Cona 10 (On
UTO XVL, ŠTEV. 32
LJUBUfiNA, TOREK, 8. FEBRUARJA 1955
SLOVENSKI
Izdaja euoplrao-zaioZnJSko podjetje SZDL .Nai tisk« - Direktor: Rodi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Tiska tiskarna «Slov. porofevajea« — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičeva ulica L telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva VIL, telefon 23-122 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea «, telefon 21-89«, za ljubljanske naročnike 29-483, za zunanje 21-532	— poštni
predal 29 — Tekoči račun Narodne banke М1-«Т«-Ш — Mesečna naročnina 2M din

POSVETOVANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE
Pinayu obetajo uspeta
Novi mandator Je razložil glavna načela njegove vlade: organizacija varnosti države, utrditev njenih zvez, potrebne reforme v Severni Afriki, gospodarska ekspanzija in socialni napredek — Mandat so ponudili najpreje Mayerju, ki ga je odklonil — Pincy bo verjetno v četrtek predlagal investitura
Frantile
Smerdu: «Prešeren«
Pariz, 7. febr. (AFP) Predsednik francoske republike René Coty se je danes dopoldne sešel s predsednikom tunizijske vlade Tahar ben Amerjem in se z njem dlje časa pogovarjal. Tunizijskega predsednika sta spremljala ministra Mongi Slim in Masmudi.
Antoin Pinay, kateremu je predsednik republike zaupal mandat za sestavo nove vlade je poklical na razgovor v Pariz tudi francoske generalne rezident« v Alžiru, Tuniziji in Maroku. Razgovori naj bi bili jutri, udeležil pa se jih bo tudi novi generalni guverner Alžira Soustelle, ki se je sinoči sešel s Pinayem. Pinay je izjavil, da bo nova vlada zahtevala investiture najpozneje v četrtek.
Po protokolarnih obiskih Men-dèsu-Franceu in predsednikoma obeh skupščinskih domov, se bo Pinay glede sestave nove vlade posvetoval z voditelji parlamentarnih skupin. Kakor kaže,
nima namena pogajati se s strankami. Obrnil se bo na posamezne osebnosti in sestavil vlado, nato pa bo zahteval investiture.
Pinay je sinoči razložil poglavitna načela, ki se jih bo držala njegova vlada, in sicer: organizacija vamostj države, utrditev njenih zvez, potrebne reforme v Severni Afriki, gospodarska ekspanzija in socialni napredek. Domnevajo, da bo dal Pinay resor ministrstva za zunanje in notranje zadeve radikaloma Réne Mayeru in Charlesu Brunu.
Pariz, 7. febr. (Tanjug) Padec vlade Pierra Mendèsa-Francea je v francoskih političnih krogih predmet živahnih komentarjev. Mendčsu-Franceu priznavajo, da je prebudil državo iz politične mlačnosti in rešil indokitajsko ter več drugih vprašanj, zamerijo pa mu najbolj pariški sporazum. Prevladuje pa prepričanje, kar je med drugim dokaza-
E7AKUACUA TACENSKIH OTOKOV
Doslej nobenih, težav in spopadov
Zastopnik Pekinga je označil ameriško pomoč pri evakuaciji kot »vojno izzivanje LR Kitajske« — Bevan pa opozarja ZDA naj ne računajo, da jih bo Vel. Britanija posnemala
Tajpeh, 7. febr. (AP) Iz virov, ki so blizu Cangkajško-veinu obrambnemu ministrstvu, se je zvedelo, da se je sinoči začela evakuacija kou-mi titanskih čet s Tacenskih otokov. Pri evakuaciji so sodelovale enote sedmega ameriškega brociovja — šest letalonosilk, 2 križarki, 56 rušilcev in druge pomožne ladje. Doslej ni bilo o evakuaciji izdano nikako uradno poročilo.
Iz koumintanških krogov se je izvedelo, da poteka »operacija razvrščanja« na TaiJenskih otokih po načrtu in da ladje, ki opravljajo evakuacijo, doslej niso zadele na nikake težave. Z otoka Tacen morajo evakuirati 15.000 kuominian-ških vojakov in 15.000 civilistov. V operaciji sodeluje 75 ladij. Domnevajo, da bo evakuacija trajala sedem do osem din.
Peking, 7. febr. (AFP) Zastopnik kitajske vlade je izjavil danes, da pomeni sklep ZDA, da pošljejo sedmo bro-dovje v kitajske teritorialne
Trojna pomoč tudi v tem letu
Beograd, 7. febr. (Tanjug). Veleposlanika ZDA in Velike Britanije ter odpravnik poslov republike Francije so obvestili jugoslovansko vlado z notami, ki so bilè danes izročene namestniku državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Alešu Beblerju, da nameravajo njihove vlade rodi v proračunskem letu 1954/55 dajati Jugoslaviji gospodarsko pomoč. V «rvojih notah ponovno poudarjajo načela, v okviru katerih so prejšnja leta dajale pomoč Jugoslaviji
Kakor se je zvedelo, se je pomoč vlade ZDA že začela izvajati in so bili med vladama FLRJ in ZDA že dogovorjeni nekateri aranžmaji, medtem ko so razgovori o porabi pomoči Velike Britanije in Francije ter sklenitvi posebnih aranžmajev v tem smislu še v teku.
vode, kjer naj pomaga evakuirati otoke Tacen, »vojno izzivanje proti ljudski republiki Kitajski« in resno nevarnost za mir na Daljnem vzhodu.
London, 7. febr. (AFP) Vodja levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan je izjavil sinoči, da bi ameriški narod napravil velikansko napako, če bi dovolil, da bi ga
HONGKONG, 7. febr. (AP). 17. članska burmanska trgovinska misija Je odpotovala na Kitajsko. Misija bo sklepala sporazume s kitajskimi trgovinskimi zastopniki za nakup zdravil, kovinskih izdelkov, suhega sadja, kitajskih zelišč, lončenih izdelkov iv čaja.
potegnili v vojno, verujoč, da ga bo Velika Britanija posnemala.
