrova. šivilja Marta Pet rov na in spodnja Maša. — Barbara, suha, tenka, visoka ženska, viša od vseh drugih v hiši, črno oblečena, dišeča po cipresah in kavi, -se je v vsaki sobi pred slikami pokriževala in se klanaja do pasu; f»ri (pogledu nam jo. je moralo priti na misel, da si je že sečila mrtvako haljo in da so v isti skrinji, kakor ta halja, spravljeno tudi njene srečke.
— Anjutka, bodi usmiljena' radi praznikov!— je dejala, ko je odprla vrata v kuhinjo. — Oprosti mu! Pustimo, kakor je!
Sredi kuhinje je klečal kočijaž Panteljel, ki je bil že novembra ra, di pijanosti odpuščen. Bil je dober človek, a v pijanosti razgrajač ki ni mogel spati, nego je hodil po tovarni in kričal z grozečim glasom: — Vse mi je znano! — Po zabuhlem obrazu in krvavo nabreklih očeh se je poznalo, da je
Drugi izkaz darov za "Dom slepcev".
od novembra do praznikov neprestano popival.
— Oprostite, Ana Akimovna, — je izpregovoril s liri pav im gla- Roaa Lamšek. Box H57. Re nt on. Wash, kom. bnitil s čelom ob tla in poka-|Minka Šuštersieh, 36S Oak St. Berwick. Pa.
zal svoj bikovski vrat.
—	Teta te je odpustila, njo prosi!
—	Kaj teta ? — je povzela ta. stopivši težko sopeč v kuhinjo; bila je tako rejena, da bi ji na prsi lahko postavil samovar in pod-nos s čašicami. — Kaj naj hoče tu še teta ? Ti si gospodinja, ti odločaj Ko bi bilo po mojem, bi teh podležev sploh ne bilo tu. — Vstani, prase, — jo nestrpno kriknila Panteljeju. — Polieri se mi izpred oči! Zadnjikrat ti odpuščam. a če mi š» kdaj kaj zagrešiš. ne pro>,i me milosti!
Nato so odšli v obed nivo. pit kavo. Jedva so sedli za mizo, je na no> na vrat pnit?*k!:i spodnja Maša, in z grozo zakriala : — Pevci! — in zbežala. Začulo se je n-sekovanje. (nizko, ba^ovo kašljan-je in ropot korakov, ki se je razlegal. kakor da hodijo mimo dvorane v predsobo podkovani konj; Za par hipov je vse utihnilo. — Nenadoma so pevi zaorili tako gromko, da so vsi v obeduiei vztre-petali. Dočim so peli. je dospe! svečenik w. sirotišnice, ki je pripeljal s seboj dijakona in drjaeka. ho je oblačil epitrahil. je polagoma pripovedoval, da je ponoi, ko -.o zvonili k jutranjuei, snežilo in ua ni bilo hladno, a proti jutru, ko je zall-el pritiskati mraz — Bog r njim! — in da ga mora biti sedaj kakih dvanajst .stopinj.
—	Vendar jih mnogo govori, da. jt zima za človeka bolj zdrava od leta. — je omenil dijakon, a takoj se mu je pojavil na obličju trd iz raz iii zapel je za svečenikom : — Tvoje rojstf vo. Kriste. naš bog! . . .
Kmalu je prišel duhovnik iz delavsko bokiice in z njim dajaček: nato sestre iz občinske bolnice, o-troci iz sirotišnice in petje se j-razlegalo neprestano. Pili so, jed» in odhajali.
Čestitat jc prišlo kakih dvajset tovarniških delavcev. Bili so sta-rej&i nameščenci, vsi dostojno napravljeni. v novrh črnih suknjah. Bili so vrli fantje, kakor izbrani, in vsak s*« je zavedal svoje cene. to je, vedel je. da ga. ako dane<» izgubi svoje mesto, .sprejmo jn-tii z veseljem v drugi tovarni. — Videti jo bilo. da imajo teto radi, zakaj v njeni navzočnosti so sr ebnašali svobodno in tudi kadil:: ko so sedli k mizi. jo je knjigovodja celo objel preko širokoga pas;, Deloma so se pa tudi vsled toga nepremisleno kretali, ker sedaj Barbara, ki je imela sicer ipri star ki velik vpliv in zasledovala delavce v njih nravstvenem življenju, ni imela ničesar govoriti, de-oma morda tudi vsled tega, ke: so se še mnogi od njih spominjal časa, ko je teta Tatjana Iva no v n ki so jo bratje strogo držali, bila obldčena kakor navadna ženska kakor Agatjuška in ko je Ana A-kimovna še tekala po dvorišču tovarne in so jo vsd klicali za Anjut-ko. —
* 2.00 •f 6.65
Darovali so sledeči: Mr. in Mrs. John Gatte. *2.U0; Joe Somrak. *1.00: Frank Taučar. $1.00: Tony Rotkses. 1.00: Paul Kjvmyk. Minka Šuštersieh. $1.00. 1. Hamovc. 923 W\ State St., Kokomo, Ind. Jože Z lene. 62 Pro speci St.. Greenwich, Conn.