V govoru, ki ga je icmel v občini v Hullu (Yorkshire) pred dva tisoč ljudi, je Bevan izjavil, da mora Velika Britanija predsedniku ZDA Eisen-
__	_ HSINCUS,-S) U
—	------Y/ <7. --oUitung
' %
Grško-jugoslovansbi vojaški razgovori
Skoplje, 7. febr. (Tanjug) Danes je prispela v Skoplje grška vojaška delegacija, ki jo vodi poveljnik prve grške armade general Jatridis. Z zastopniki Jugoslovanske ljudske armade bo imela razgovore o nadaljevanju začetega vojaškega sodelovanja med državama.
Na železniški postaji je grško delegacijo sprejel poveljnik skopljanSke vojaške oblasti generalni podpolkovnik Rade Ha-movič s skupino generalov in oficirjev JLA.. Navzoča sta bila tudi grški generalni konzul v Skc-plju g. Dimitrios Heraklidis in vojaški ataše grškega veleposlaništva v Beogradu podpolkovnik Korinas.
-V- —PESCAD0RES-
/1 O 4	-
iORMOŽA
howerju jasno povedati svoj namen, ker bi to lahko pomagalo, da pride do miru. Govoreč o Formozi, je Bevan dejal, da ameriška vmešavanja
PO OVINKIH
Ameriška vlada namerava s pomočjo »male skupščine« OZN sprožiti vprašanje odhoda skupine opazovalcev OZN na Formozo, da bi se izognila sovjetskemu vetu v Varnostnem svetu
HAAG, 7- febr. (Reuter). — V Diambiju, jugovzhodni pokrajini Sumatre se je razlila reka Ra-tang Hari. Poplave so katastrofalne. Na tisoče ljudi je brez stre-tae, vsa kopna pota v pokrajini •o preplavljena. Indonezijsko letalstvo meče v poplavljene kraje hrano In zdravila. V Džambi so poslaM vojaške enete na pomoč prebivalstvu«
VRFME
Vremenska napoved za torek: Precej oblačno, vmes be^Jo raz-rttve zlaetl v zahodni Slove-V nižinah megleno, v viž jih pa se bo temperatura V nižinah zjutraj delo-
New York, 7. febr. (Tanjug). V Washingtonu razmišljajo o možnosti, da bi posebna skupina opazovalcev Združenih narodov odpotovala na Formozo in Pe-skadorske otoke. ZDA bi predlagale to v Varnostnem svetu, ki se namerava zbrati glede položaja v Kitajskem morju. Ker računajo, da bi ZSSR vložila veto proti slehernemu sklepu, ki bi bil sprejet ob nenavzočnosti kitajskih predstavnikov, proučuje ameriška vlada možnost, da bi zadevo predložili Generalni skupščini, v kateri ni dovoljen veto. Ker pa bi sklicanje Generalne skupščine terjajo pnoMio obrazložitev ta
močne razloge, je mogoče, da bi se ZDA ali kateri njihovih zaveznikov obrnil na tako imenovano «malo skupščino«. Ta »mala skupščina« je bila ustanovljena kot telo, ki bi opravljalo posle Generalne skupščine med zasedanji Po treh letih brezdelja je bila »mala skupščina« pred kratkim sklicana, da bi izvolila predsednika In druge funkcionarje. Ze tedaj pa so domnevali, da so imeli sklicatelji sestanka v mislih možnost, da bi »malo skupščino« uporabili v formofikem primeru. Sovjetska zveza v iej ustanovi ne sodeluje, љ
predlog za zmanjšanje napetosti na Daljnem vzhodu, kjer kjer so »ZDA postavile Kitajsko pred alternativo: Vojna ali mir«.
Georg je nato povedal, da bo senat gotovo ratificiral pakt med ZDA in Čangkaj-škom čeprav ga bodo verjetno nekateri senatorji skušali spremeniti. Neodvisni senator Wayne Morse in nekateri drugi bodo, kakor kaže, zahtevali natančno ugotovitev, za katera ozemlja bodo ZDA nudile Cangkajšku pomoč.
Predlog Severnega Vietnama
London, 7. febr. (AP). Pekinški radio je danes sporočil, da je vlada Severnega Vietnama izrazila pripravljenost, navezati redne zveze z Južnim Vietnamom. Kakor trdi radio, zastopa vlada Severnega Vietnama mnenje, da ves Vietnam ena država in da so »politične, gospodarske, kulturne In družbene zveze ter vzajemnost vietnamskega naroda nerazdruž-ne«.
Fan Van Baš, pomočnik ministra notranjih zadev Severnega Vietnama je izjavil včeraj, da bodo redne zveze med Severnim in Južnim Vietnamom dale oblastem obeh strani možnost za medsebojno razumevanje, s tem pa podlago za dokončno rešitev političnih problemov Vietnama, določeno v deklaraciji že-
la tudi za vlado usodna debata o Severni Afriki, da ni šlo samo za vladno politiko, pač pa bolj za osebno sovraštvo nekaterih voditeljev opozicije do Mendèsa-Francea, kateremu se je pridružilo nezadovoljstvo znotraj radikalno socialistične stranke in degolovske parlamentarne skupine s predlaganimi vladnimi reformami v Alžiru.
To zadnje je napotilo bivšega predsednika vllade Rene Mayera, radikalno socialističnega poslanca nekega alžirskega departmaja, da je začel gonjo proti svojemu strankarskemu somišljeniku Mendčsu-Franceu in potegnil za seboj 20 odločilnih radikalno socialističnih glasov.
Da pa je dobil mandat za sestavo Vlaide Antoin Pinay, je po-
sledica dejstva, ker so tako svetovali zastopniki večine političnih strank, razen socialistične stranke n KP Francije. Najprej so ponudili mandat radikalnemu socialistu René Mayeru ki je povzroči! padec vlade. V Franciji je namreč navada, da ponudijo mandat najprej tistemu, ki je neposredno povzročil padec vlade. Le-ta je ponudbo odklonil, trdeč, da bi bila proti temu njegova stranka sama, ki ga dolži, da je povzročil nezaupnico vladi, kii jo je vodil radikalni socialist.
Antoin Pinay se je že začel posvetovati s svojimi strankarskimi
koval, pripravljen braniti pariške sporazume. Glede Severne Afrike se je Pinay v zadnjem času večkrat sešel s predsednikom tunizijske vlade Tahar Ben Amerjem in -drugimi član: tunizijske delegacije. Trdijo, da je pri tem pokazal razumevanje za nekatere zahteve Tunizijcev.
Rim, 7. febr. (Tanjug). Italijanski minister za zunanje zadeve Martino je izjavil, da je padec vlade Mendèsa-Francea dogodek, ki je spet opogumil tiste, ki sejejo mednarodna nesoglasja. Martino je pripomnil, da ni mogoče napovedati, kakšne bodo posledi-
na Formozi nikakor ni mogoče razlagati kot »dejanje kolektivne varnosti«.
Washington, 7. febr. (AF) Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve demokrat Walter George je danes izjavil novinarjem, da upa, da bo Kitajska verjetno po Indiji predlagala nekaj novega za ustavitev sovražnosti okrog Formoze. Sodi, da je Kitajska »izgubila« v očeh držav britanske skupnosti narodov, ker je odklonila udeležbo na sejah Varnostnega sveta. Senator je zaradi tega prepričan, da bo Kitajska dala proti-
Samo še nehaj dni plovbe
Na »Galebu«, dne 7. febr. (Tanjug) Predsednikova eskadra je odplula danes iz Port Saida in se odpravila na zadnji del potovanja v domovino. »Galeb« in spremne ladje so davi okrog sedme ure dvignile sidra in v spremstvu egiptovskih rušilcev »Ibrahim« in »Ta-kir« odplule iz Port Saida. Nekoliko po 8. uri po krajevnem času je predsednikova eskadra zapustila egiptovske teritorialne vode. Egiptovska rušilca sta nato drug za drugim z vso hitrostjo vozila mimo »Galeba«. Mornarji obeh rušilcev so stali v robnem pozdravu, vojaška godba na »Takiru« pa je zaigrala jugoslovansko himno. Vojaška godba z »Galeba«, ki je odzdravil na pozdrav egiptovskih rušilcev, je zaigrala egiptovsko himno. Takoj nato sta egiptovska rušilca napravila krožni manever in se obrnila proti Fort Saidu. »Bio-kovo« in »Triglav« pa sta prevzela spremstvo »Galeba«.
Razpoloženje na »Galebu« je izvrstno. Po tolikih dneh odsotnosti in potovanja po morju je predsednik Tito s svojim spremstvom tako rekoč na pragu domovine. Čaka nas samo še nekaj dni plovbe skozi Sredozemlje in Jadran. Močan veter, ki je pihal včeraj v jugovzhodnem delu Sredozemlja, je sinoči začel pojemati, tako da morje ni bilo tako razburkano kot včeraj. Jutri pričakujemo popolnoma lepo in mirno vreme.
Antoin Pinay je bil marca 1952 prvič pređs. vlade. Možnost, da bi dobil v skupščini relativno večino, je precejšnja. Parlamentarni strokovnjaki menijo, da bodo proti njemu glasovali socialisti, komunisti in veliko število dego-listov. Čeprav je človek desnice, med ljudskim republikanskim gibanjem ni priljubljen, vendar pa bi bila podpora poslancev te stranke za Pinaya zelo važna. Parlamentarni strokovnjaki menijo, da bo glasovalo v skupščini proti Pinayu kakih 270 poslancev.
prijatelji in zastopniki ostalih političnih strank. Kakor se je zvedelo, bo dai nocoj ugoden odgovor predsedniku republike Cotyju.
V francoskih političnih krogih upajo, da se bo okrog Pinaya zbrala čimvečja večina v narodni skupščini. Njegov gospodarski lačrt v letu 1952 je kolikor toliko ustalil cene. in preprečil padec franka. Pri glasovanju o pariškem sporazumu se je vzdržal glasovanja, zato se vprašujejo, če bo sedaj mogel al-i hotel braniti ta sporazum v narodni skupščini, če bi prišlo do drugega glasovanja. Domnevajo pa, da bo Pinay, če bi mednarodni položaj nare-
ce tega dogodka za Francijo v zahodnoevropski zvezi. Italija bo, ne glede na stališče Francije, nadaljevala svojo pot in ostala zvesta prevzetim obveznostim.
Nova veterinarska konvencija z Italijo
BEOGRAD, 7. febr. Jugspress je zvedel, da je med italijansko in jugoslovansko vlado dosežena soglasnost, da se prično razgovori za sklenitev veterinarske konvencije. Začetek razgovorov pričakujejo konec tega meseca. Dosedanja veterinarska konvencija je bila sklenjena 1924. leta, po vojni pa je bila njena veljavnost podaljšana.
Neuspeh kairske konference
Brezuspešno posredovanje Sami ei Solha — Samo Saudska Arabija in Jemen podprla egiptovsko stališče — Članek Salaha Salerna o konferenci predsednikov vlad arabskih držav
kot Je MVCuO
Kairo, 7. febr. (Reuter) Predsedniki vlad arabskih držav so davi odpotovali iz Katra. Poučeni krogi trdijo, da se je konferenca končala z neuspehom. Pravijo, da sta na včerajšnji zaključni seji te konference egiptovsko delegacijo, ki je nasprotovala sklenitvi turško-iraškega pakta, podprli samo delegaciji Saudske Arabije in Jemena, zastopniki Sirije, Jordaia in Libanona pa so izrazili mnenje, da bo ta pakt koristil arabskim državam. Po trditvi diplomatskih opazovalcev je skušal predsednik libanonske vlade Sami Solh posredovati v sporu med Irakom, pa pri tem ni uspel.
Clan egiptovske delegacije brigadni general Mahmud Riad je izjavil o sinočnji konferenci, da ni obrodila sadov. Pripomnil je, da Egipt ne bo izstopil iz arabskega varnostnega pakta. Po drugi strani pa je predsednik vlade Gamal Abdel Naser pred nekaj dnevi izjavil, da bo Egipt izstopil iz arabskega varnostnega pakta tisti trenutek, ko bo Irak podpisal predlagano obrambno zvezo s Turčijo.