Darovali so sledeči: Mr. Maks Mohar. Greenwich. Conn.. sji&OO: Mrs. Antonija Tomaž. Brooklyn.. N. V., ^5.00; Mr. John J-anežič. N. V. i .. .$2-00; Mr. Joe Sbicbl. Brooklyn, N. Y. .00, Mr. Frank Cvetk o v ič, Brooklyn, N. V.. $1.00: Mr. Mihael Pirnat, Brooklyn. N. V.. $1.00; Mr. A. Persic li. Brooklyn. N. Y., V».0O; Mr. Lojze Hndeček. New York City, $6.00; Mr. Frank Padar, Brooklyn. N. Y.. $1.00: Mr. August Jančigaj, N. Y. C.. $1.00; Mr. Jos. Truš-novee, Richmond Hill. N. Y., $1.00; Mi-*s Fanv Udč, Richmond 11 ill, N. Y.. $1.00: Mrs. Antonija Hofer. Richmond Hill. N. Y., $1.00; Mr. John V. Sveti n. Brooklyn. N. Y.. $1.00; Mrs. Rozalia Mazovic. Brooklyn. N. Y.. $1.00; Mr. Anton Vilar. Brooklyn. N. V.. $1.00; Mrs. ^ofija Brezae. Hobokon. N. J.. $1.00: Mr. Ignac Ves. Linden, N. J.. $3.00; Mrs. Pavla Petfflk, Brooklyn. N. Y.. $1.00; Mr. John Vilar. N. Y. C.. $1.00: Mr. Jožo Zelene. Greenwich. Conn.. $3.00; Mr. John Rajkovič, Hoibaken. N. J.. $1.00; Dnižhna Gobo, Hoboken. N. J.. $1.00; Mrs. Mary Kareher. N. Y. C.. $1.00; Mrs. Jennie Z lene. N. Y. C.. $1.00; Mr. Martin Zelene, N. Y. C., $1.00; Mis-, Angela Vilar. Brooklyn. N. Y.. $T>.25; Miss Urška Vilar, Brooklyn. N. Y.. 1.00: Mr. Math Cukale, Chicago. 111.. $1.00; Mr. Victor Ma-riaher, Chicago, 111.. $1.00. Ignac MuŠič, Brooklyn. N. Y. Louis Kepic. 172 E. 4. St.. New York N. Y. Frančiška Burgar. Rklgewood, N. Y. John Yalcsa. 2515 So. Itst St., Tacoma, Wash. A. Geribie 127 Montrose Ave.. Brooklvn. N. Y.
$ 5.00 $54.25
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo
za Greater New York in okolico, ink.
—GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik:
VINCENT ZEVNIK
12S St. Marks Place
New York City
Podpredsednik:
JOHN KALISH
323 E. S5 Street
New York City Tajnik: JOSEPH rOe.ACH.NTK.
56 Ten Eyck Street.
Brooklyn, X. Y.
Blagajnik:
PETER ROUE,
744 Psirk Avenue.
Hoboken, X. J.
Zapisnikar: JOHN NACHTRIAL.
223 Mudison Street
Hoboken, N. J.
Nadzorni Odbor:
ANTHONY KOSI H NIK. 10121 - 85th li«]..
Richmond Hill. L. 1st. ANTON CVETK« »VICII.
151- I.imlen STr«-«-t. JANEZ I »KRČAll.
231'S	Street.
Riclgew r,-l, X. V.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj se ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov zi> natančna pojasnila, V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro devet tisoč bolniške in skoro pet^ tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $10,000.
Ijruštvo zboruje vsako Četrt.» soboto v svojih društvenih prostorih v Peethoven Hull. 5. St. med drugo iti tr-tjo Ave , X.w Y..rk,
$ 5.00 $ :{.0(> $ 1.00 $ 4.20 $ 5 .00
Do 27. aprila se je nabralo v ta namen Po 27. aprilu se je pa nabralo
Prvič smo poslali v domovino Dane> smo pa poslali
Skupaj poslano Mestni občini v Ljubljani
Skupaj____$86.10
$739.70 $ 80.10
1>. 48.155.00 1). 5,13G.OO
I>. 5:1.291.00
munske in srbski* meje «iu jutra P»<livarske. Razumeti j«- tr«*l»a n»--srci"o. ki je zadela l»ol*rarsko in ki jasno kaže. v kaki m-varnost i se nahaja Evropa.	»
Prišel s**m v Plovdiv |»rt>kt> Tir-nova.
I>a suprojja. Tvniku Kraiik Sak--'•i* Stat«- liank prav vsak«-iitu pri-i' v r -NHii-.i potru-
poročava. k ' i ■ za potnik** M. Sik
POZDRAVI.
Predno < > i |*>t n j»-va s parni kom Martha Wa^hiitjrton" na obi>k v staro dtnnovino. pu/.ilravljava št-! enkrat w znanee. prijat«-lj*' in j sorodnik** v Barhi-rton-u. pifsi*b:n»
Pi,
stari
ki HU

Iti
'' u :
K. Lah
I-;o n;:p«»; uj"in na kraj. IIoi -!--i-širr,. "Martha Washing!-
Ira\ ljam s!lr. II!.. n.. v-» ^
Vv<
jat. i i m
a i.-nt i • i «
i •
v r.a » dru-
Uredništvo "Glas Naroda".