Kairo, 7. febr. (AFP) Minister za nacionalno orientacijo Šalah Salam je napisal v egiptovskem časopisu »Al Gumhuriia« članek, v katerem razlaga neuspeh zadnjega zasedanja Arabske lige. »Konferenca je bila samo mehurček milnice.« je dejal Šalah Salem. »Nihče ne ve, če Je odložena, končana ali raz-
veljavljena. Razšli smo se, ne da bi si bili vsaj stisnili roko. Arabski narodi nikoli ne bodo mogli razumeti, da so mogli imeti predsedniki vlad njihovih držav petnajst sestankov, ki so trajali skupno 75 ur, ne da bi pozneje vedeli kaj so sklenili kako so se razumeli, oziroma o čem so se sporazumeli«
Ko opisuje nato ozračje na
o kolektivni varnosti arabskih držav in na Ustanovno listino Združenih narodov«. V resoluciji je dalje rečeno, da je pogoj za sodelovanje z zahodnim silami da se pravično rešijo arabska vprašanja in da bi arabske države lahko imele vojsko, ki je potrebna za njihovo varnost in odpor proti sleherni napadalnosti ne da bi bila v nevarnosti njihova suverenost.
Egiptovski minister pravi da je bilo videti kot bi s tako prokrojitvijo odobravali ob rambne sporazume z Zahodom, kar je skušal Egipt spremeniti Sirija, Libanon, Jordan in Libija so to odklonile in zahtevale, da ne sprejmejo nikake dokončne resolucije. »Tako smo se ob koncu konference znašli na istem mestu kot smo bili v začetku,« je končal Šalah Salem.
zadnji seji piše Šalah Salem, da so egiptovsko delegacijo že pred začetkom razgovorov sprejeli »s sovražnim prezirom«, nato pa navaja besedilo načrta končne resolucije, ki jo je v imenu vseh predložil egiptovski delegaciji predsednik libanonske vlade Sami el SoJh. V resoluciji je rečeno, da se mora »arabska politika opirati na ustanovno listino Arabske lise, na pakt
Diplomatsko kronika
Beograd, 7. febr. Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Dragomir Vučinič se bo v torek 8. t.m. vrnil na Dunaj po sedemdnevnem bivanju v Beogradu. V času bivanja v jugoslovanskem glavnem mestu se je veleposlanik Vučinič posvetoval o razvoju odnosov med Jugoslavijo, in Avstrijo. V razgovoru z diplomatskim urednikom Jugopressa je velo. poslanik Vučinič izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim razvojem odnosov med obema državama. Po njegovem mnenju splošno ozračje jugoslovansko avstrijskih odnosov in dosedanji uspehi doseženi v mednarodnem sodelovanju opravičujejo upanje, da se bodo odnosi med obema državama še nadalje ugodno razvijali na vseh področjih,
r 2 rte. J. SLOVENSKI POBOCEVILEC Sr. e — fbbrtjarja rm
Naše pomorsko gospodarstvo
Pred otvoritvijo nove redne oceanske proge z lukami Južne Amerike
Reka^ 7. febr. Pomorsko gospodarstvo Jugoslavije in Reke kot naše glavne luke je doseglo v zadnjih desetih letih brez dvorna velike uspehe. To najbolj dokaza j e lansko leto, ki je bilo v vsakem primeru rekordno, zlasti glede prometa ter uvajanja novih pomorskih prog.
Po uradnih podatkih so naše in tuje ladje leta 1954 pripeljale v reško luko ali pa odpeljale iz nje 2,675.000 ton raznega blaga, skoro 295.000 ton več kakor 1. 1950, ko je bil po vojni največji promet. Ako primerjamo ta promet z najboljšim prometom iz časov Avstroogrske, namreč iz 1. 1915, potem ga je lani presegel za več kot pol milijona ton, promet v času pod Italijo pa za poldrug milijon ton. Tranzita je bilo nad 106.000 ton in sicer največ iz Amerike in
Omenjeni dve novi progi nista imeli enakih uspehov. Prvo je odprla »Jadroiinija« s Trstom in Pirejem, toda s starimi, nekoliko popravljenimi ladjami, kakršni sta pot-niško-tovorni ladji »Lastovo« in »Istra«. Dosedanji rezultati so pokazali, da bi bilo bolje, ako bi te proge sploh ne odprli. Za vzdrževanje potniškega prometa s tujino so stare, nekomfortne in počasne ladje povsem nesposobne. »Jadroiinija« naj bi raje počakala z otvoritvijo te izjemne občutljive proge že zaradi propagande same, dokler ne bi zgradila modernih in naglih ladij. S tem ne bi bili rešeni samo propagandni interesi, temveč bi obenem prihranili več deset milijonov din, ki so bili izgubljeni v teku leta dni, kolikor časa je bila ta proga odprta. Z uvedbo ladje
Bližnjega vzhoda z Avstrijo »Pelješac« v promet namesto ter iz Avstrije za Indijo in Bližnji vzhod, pa iz Kitajske za Madžarsko. Promet ladij in potnikov je bil še boljši.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, navajamo samo končne rezultate. Lani je pristalo v reški luki 15,069 naših in tujih ladij Največ je bilo italijanskih ladij —
562, zatem ameriških 152, grških 55, angleških 41, nizozemskih 26, švedskih 23, norveških 16, izraelskih 14, argentinskih 10, pod tem številom pa iz Zahodne Nemčije,
Kostarike, Turčije, Paname in drugih držav. Prvikrat po letu 1948 je priplula lani v decembru tudi ena ladja iz Sovjetske zveze, ki je pripeljala nafto.
Lanski promet potnikov in turistov domačih in inozemskih, izkazuje 1,150.557 ljudi.
Teh potnikov je bilo največ meseca avgusta in sicer 415,502,
Potnikov iz inozemstva in naših, ki so odhajali v tujino z oceanskimi ladjami, je bilo 5.466. Naši potniki so največ odhajali v Ameriko, na Bliž-
»Istre«, H w jo T zadnjem
času umaknili, je bila proga s Trstom in Pirejem še bolj prizadeta, ker je ladja »Pelješac« ena izmed najbolj počasnih in najbolj neudobnih enot podjetja »Jadroiinija«.
Druga zveza, in sicer oceanska z lukami Daljnega vzhoda pomeni enega izmed velikih uspehov podjetja »Jugo-liuija«, vendar pa še vedno ni izpopolnjena. Na tej progi vozijo štiri ladje, ki povezujejo Reko s Hongkongom. Da bi se ta naša najdaljša proga (potovanje traja 5 mesece) izpopolnila, bi jo bilo potrebno Tazdeliti na tri odseke. Kot taka bi vezala Reko z Jadranom. Reko z Burmo in Indijo in Reko s Perzijskim zalivom (vštevši tudi zvezo z zahodnim Pakistanom). Na tako razdeljeno progo bi morali poleg obstoječih štirih ladij pritegniti še 16 drugih in sicer tri ladje po 9 000 ton in tri po
6.000	ton, medtem ko bi mogle ostale imeti po 4.000 ton,
Ob proračunski razpravi ljudske skupščine Srbije
Industrijska proizvodnja se bo povečala za 14%, kmetijska pa za 11%
Beograd, 7. febr. Jutri bosta začela oba zbora Ljudske skupščine Srbije razpravljati o predlogih letošnjega republiškega družbenega piana in proračuna. Pričakujejo, da bodo ljudski poslanci v obravnavanju družbenega plana posvetili največ pozornosti onim poglavjem, ki govore o pospeševanju kmetijstva, proizvodnji premoga, električne energije, predmetov za široko potrošnjo, kakor tudi o ukrepih za stabilizacijo trga, razvoj prometa in nekaterih drugih zadevah, ki so bile v središču pozornosti tudi v odborih za gospodarstvo med ražnji vzhod, v severno Evropo Pravo ° družbenem planu. Ražin Benetke	prava v odborih za gospodar-
Z odpiranjem novih pomor- stvo i0 pokazala, da so planirani skih zvez z inozemstvom tudi proporci plana realni in da se lani nismo zaostali. Odprti povečanje proizvodnje v indu-sta bili dve redni progi, ena striR> kmetijstvu in drugih pa-
obalna Trst—Reka (Pirej), m druga oceanska z lukami Daljnega vzhoda. Ti progi dokazujeta, da se naše pomorsko gospodarstvo čedalje bolj usmerja k sodobnemu načinu pomorskega prometa, linijskega, k tramperskemu in svobodnemu prometu. Poleg drugih prednosti, kakor so stalnost prihoda in odhoda ladje iz določene luke, ima linijski promet tudi to, da uporablja v glavnem nove in brze ladje, zaradi česar se pri naši trgovski mornarici čimdalje bolj kaže potreba po novo zgrajenih ladij in ne kupovanja starih, kakor je bil
frimer pri mornarici bivše ugoslavije.
nogah more uresničiti. Pri tem je bilo poudarjeno, da je treba •letos posvetiti mnogo več pozornosti izvrševanju plana v vseh gospodarskih panogah, da bi se mogli pravočasno izvršiti potrebni ukrepi.
Po predlogu družbenega plana se bo obseg industrijske proizvodnje v Srbiji povečal za 14%, kmetijske pa za 11% v primerjavi s povprečnim petletnim pridelkom. Večja industrijska proizvodnja bo omogočena z obratovanjem novih kapacitet električnega gospodarstva, kakor tudi z boljšim izkoriščanjem kapacitet v podjetjih in tovarnah. Zlasti bo potrebno povečanje proizvodnje predmetov za široko potrošnjo, izmed ka-
terih bo precejšen del namenjen kmetom. Za zboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje je določena vrsta ekonomskih in organizacijskih ukrepov, ki naj služijo predvsem za povečanje pridelka po površini v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. V ta namen je nameravan tudi uvoz tehničnih in kemičnih sredstev, kakor tudi razširjenje proizvodnje sadnih in trtnih sadik. Nameravani so tudi ukrepi za pospeševanje kmetijstva, kakor n. pr. selekcioniranje plemenske živine, uvoz plemenske živine, širše akcije za zatiranje živinskih bolezni itd.
Menijo, da bodo na bolj intenzivni razvoj kmetijstva zlasti ugodno vplivali skladi za pospeševanje kmetijstva in sredstva, ki jih bodo v ta namen določali ljudski odbori v svojih družbenih planih. K temu bo prav tako pripomogel ugodnejši sistem kreditiranja vseh kmetijskih proizvajalcev, nadalje novi sistem obdavčevanja po katastru, ugodnejši pogoji za kontrahiranje ' kmetijskih pridelkov in večje število kmetijskih in veterinarskih strokovnjakov.
kakor so n. pr. »Dinara« in
druge. Letos še ne bo mogoče
vzpostaviti take izpopolnjene proge z lukami Daljnega vzhoda, ker še nimamo potrebnih novozgrajenih oceanskih ladij, toda bližnja bodočnost bo omogočila tudi to ne glede na to, da se na tej progi še vedno občuti pomanjkanje povratnega tovora.
V začetku leta 1955 ima naša trgovska mornarica v prometu ladij s skupno tonažo 272.784 bruto ton. Od tega imata naši najmočnejši podjetji oceanska »Jugolinija« 227.260 brutoton ali 54 ladij in obalno podjetje »Jadroiinija« 16.418 brutoton ali 51 ladij, medtem ko odpade ostanek tonaže na manjša podjetja »Jadroslobodna« in »Splošna plovba« ter nekatera lokalna podjetja vzdolž Jadrana. Lani je bilo ustanovljeno še eno novo oceansko podjetje in sicer slovenska »Splošna plovba«, ki si je nabavila velik tramper »Rog« z 10.000 tonami, medtem ko je »Jugolinija« zgradila tri nove motorne ladje tipa »Triglav«, vsako po 4.700 ton nosilnosti. Podjetje »Jadroslobodna« se je povečalo z nekoliko novozgrajenimi motornimi ladjami manjšega tipa »Drava« po 1.400 ton. Letos razen nekoliko potniških ladij »Jadrolinije«, oceanska podjetja ne bodo mogla postaviti v promet novo zgrajenih oceanskih tramperjev, ki ob prvi izmed njih dograjen šele leta 1956 ali 1957. •
Čeprav pa letos ne bomo dobili novih oceanskih ladij, se vendar pripravlja otvoritev nove oceanske proge in sicer z deželami Južne Amerike. Ta proga je sedaj predvsem na dnevnem redu. Na tej progi vozijo trgovske ladje Grčije, Italije in Argentine, pa tudi naša zunanje trgovinska politika čuti čimdalje večjo potrebo, da jo vzposta-vL Doslej so v dežele Južne Amerike odhajale samo od časa do časa naše ladje v svobodni plovbi, pokazalo pa se je, da bo samo reška tovarna »Torpedo« potrebovala letos 1.000 kubičnih metrov ladijskega prostora za Južno Ameriko, nič manj pa tudi ne druga naša uvozna in izvozna' podjetja. Za to progo bi bile potrebne ladje po 6.000 ton, najmanj pa bi potrebovali štiri. Z njeno otvoritvijo bi zadovoljili razne interese, predvsem naših uvoznikov oz. iz-izvoznikov, poleg tega pa bi zavrli konkurenco tujih paro-brodnih društev in njihovo drago voznino v devizah.