Razmere na Bolgarskem.
Francoski časnikarski poročevalec podaja zanimiv opis o razmerah v revolucijonarni Bolgarski. Aretacije komunistov se še vedno v masah vrše. Časnikarski poročevalec omenja, da je na Bolgarskem smeh prepovedan. Posledice atentata na katedralo sv. Kralja.
Ko so žareli nemiri v Bolgrarski, je pariški večerni list *Intransiwp-ant" poslal svojejra posebnega po-roeevalea v deželo. Ker se je pa ta nahajal tisti ras v oljski in je bila zadeva nujna, je odletel iz Krako-va v Sofijo z aeroplanom. Od «"*lan-kov, ki jih pošilja svojemu listu, je eden najzanimivejših popis potovanja iz Sofije v Varno, preko razburkane dežele. Poročevalec piše:
Civilizirani svet je danes v vojnem stanju 7. boljševizmom. V tem
ložaja ob dveh zjutraj na v**s glas smejati.
—	Zakaj »'j smejete ?
—	Ali je v liolfrarski prepovedano smejati se?
—	Ostanite tu 24 ur. pa vam bom pregnal veselje do smeha.
Brrr . . . Ko se je možak obrnil, smo lepo spet zdevali svoje stvari v kovčke in zlezli v vlak. To j** malenkosten dogodek, omenjam ga pa zato. ker kaže, kak dull vlada v deželi. Število ubitih in ranjenih policajev je namreč ogromno. Po-
ta jnem in krvavem boju je naj-jVSO(1 iš^jo komuniste in pori tem
trpi tudi nedolžni )>otiiik . . .
Varna je ljubko, zelo orientalsko me.sto ob Črnem morju. Tu Rusi lani izkrcali orožje in streljivo, tu so zagorele na nebu rakete na predvečer atentata v Sveti — Xe-
bolj na pa dan a fronta v tem trenutku Bolgarska.
Ce se pripelje tujec v Sofijo, i-ma sicer na videz občutek miru in varnosti. Oe pa ostane nekaj dni v mestu, se bo čudil, da sreča povsod
moške z obvezano glavo ali roko, in delji. Nekaj kilometrov od mesta
<Halje prihodnjifi. i
Promocija.
Xa univerzi v Varšavi je bil Leopold Mej ar, sin višjega *sodne ga svetnika v R'i»ni<*i promov*r-;ii /a doktorja vsega zdravilstva.
;>MWtMMMMMM<MM>
* KOŽNE BOLEZNI w
povzročajo mnogo trpljenja J ► v teh slučajih je treba jemat;
SEVERA-S
ESKO
i ta 4*nfiL*ito2e
Cena 50 centov.
t n A R H A P I U S
ženske v žalnih oblekah. Ce vprašuje, dobi vedno isti odgovor: 'Ra njen al i ubit od komunistov.' Tisoči so danes v Bolgarski žrtve vsakdanjih atentatov.
Dobil sem posebne uradne listine in v spremstvu nekega bolgarskega diplomata sem se usedel ob osmih zvečer na vlak, da se odpe-tjem v Varno. Po Sofiji se zvečer sprehajajo samo patrulje, od daleč se čuje pokanje bomb in prasketanje strelov. Vlak na kolodvoru je obdan o doboroženih vojakov in policistov.
Vožnja iz Sofije v Varno traja en dan in eno noč in ni prav nič prijetna. Vagoni so primitivni in spati ni mogoče v njih, že radi tega ne, ker je treba ob vsaki uri pokazati svoje listine. Bolgari so v splošnem prijazni in vljudni, toda omeniti moram, da so nekateri kolodvorski policisti izredno surovi. Njih naravna divjost si daje prosti tek nad nesrečnimi potniki. Na-ženejo jih sredi noči iz vlaka, premetavajo njih prtljago, stikajo po ežpih na peronu, kot da bi bili navadni zločinci. Sredi do zob oboroženih vojakov, sredi naših odprtih kovčkov, katerih vsebina je ležala, križem, razmetana po tleh, smo
proč je Evksinograd, poletna palača kralja Borisa. Enostavna zgradba v krasnem parku. Zidan je grad visoko nad skali nad morjem. Španski bezeg se je ravno razcvetel in njega ipamljivi duh je opajal vso okolico.
Odpeljal sem se naprej proti Plovdivu in spet prebil eno noč in en dan v vlaku, kjer kar mrgoli balkanskega mrčesa. Nazadnje sem vzel avto in se ž njim vozil naprej.
Na malih postajah, kjer ni nobenega buffeta, sem se vedno zabaval z dečki, ki so tekali ob vlaku in prodajali v olju pečene kolače, ali pa s Turki, zavitimi v cunje in lenimi kot njih osli. Ženske so zelo pestro oblečene in nosijo velike tovore, a vse to fatalistično življenje se odigrava v blesketu nasajenih bajonetov. •
Temne so slike: Štirje vojaki no sij o na odeji ranjenca, komunista, ki ga vedejo v Sofijo . . . uklenje-ni moški stopajo v vagone ... ob progi stoji požgana hiša ... v vagon porinejo na nosilnici ranjenca, ki diši po jodoformn . . .