Obrazložitev podelitve Prešernovih nagrad
V. Maude kič
Obdavčenje prevozništvo
Nad 4 milijarde za hm+tijstro v Makedoniji
Skoplje, 7. februarja. Letos bodo investirali nad 4 milijarde dinarjev za kmetijstvo Makedonije, doslej največjo vsoto za to gospodarsko panogo v enem letu. Mnoge kmetijske organizacije pripravljajo ekonomsko in tehnično dokumentacijo, ki jo bodo predložili na natečajih za kredite. Največ okoli 800 milijonov dinarjev bodo porabili za melioracije v Povardarju, na Strumičkem polju, Pelagon-ski ravnini in v drugih krajih republike. Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da bodo letos izvršene tudi obsežne krajevne melioracije. Pričakujejo. da bodo z novo izkopanimi jarki namakali še 5000 do
10.000	ha sušnih površin, na katerih bodo pridelali po dve žetvi na leto. Velika sredstva so določena tudi za zgraditev
hladilnic, klavnic, mlekarn, sušilnic, za nabavo plemenske živine, kakor tudi za raziska-vanja v kmetijstvu.
Poleg sredstev iz proračunskih kreditov bodo po mnenju kmetijskih strokovnjakov letos tudi Kmetijske organizacije in zasebni proizvajalci investirali lastna sredstva približno pol milijarde dinarjev.
Povečanje obdelovalne površine za približno 15.000 ha, uporaba agrotehničnih ukrepov, predvsem uporaba okoli
10.000	ton umetnih gnojil, 2 in pol krat več kakor lani, kakor tudi vrsta drugih ukrepov za pospeševanje kmetijstva naj bi povečala proizvodnjo za 5 odstotkov v primerjavi z lani planirano proizvodnjo.
V Uradnem listu FLRJ št. 55-54 so objavljene med drugim tudi davčne stopnje za obdavčitev dohodkov, ki jih dosežejo kmetje od prevozništva kot njihove postranske delavnosti.
Ker zanima obdavčitev dohodkov od omenjenega prevozništva širšo javnost, bomo tu pojasnili vse, kar je potrebno vedeti gospodarskim organizacijam in kmetom o tej obdavčitvi.
Gospodarske organizacije, državni organi in zavodi, zadružne in. družbene organizacije in njihova podjetja ter finančno samostojni zavodi kot tudi zasebniki, ki morajo voditi poslovne knjige, so dolžni ob izplačilu za izvršene prevozne usluge, ki jih izvršijo kmetje kot svojo postransko dejavnost, postopati takole:
a)	odtegniti prometni davek po tar. št. 9-2 dela B tarife prometnega davka, in sicer od bruto zneska po stopnji 207«;
b)	odtegniti dohodnino od bruto zneska po lestvici, ki jo predpisuje odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1955, t. j.:
do 10.000 din 5 do 20.000 din 77« do 50.000 din 107. do 100.000 din 13»/» do 150.000 din 167. do 200.000 din 20•/. nad 200.000 din 25'/i
Pri obračunu dohodnine Je treba upoštevati člen lis Uredbe o dohodnini, po katerem se od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske delavnosti izjemoma plača dohodnina z odtegnitvijo po stopnji, ki ustreza višini davčnega zavezanca v enem
letu od posameznega Izplačevalca. Ker so stopnje dohodnine progresivne, t. j. od 5•/• do 25’/s zato bo moral vsak Izplačevalec za izvršene usluge, ki jih opravijo kmetje kot postransko dejavnost, sešteti vsa bruto izplačila med letom in od te vsote uporabiti davčno stopnjo ter nato obračunati in plačati razliko tudi od prejšnjih izplačil.
Navajamo primer: prvi račun za prevozne usluge je znašal
7.000	din. Prometni davek po stopnji 20•/• znaša 1.400 din, dohodnina pa po stopnji 57. 350 din.
Drugi račun znaša 8.000 din. Prometni davek bo znašal po stopnji 207. 1.600 din; dohodnina pa se izračuna takole:
1. račun	7.000 din
2. račun	8.000 din
Skupaj 15.000 din
Od tega znaša dohodnina po stopnji vit	1.050 din
Do sedaj je plačano 350 din
Za odtegnitev in plačilo dohodnine torej
700 din
Pri Izračunu dohodnine moramo dalje paziti še na tako Imenovane medstopnje davka, ker ne sme davek po višji stopnji biti večji kot pa je razlika, zaradi katere uporabljamo večjo stopnjo. Bistvo teh medstopenj je v sledečem: Ce znaša na primer izplačilo 103.000 din, bi po omenjenih stopnjah znašal ustrezni davek 16V«, t. j. 16.480 din. Ce pa izračunamo davek od 100.000 din po stopnji 137,, kar znese 13.000 din ter prištejemo še razliko nad 100.000 din. t. J. 3.000 din
16.000 din
GOSPODARSKE VESTI
Svetovno tržišče jekla v letu
1954.	V minulem letu so Sovjetska zveza In njene zaveznice znatno povečale proizvodnjo jekla. Tako se je sorazmerje proizvodnje jekla v ostalih državah, pa Sovjetski zvezi ter vzhodnih državah zmanjšalo od 4:1 na 3:1. Seveda je treba povedati, da se je svetovna proizvodnja jekla zmanjšala lani za 8.2% v primerjavi z rekordno proizvodnjo v predlanskem letu. Tudi zaradi tega se je razmerje v proizvodnji jekla obrnilo tako močno v korist Sovjetske zveze, saj so samo jeklarne ZDA dale ra 20.8% manj jekla kakor predlanskim. Proizvodnjo jekla lani cenijo na 245.19 milijonov ton. Sovjetska zveza je povečala proizvodnjo jekla za 7.7%. Skupno so Soviet3ka zveza in njene prijateljske države pove-čaie proizvodnjo jekla od 58.33 na 82.82 milijonov ton v minulem letu. Proizvodnja jekla v £DA je bila dvakrat večja ka-
kor v Sovjetski zvezi. Se pred letom 1952 je bila večja celo za trikrat. V sami Sovjetski zvezi se je proizvodnja jekla povečala lani od predlanskih 41.8 milijonov ton na 44. 9 milijonov ton.