Meščanska vojna! Da jo človek spozna, mora priti v Bolgarsko in govoriti s policisti, ki mu razlagajo na zemljevidu, mogočno omrež-
ae začeli vkljub neprijetnosti po- je komunistov, ki se raztega od
ru-
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem ; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega mcscca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja 111 julija.
Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam L januarja in L julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of lhe State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Aye., PITTSBURGH. PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. ■••J« stroka j* zdravljenj« akutnih In kroničnih bolezni Ju um trn zdravim nad 25 lat tar Imam akušnj« v vseh boiunlh ,
«JC#.L.fC*.m •,ov*n*ks»	'"'»'•m popolnoma razumeti m apomatt
vata bolezni, da vu ozoravim In vrnem raoi In zdravja. Skozi £3 i.t pridobil posebno .kuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. £to " popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Je. da vae aopoinom* »lin. N« odlaiajta, ampak pridite Slmpreje.
Ju ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In ||M po teluu, bolezni v grlu iz. padanj« las. bolečine v kosteh, star« rane. oalabelost, živčne In bolezni v*me-Surju, »dlcah, Jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato žilo. naduha Itd Uradna ura: V ponedeljek, sredo »n petek od 9. dopoldne do K "p*>po»<lii«: ▼ torek. Četrtek ln sobota od «. dopoldne do «. ave£er; v a«d«u** prazniku* od II. dopoldne do 1. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVM" $2Q
■ itreilco n »lovensk« črke,«,M-
—----^•y^Us'"'
•OLIVER' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEfifl
Pisati na pisalni stroj ni niKaka umetnost, Takoj lmfi te mk pile, Hitrost pisanja tobtte v ymjo,
■Lovrano PUBLISHING OOKPAHT
■e« Tsrk, M. I
aSO Ji t
GliAS NARODA, 4. JTTN. 19S*
S O L A IN A.
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.

3 V	(Nadaljevanje.)
Joried je hotela nositi za zajirtrk sveže roža za svojim pasom ter sama odhitela v park. da jih natrga.
Lzbrala si je pot mimo terase in čeprav se ni ozrla navzgor, je vendar zapazila Maurusa, ki je sedel na udobnem, pletenem stolu, z velikim listom v rokah.
Naglas je poklicala pse.
Moral jo je slišati in videti, a vendar ni prišel navzdol, da se ji pridruži.
—	Pedant! Dolgočasen filister! — je mrmrala, vsa razkačena in oster pogled je poletel k njemu navzgor. — Toliko vem že sedaj, da spadava skupaj kot voda in ogenj. Nikdar se nisem udajala iluzijam da bi se poročila iz vroč»- ljuibezaii.
Pohitela je naprej v park. kjer je dubtel jasmin in kjer je visel španski bezeg preko Meze.
Tedaj pa je zaslišala za seboj koraike, — urnei korake.
Ali je vendar prišel za njo?
Navdala jo je velika radost.
Dvignila je cvetke ustnicam. — kajti dovolj koketna je bila, da ni obrnila glave.
Naenkrat pa >e je zganila ter na lahno zakriknila.
Oojela jo je roka in Kurt Krašovec se je sklonili s pi am t očim pogledom preko nje ter jo poljubil na ustnici kot blazen.
—	Joried, videl .sem te iti v park in moral sem ti slediti. Moral!
V -svoji prvi jezil pa je sunila nazaj.
—	Ali ste blazen? Kaj si drznete . . . tukaj v panku, kjer naju lahko vsakdo opazuje? — j^ vzkliknila jezno Ts pretečim pogledom.
Kurt se je vzravnal in njegovi beli zobje so blesteli skozi temne In ke kot z<wbje divje zveri.
—	Jaz te ljubim, — ti si moja. Danes ali jutri, — enkrat mora svet vendar izvedeti. — j** mrmral.
.Juried -se je streznila. Prijela «a je za roko ter jo močno stis-
mk " i t
—	Kurt, ne napravi me nesreeno! — je prosila milo.
On pa je strastno zmajal z glavo.
—	Ne vem, kaj delam ... Kot brez uma sem . . . Soda j je dospel baron in mislimi, Joried, da bom tablaznel od ljubosumnost i.
Joried se je umaknila ter se ozrla v&nj e mrzl i m pogledom.
—	In takemu prismojenemu fantastju naj izaupam sebe in celo svojo bodočnost ? — je vzkliknila.
Kurt je izpustil njeno roko ter si pokril z obema rokama čelo.
—	I bij me. — uniči me, — le ne zapusti me! — je .stoikal in njegova strast ga je napravila interesantnim v očeh Francozinje. Njegova vnetost jo je podžigala in njena jeza jo je siiila k temu. da se os veti nad dolgočasnim sorodnikom, kat.a-emu se ni zdelo vredno slediti ji v park.
Hitro je vzela glavo Kunta med obe svoji roki, se sklonila navzdol ter ga poljubila zopet in zopet, dokler ni zrl nanjo kot pijan.
—	Da. ljubim te. ti čudak, a le ee -si pameten in molčeč! Ali hočeš rt« vse pokvariti s svojim nepremišljenim obnašanjem? Pokaži mi. da mi veruješ. Tvoji dvomi me žalijo. Daj mi fčasa, da vse uredim in srečna bova.