Na prošnjo avstrijske zvezne trgovinske zbornice je ministrstvo financ oprostilo hlodovino in rezan les carine in izenače-valnih taks. Oprostitev carine in taks za uvoženi les bo veljala od 1. februarja.
Uprava za trgovino s sadjem v Južni Ameriki računa, da bo letos dosežen rekorden izvoz sadja. Izvoz jabolk naj bi namreč dosegel en milijon zabojev (v pretekli sezoni 850.000 zabojev), izvoz hrušk pa naj bi celo prekosil 1 milijon zabojev, medtem ko so jih lani izvozili le
750.000	zabojev. Tudi grozdje je dobro obrodilo in računajo, da se bo izvoz grozdja povzpel na okoli 4 milijone zabojev.
Japonsko kmetijsko ministrstvo je ocenilo letošnjo žetev riža na 67 milijonov kokujev
(1 koku je približno 100 kg). »Reuter« pa sporoča iz Seula, da je poslala korejska vlada v Tokio delegacijo, ki naj bi razpravljala o možnosti izvoza
50.000	ton riža iz letošnjih presežkov, za Japonsko.
V prejšnjem mesecu se Je močno povečala aktivnost na turškem tržišču riža. Na domačem trgu v Carigradu so prodali 50 ton riža s področja Hataja po 69 pijastrov kilogram. Cene riža ekstra kvalitete egiptskega tipa j področja Adane in Isken-deruna se gibljejo okoli 78 pijastrov za kilogram.
Franclja bo čez Brest izvozila v naslednjih nekaj tednih 20.000 ton krompirja v Izrael. Prva ladja z 2.000 tonami krompirja je že zapustila Francijo 24. januarja.
pa znaša davek le zaradi česar bi se torej, če ne bi upoštevali medstopnje, plačalo preveč 480 din davka.
Račune je treba po obstoječih predpisih registrirati pri pristojnem finančnem organu, kateremu je treba dati seveda tudi podatke o prejšnjih računih, ker je sicer obračun dohodnine nemogoč. Podjetje je dolžno obračun davka prekonlrolirati ter na morebitne napake opozoriti pristojni finančni organ.
Pripominjamo, da veljajo ti predpisi le za obdavčitev prevozov, ki jih storijo kmetje kot svojo postransko dejavnost, dočira morajo poklicni vozniki vložiti letne davčne prijave, po katerih so nato obdavčeni. Prometni davek in dolžno dohodnino pa se Jun odteguje po doeedanjih principih.
Končno omenimo še to, da po odloku o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1955 ne vpliva do-nodnina, ki se plača v odstotku .ћга(с> dohodka — prometa, na pridobitev ali izgubo pravic, ki so odvisne od višine dohodnine, n. Pf1 ha pravico do prejemanja otroških dodatkov.
Prenos blaga in materiala na SJSStt iivalih — bosanskih konjičkih itd., se ne smatra za prevoz. Ker se vrši tak prenos blaga in materiala navadno izven stalnega bivališča, je plačilo za take prenose šteti za nsluge, ki podlegajo 157, dohodnini brez prometnega davka, zlasti ker tovrstne usluge nimajo značaja obrtnih uslug ali izvrševanja prostih poklicev.
Svet za prosveto ln kulturo LRS je na svojem 7. rednem zasedanju dne 28. Januarja 1965 imenoval Glavno komisijo za podelitev Prešernovih nagrad v naslednjem sestavu:
Dr. Jože Goričar, izred. profesor pravne fakultete — predsednik.
Dr. Bogdan Brecelj, predstojnik Ortopedske klinike.
Fran Albreht, književnik.
Dr. France Koblar, rektor Akademije za igralsko umetnost.
Dr. inž. France Avčin, izredni profesor elektrofak. Univ., Ljubljana.
Dr. Svetozar Ilešič, redni prof. prir.-mat. fak. Univ., Ljubljana.
Bojan Stih, publicist.
Samo Hubad, dirigent.
Dr. Karel Dobida, ravnatelj Narodne in moderne galerije v Ljubljani.
Ker sta dva člana komisije odstopila, je komisija zato kooptirala za področje medicine dr. Alijo Koširja in za področje ustvarjalne in reproduktivne glasbe prof. Kalana.
Svet za prosveto ln kulturo LRS Je na svojem 8. plenumu dne 4.
II.	1955 to spremembo Glavne komisije odobril.
Področne komisije so dobile 63 predlogov za Prešernove nagrade, od katerih so jih Glavni komisiji predložili 29, vendar pa je Glavna komisija za podelitev Prešernovih nagrad obravnavala vse predloge. Za podelitev Prešernove nagrade je Glavna komisija na svojih sejah 1. in 2. februarja izbrala naslednje kandidate:
Za področje znanosti za I. nagrado akademika dr. Milka Kosa, rednega univerzitetnega profesorja; za II. nagrado akademika dr. Antona Peterlina, rednega univ. profesorja; za II. nagrado dr. Frana Novaka, izrednega prof. medicinske fakultete.
Za področje umetnosti za I. nagrado Ivana Potrča, književnika; za II. nagrado Miro Danilovo, dramsko igralko in Izr. prof. Akademije za igralsko umetnost; za II. nagrado Franceta Miheliča, akad. slikarja in red. prof. Akademije za upodabljajočo umetnost.