Km t je pričel poljubljati njeno lice. nj^ne roke in njeno obleko.
—	.Joried. — ti nebeška! lm.< j potrpljenje z menoj! — je prosil. k smehom in jokom.
Potisnila ga je od se-be.
—	Sedaj pojdi in mi zaupaj! Za ljubezen se potezaš kot otrok. •— a ljubezen hoče tajnih vezi.
—	Molčal bom. Joried. — molčal!
i
Petnajsto poglavje.
Žaluzije dvorani sliene obedne sobe so bile zaprte.
Zelenkasta luč je vladala v Idadneni prodoru in le sempatam si je priborila kak solnčni žarek pot skozi deščice.
Vrata balkona proti severni strani so bila odprta. Bilo je precej soparno in v sobo je prihajalo duhtenje cvetlic na vrtnih sredah.
Maurus si je obrisal potno čelo ter rekel:
—	Izprva sem bil zelo nesrečen, ko sem se moral ločiti od svojega dragega j>olka, a sedaj, pri tej vročmi, vidim šele, kakšen uii-ttik je postopati lopo v senci.
Joried je odložila pahljačo ter omalmila nazaj v svoj stol.
—	Res je, vaš polk mora sedaj požirati prah in vi. ki ste izprva izjavljati, da je vsaik dopust nemogoč, ste se naenkrat pojavili 1ukaj na gradil ter nam niste niti pojasnili te uganke.
Maiurus je 7. globokim vzdihom skomignil z rameni in ravno je hotttt odgovoriti, ko so se odprla vrat ter je vstopila Margareta.
Prosila j«* odpuščanja, ker je bila netočna, ker jo je služba pri bolnici zadrževala prav do onega trenutka.
Govorila je mirno in resno, motrila z brezbrižnim pogledom oba navzoča in njena liea se niso nič bolj pordečila kot so bila ponavadi.
Maurus je skočil pokonci.
—	Ali smem prositi, draga set»trična, da me predstavite?
Joried ni vstala, pač pa pokazala s pahljačo na sivo postavo
ter rekla malomarno:
—	Baron Maurus, — sestra Margaireta.
Maurus je ponovil svoj poklon ter se nasmehnil:
—	Sestra Margaret a ? — Res, »zelo varčna :ste, draga kontesa ter pozabljate, da ima človek ponavadi dva imena.
Joried ni delila njegovega veselega razpoloženja. Dvignila se je ter pokimala diakonistinji, napol dobrovoljno, napol popustljivo.
—	Res ne vem, kakšno je vaše drugo ime, ear a mla! Ne poznam vas drugače kot pod l<ipi«i, pobožnim imenom ''sestra Margareta".
—	Nisem vajena drugega nagovora, kontesa, ter ga imam naj-
raSe.
—	Ali čujete, Maurus? To je samariianska pobožnost -vseh plemenitih duš. ki so sklenile svoje račune s svetom in življenjem in ki
živa lc svojemu svetemu poklicu. Diakonistinja in nuna,__to sta
sestri, ki sta si do piteice podobni.
—	No, usmiljeni sestri pač ni treba odpovedati se svetu take kot nuni, — razven če ste vstopili v kak katoliški red, gospodična?
Joried ga je hitro prekinila. x
—	Saj vendar vidite, da ji je ljubši naslov "sefctra Margareta'1 kot vsak drugi. — Koneeno prihaja juha? Hvala Bogu, strašno sem lačna in za t;rpatit*3(. se ne zjjnimam^ nič jjiagga ikoft za jed.
(Dalj« pBh^ig) '[ "t; " \ "
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PABNIKI NA OLJX
FRANCE i9. junija
PARIS — 27. JUNUA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vedi za 2, 4 sli t oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
———m^M ALI LOKALNI AGENTJE -
■Arkadi j Averčenko:
Mož pod posteljo.
Kurosltpov je šel v gledališče. Ker pa je tzbolela primadona. je >ila predstava odpovedana in zato je prišel domov že ob osmih namesto rib enajstih. Žena mu je odprla izredno prijazno, ali om je ostal hladen. Ozrl se je na desno, na le vo in rekel temno:
"Čegava noga je tamle pod po-.teljo?"
**To ni nobena noga," mu j, smeje odgovorila 4'To so tvoji eevlji, ki si jih vrgel pod posteljo."
"Ti misliš, da so to moji čevlji. Dobro. Ustrelil bom vpeto."
Pod posteljo je zašumelo na po-.-eben način in izpod nje je prilezel kakor krolkod-il mlad mož.
"Čisto prašni ste," je rekel Ku-roslepov. "Kdo pa ste?"
Mlad mož je molčal.
"Zakaj molčite? Odgovorite! Mislim da i.ma»>i pravico, da vas vprašam. Pomislite samo: našel sem vas pod posteljo svoje soproge! Kdo ste ? ALi ste tat. ali prijatelj moje .soproge, ali blaznež.'"
Mlad mož se je odločil, da gLu-mi blazneža. Poskočil je trikrat, zaplesal na eni nogi in zakrilil 7. rokami . . .
"Kaj počnete?" je vprašal Kn-roslepov začuden.
"Ptič sem ! LeTtim!"
(Jospa Kurosltjpova se je pričela kljub rcisnosti fiituacije smej art i.
"Zakaj se smejete? Greh je, če se šalite z bolniki," je rekel mlad mož.
"Torej ste blazni ?" je vprašal K n rosi epov.
"Pt ič s "m ! Odprite mi okno in od frčal bom."
"Glejte," je rekel K»iroslej>ov "če prileti ptič v hišo, ga za pro v kletko. Jaz vas bom dal zapreti. Sicer pa mogoče sploh niste blazni?"
"Ne, jaz sem blazeit" je reke! mladi mož in prestrašeno pogledal palico, ki jo je gospod soprog držal v roki . . . "Jaz sem ti norec ..."
"To more ugotoviti samo psihiater. Katja ! Telefoniraj takoj v norišnico, naj pnide zdravnik in dve slugi . . . Hitro ... v avtu!"
"Pošljite me raje domov." je prosii,,mladi mož. "Jaiz sem tih in miren norec ... v domači oskrbi . . ."
*,4|Ne! Nevarnost je za vse mesto."
Dolgo so čakali zdravnika . . . Mladi mož je stal v kotni in oponašal od časa do časa ptičji lejt.
Kornčno je prišel zdravnik 7 dvema slugama.
"Kje je bolnik?" je vprašal hitro.
"Tamle stoji. Prišel sem domov r.ekaj preje, kakor sem računal in ga naš?l pod posteljo svoje soproge. Vprašal sem ga. kako je prišel tja in on mi je odgovorit: Jaz sem blazen! Jaz sem ptič! Gospod doktor preiisč i te ga."
Doktof-Je pogledal 'mlado ženo. mladega moža. Prepoznal je .situacijo in ker je imfll tudi sam doma mlado, lepo ženo, sii je mislil, da lahko tudi .sam enkrat zagleda pod posteljo nogo. V njem je v-stala besnost proti mlaidhn ljudem, ki zapeljujejo omožene ženske posebno pa proti hudodelcu, ki mu je stal sedaj nasproti.
"Pojdite v kalbinet," je reke* osonno, "preiskai vas bom."
V ka3>inetfu se je odločil mlad1 mož za drugačno vlogo. Prekrižal ie na prsih roke in rekel zdravniku:
\ *' CMovek, -če ho(?eš priti v paradiž, se javi pri meni. Jaz imam k 1 juče.za paradiž.'! — . —... .
"Potom si ti sveti Peter!" je rekel zdravnik in prešel k tikanju.
* "Uganil si," je odgovoril mladi piož.
"Mene zanima samo ena stvar: Kako je mogeil pritd Ptter pod posteljo?"
"Xeraizumljiva so pota Gospodova!"
'" Dovolj !" j e kariknil dokt or nervozno. "Oblecite ga v prisilni jopič!"
"Do%Tolate." je reikel mladi moJ| in prebledei. "Kaj to pomeni? Nimate praviee . .
"Takoj boste videla, kakšno pravico imam . . . Dal vas bom zapreti v izolirano ctldco. Ukazal bom, da vam bodo vlivali mrzlo vodo na glavo ..."
Izgubljen sem, si je mislil mla--di mož in poizkušaj, da se osvobodi #-lnžabniikovih rok.
V težkem boju sta mu služabnika močno objela roke s svojimi rokami in ga pri tem še močno tolkla.
Doktor je prisostvoval prizoru z očitnim zadovoljstvom.
"Doktor, .pustite me! Poveda* bom resnico . . ."je izjavil mlad: mož skoro jokaje.
"Dobro. Spustiite ga! No?"
"Jaz nisem blatsen!"
"Kako sto prišla v tujo liišo pod go^pe-jino posteljo ?"
"Oe-pod doktor! Borba za obstanek, brezposelnost . . . vsakq sredstvo je dobro ..."
"Vi .ste tat ?"
"Da," je rekel mladi mož s ponarejenim stokom. "Ali sedaj nisem ničesar ukradel. Pu-stite me da grem ..
"Ne!" j a rekel doktor. "Ni«em patron tatov!"
D vi gnil je telefonsko slušalko in za klical:
"Halo! Gospodična! Prosim policijski komisarijat! Gospod pristav? Tu doktor Orlov! Prijeli smo tatu. Dvorjanskaja 7. vrata 10. iPriddte. da ga aretirate!"
Ko je prišel pristav, je rekel doktor;
"Našli so tegale gospoda pori gospodinjo posteljo. Najpreje je glumil blazneža, pot(<m je priznal da je tat."
Pristav je tudi imel doma mlado, lepo ženo. Mislil si je: jaz sem ves dan v službi in medtem . . .
Bes se ga je lotil.
"A, ti tump!" je zavpil. "Krasti . . . JaK ti bom pokazal . . . Kje imaš tovariše? PrLzziaj! Sicer ..."
Vzdignil se je par rok in mladi mož je izlrtel v kot.
"To je bil predujem . . . Čakaj, pobček, na komisarijatu bo« že še dnhal pendrek ..."
"Gospod pristav," je vpil mladi mož in padel pred njim na kolena. "To je pomota justice . . . Jae nisem tat ... Vi ste me sicer udarili . . . Jaz nisem tat ... De dober znanec gospe-, . . je« prijatelj . . . Bil sem pri njej m tedaj je.prišel nepričakovano njen mož domov.*'
"Katko moremo ugotoviti vašo identiteto?"
"Imam svoje stanovanje, telefon. jaz sfim odvetnik . . . sem 25 let star, nekaznovan, oženjen . . . Dr. Galkin . . , dovolite, da se predstavim! jZelo mi je prijetno, da se seznanim is v aim i.''
"Kakšno telefonsko številko i-mate?"
"23-45", je odgovoril Galkin.
Pristav, je pritisnil telefonski gumb:	j
"Halod Pr*>5im	Hvala!!
Halo]
pri tciitfoiMi * Gofcpa-tialkrini N<* šli smo vašega moža' pod postel jo gospe Kuroslepove? Kaj naj napravimo ž njim? Ha? Dobro!"
Pidstav je odložil slušalo in re-i kel:
"Gospod Galkin, vaša soproga vas prosi, da pridete takoj do-! roov !*'
I Ko je prišel mladi mož omahujoč v predsobo, mu je prišel na-tproiti gospodar:	4
" Vi .ste dober znanec moje so-pro^^'.Katjin prijat,elj! Ti ptičdk
Dal mu je tak sfknek v hrbet, d?, je preletel .stopnice . . .
Doma ga je piretepla še žena.
1 n ko je mladi mož pozneje pre štel vsei ibatine, ki jih je prejel te ga kritičnega dne, je spoznal, da je najboljša diplomacija — pove dati resnico.
Ce bi bal takoj ko je prilezel izpod postelje povedal re«?nico, bi ga pretepel sam gospodar, tako pa je nesel batine obeh siug, pri stava in svoje žene in povrh še gospodarjeve, ki bi jih bil itak dobil .. .
SMRT ROMUNSKEGA DIPLOMATA
Kretanje parnikov - Shipping News
Bivši rumunski ministrski predsednik in .politik Aleksander Mar-»hiloman je umrl v Bukarešti v 72. letu svojega življenja.
Marghiloman je bil potomec bogate bojarske obitelji iz Buzea. Smdiral je najprej na liceju v Slantii Slari, pozneje pa pravozna ust vo v Parizu, kjer }e tudi dosegel doktorsko ča«tf. Od leta 1879. do 1883. je izvrševal službo državnega pravdnika. Leta 1884. je bil izvoljen v parlament-, kjer se je pridirnžil znanemu politiku Petru Carpu. Štiri leta pozneje je postal justični minister. V naslednjih konzervativnih kabinetih je bil zaporedoma justičnii, poljedelski, notranji, zunanji in finančni* minister. Sčasoma je postal eden; izmed najuplivnejsih koservativ-| nih osebnosti v Rumumiji.
Ob izfrruini svetovne vojne leta 1914. je bil Marghiloman šef konservativne stranke. Kot tak se je udeležil va&nega kronskega sveta v Sinaji. kjer se je odločalo o usodi države. Marghiloman je bil «a nevtralnost, do«im je Filipescu zahtfval vojno napoved central nim državam.
Ko je pozneje Bnimunija posegla v svetovno vojno ter je doživela strašen vojaški polom, radi katerega je morala vlada bežati v Jassy, je ostal Marghiloman v Bukarešti kot predsednik Rdečega križa. Dne 5. marca 1918 je bil i-menovan za ministrskega predsednika in dva dni pozneje je sklenil takozvani ''bukareški mir." Po polomu centralnih držav dne 24. oktobra 1918. se je moral Marghiloman zopet umakniti. Prekli cal je bukareški mir in stopil zopet na eeil.3 konservativno - napredni stranki in se je posvetil vod st vu njena h časopisov. V za s fib-nem življenju je bil Marghiloman posifbno velik ljubitelj dirkaške-ga športa, živel pa je kakor žive vsi člani boljših družin z rodbinsko tradicijo na Rumunskem.
»- junija:
Columbus. Cherbourg. Bremen: Lapland, Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitanla. Cherbourg: Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	junija:
D«j Grass«, Havre; Albert B&UIn, Boulogne, Hamburg.
13. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg;- Veendam, Rotteroam:
Orbita, Cherboutg; Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace. Cherbourg, H ara b rug; _
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg. Bremen.
17.	junija:
Berengaria. Cherbourg; Roc ha in beau. Havre.
18.	junija:
Pittsburgh. Cherbourg, Antwerp.
20. Junija:
Olympic. Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg: America. Cherbourg. Bremen; Volendam. Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	Junija: Mauretanla, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland. Cherbourg. Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg: Bremen, Bremen.
37. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam: Pres. Roosevelt, C'hert>ourg. Bremen; Min-nckahda. Boulogne; Andanla, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; ■ tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Prank Sakser State Bank.
1- julija:
Aauitania, Cherbourg:	SaVole,
Havre; Pr«s. Harding. Bremen.
2.	Julija:	— Zeeiand, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic, Cherbourg.
4.	julija: Leviathan, Cherbourg.
6.	Julija:
De Grasse, Havre.
7.	julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg.
8.	Julija:
Berengaria, Cherbourg; George Washington. Bremen.
9.	julija:
Cleveland, Hamburg.	,
11. julija:
Olympic, Cherbourg: France. Hav»-re: Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. Julija:
Reliance, Hambu-g.
16. julija:
Rochambeau, IlavTe; Mauretanla. Cherbourg: Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg.
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
22.	Jutija: America, Bremen.
23.	Julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg.
25. julija:
leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Ordima, Hamburg.
28.	julija:
Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	julija:
Auuitania. Cherbourg: La Savoie, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeeiand, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. No-benih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKI PARNIK
PRESIDENTE WILSON
Odpluje NARAVNOST V TRST
dne 30, JUNIJA
Cena do Trsta III. razred $1»0. z vojnim davkom: tja in nazaj samo 9162.00 in vojni davek $5..—Železnica Iz Trsta do Ljubljane samo $1.20. Vozni list iz Trsta do New Yorka
samo $107.50. Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena in udobna proga za potovanje.	«
COSUUCH LINE of TRIESTF
Phelps Bros. & Co., 2 West st..
' New York
Zmaga nacijonalistov.
MANILA, Filipinsko otočje, 3. junija. -— Pri učeragenjih volitvah so zmagali nacijonalistL Njihova stranka je dobila v obeh zbornicah večino, dočim kontrolirajo (mestni svet v Manili demokratje.
Izdal sem novi cenik
Domačih Z d r a y i 1
katera priparoCa MsQr. Kneipp v kajfl
DOMAČI ZDRAVNIK Piiite take) pe brezplačni cenik. 49 ga imate v eiuCaju petrebe pri rekah. IM POPITI RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa s rlnčkom. Iz garantlrmnega Jekla. <0. 65, 70 in 75cra dolge. $2.— Kosa pollranka a rlnčkom, K. 70
In 75 cm. dolge ................ 91.50
Klepilno orodje .......................91.25
Brusni kamen "Bergamo" ......45
Pralca .......................... .so
Motlka.....»Oc; Srp za klepatl .«5c
RlbeCen aa repo, a dvema note*
ma ............................. 91.25
Blago pollljam poltnine prosto.
Mafh. Pezdir
Box 77«, City 'H all St«., NEW YORK, N, Y, .
POSKUJSAJTE TO NA
SVOJIH LASEH / // — ^ 15 DNI
Potem naj vam pa zrcalo pokaie uspehe. Pišite za precejšnjo poskusno ponudbo.
Ni treba, da bi vaši lasje postali tanki niti da bi vi postali plefiasti, kajti je način, ki uniči bacil, kateri uničuje lase. Ta različen način bo zaustavil tanžanje las. mrtvilo las. odpravil prhaj In srbečico. otemnil sive lase. zaustavil preteke ali naraščujočo pleSo ter ojačil in podaljšal življenje las moških in žensk. PoSlJite Ime fsedaj. da ne bo prepozno za 15 dnevno precejšnjo poskusno ponudbo.
AYMES CO. 416 8. Dearborn St., H-101, Chicago, III.
$10,000.— LETNO
čistih doiKxikov prinese gostilna, restavraeija in liotel na znanem Kee-d Street. 3-nadstropno zidano poslopje, 7 uslužbencev zaposlenih. Procla se pod ugodnimi pogoji. Izredna priUrka za Slovenca z ženo in odraslimi otroci.
Pekarija in grocerija v sredini slov. naselbine, s poslopjem in vso upravo in zalogo. Zelo poceni.
Restaurant, gostilna in hotel v najem. Delavsko okrožje, dobri in redni dohodki. Zlata jama za pridno družino.
Nadaljne podrobnosti pri: National Service Bnrean
458 National Ave., Milwaukee. Wis.
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-•kega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov«
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
BOJAEX NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA' NAJVEČJI

Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko,
Kdor J« namenjen potoniti v stari kraj, je potrebno, da je oa tančno poučen o potnih H^nfr prt Ijagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vim jih roombi dati veled nafie dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v IIL raaredu.
Glasom nove naselntfke posture
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, *am are J o tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnifikl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen Je se lahko napravi tndl \ New Torku pred odpetovanjem, te? se poflje prosilcu v stari kraj gla sam nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Kdor Cell dobiti sorodnika nI svojca is starega kraja, naj nam prej pl5e za pojasnila. Is Jngosla vije bo prlpufičenlh v prihodnji)} treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po «71 prlaeljenoev.
AmerlSki driavljanl pa samorej dobiti sem žene in otroke do IS. 1« ta brez, da M bU! iteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo „ kvoto. S ta rlii in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pilita m pojasnila.
Prodajamo vozne list« n vas prt ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt 8t^ Haw York
f
Prav vsakdo—
kdor ka] ličt; kdor kaj
ponuja; kdor kaj knpnjs; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit nspek »
MALI OGUkfll v "G las H a c o d a 1
Pozor čitateljL
Oposorite trgovce fa e^ tartniks, pri katerih kupa-Jote ali naročate In sto i njih postrežbo ndovoljn^ da oglašujejo v listu "Glas Naroda", g Um boste vstregll vsem«
Uprava "Glas Waroda'
gftpyBMSKL -DNEVNIK ^ TnRnftttvm ^ ir ^ |y
•GLAS NARODAW, THB H
-Siti

- /
i&aSžk«:-.i?: ■