Svet za prosveto in kulturo LRS Je na svojem 8. zasedanju dne
4.	II. 1955 po obrazložitvi predsednika Glavne komisije soglasno sprejel predloge komisije.
Navajamo obrazložitev za vsakega posameznega nagrajenca:
Delo univ. profesorja dr. MILKA KOSA »Urbarji Slovenskega Primorja«, katerega glavni ln zaključni del Je izšel leta 1954, vsebuje srednjeveške urbarje za Goriško, Kras, Notranjsko, Beneško Slovenijo in Rezijo. Kritična izdaja urbarjev, ki predstavljajo najvažnejši vir za agrarno zgodovino in za zgodovino osnovnih družbenih odnosov fevdalne dobe, predstavlja že sama po sebi pomembno znanstveno delo, saj Je bilo potrebno v arhivih v Jugoslaviji, Avstriji In Italiji evidentirati tekste, ugotoviti vse za njihovo razumevanje bistvene momente, identificirati vsa krajevna in osebna imena in strokovne izraze v njih. V uvodih dela pa so urbarji tudi obdelani s pritegnitvijo vsega ostalega ohranjenega gradiva, tako da predstavljajo tl uvodi sliko teritorial-no-političnega razvoja, upravne organizacije, gospodarstva, družbenih odnosov, prebivalstva in njegove narodne sestave v Slovenskem Primorju v dobi petih stoletij. S tem delom je slovenska znanost zavzela vodilno mesto v razlskavanju »tarejše zgodovine Slovenskega Primorja, ki so se doslej z njo že mnogo bavili domači in tuji znanstveniki. Univ. prof. dr. Milko Kos je danes najvidnejši raziskovalec slovenske zgodovine, bibliografija njegovih objav do njegove 60-letnice v I. 1952 vsebuje 247 številk, med temi objavami so zelo pomembna dela, razen tega. ima pa avtor tudi velike zasluge kot univerzitetni učitelj v razdobju nad 30 let ter za organizacijo znanstvenega dela, posebno kot generalni sekretar Slovenske akademije znanosti ln umetnosti ter s svojim delom na vprašanjih naših arhivov.
PROF. DR. PETERLIN Je ▼ letu 1954 dokončal daljše samostojno ln originalno znanstveno delo s področja velemolekul. Končni rezultat tega dela Je objavljen v reviji »Journal of Polymer Science« (New York, januar 1954, letnik XII, št. 67, str. 45—51) pod naslovom »Viscosity and Streaming Birefringence in the Nonlinear Concentration Range of Macro-molecular Solutions«. Pomen dognanja dr. Peterlina Je v tem, da omogoča meritve velemolekul z majhno dvolomnostjo, oziroma z velikim medsebojnim vplivanjem, na drugi strani pa Je ta merjenja mogoče izvajati s preprostejšimi,
Odhod naših prosvetnih delavcev v inozemstvo
Beograd, 7. febr. (Tanjug). — Ta mesec bo odšla v inozemstvo prva skupina naših prosvetnih delavcev, ki jih pošilja komisija za reformo šolskega sistema pri odboru za prosveto zveznega zbora, da bi proučili šolstvo v drugih državah. Naši prosvetni delavci se bodo mudili po tri mesece v Angliji, Franclji, Zahodni Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški
Poleg proučevanja organizacije šolskega sistema bodo v teh državah posvetili posebno pozornost novim učnim metodam in učnim sredstvom. Tako bodo v Zahodni Nemčiji posebno proučevali, kako rešujejo v šolah za splošno izobrazbo problem profesionalne usmerjenosti učencev in kako se v strokovnih šolah vsklajajo pedagoško-didaktič-na načela s tehničnimi načeli V Angliji, Danski in Švedski bodo proučevali uporabo av-dovizuelnih sredstev v pouku, v Franciji pa način, kako rešujejo problem prehoda učencev iz prve na drugo stopnjo šolanja in organizacijo pomožnega pouka v laboratorijih, kabinetih in dijaških delavnicah.
Gostovanje skladateljev svetovnega slovesa
Beograd, 7. febr. Zveza skladateljev Jugoslavije in jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO bosta v kratkem povabili več skladateljev in muzikologov svetovnega slovesa, naj obiščejo našo državo. Zveza namerava poslati povabila za gostovanje slovitemu angleškemu skladatelju Beniamdnu Brittenu, muzikologoma Douglasu Stuartu Mooru in Jacku Alanu Wes trupu, nemškim skladateljem Paulu Hindern! thu, Karlu Orffu in Wemerju Egku, francoskemu skladatelju Arthurju Honeggerju, italijanskemu skladatelju Dellapiccoli in drugim. Med bivanjem v naši državi bodo ti umetniki imeli predavanja o glasbi ter bodo prisostvovali izvajanju svojih del ali pa bodo tudi sami sodelovali kot izvajalci.
Tečaj o metodah za povečanje delovne storilnosti
Beograd, 7. februarja. Danes se Je začel v Beogradu, v Zvezi inženirskih tehnikov Jugoslavije štirimesečni tečaj o sodobnih znanstvenih metodah za povečevanje delovne storilnosti v gospodarstvu. Skupino 17 jugoslovanskih asistentov tehničnih fakultet, Inženirjev in tehnikov, ki bodo poslušali predavanja v tem tečaju, sta pozdravila direktor zveznega inštituta za proučevanje delovne storilnosti inž. Stjepan Ham in ameriški strokovnjak za proučevanje delovne storilnosti g. Campbell. Tečaj je priredil Zvezni inštitut za proučevanje delovne storilnosti, predaval pa bo g. Campbell, ki že 29 let proučuje razne metode za povečanje delovne storilnosti v gospodarstvu. Prihodnji teden se bo začel drugi tečaj, na kateirem bo prav tako predaval ameriški strokovnjak Campbell. Udeleženci tečajev bodo obiskali nekatere tovarne v Beogradu in drugod po državi. Ob tej priliki bodo kinematografska snemanja delavcev pri delu. To bodo Izvajali s popolno aparaturo, ki je neobhodno potrebna za analizo delovne storilnosti in ki Jo bo Jugoslavija v kratkem dobila od ameriške uprave za poslovanje z inozemstvom.
Po zaključitvi teh tečajev v Beogradu bodo prirejeni podobni tečaji ▼ republiških ln velikih
industrijskih središčih, kjer bo širši krog domačih inženirjev, tehnikov in delavcev spoznal znanstvene metode za povečanje delovne storilnosti.
Posvetovanje o plačah v gospodarstvu
Beograd, 7. febr. Republiška komisija za plače v gospodarstvu je sklicala za danes v "Beogradu posvetovanje, na katerem so obravnavali organizacijske in druge zadeve v zvezi z izvajanjem nove uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij v Srbiji. Posvetovanju, ki ga Je vodil predsednik republiške komisije za plače Mihajlo Svabič, so prisostvovali predsedniki in sekretarji doslej ustanovljenih okrajnih in mestnih komisij, kakor tudi gospodarski voditelji in strokovnjaki iz okrajev in mest, kjer še niso ustanovili takih komisij.
Na posvetovanju so prišli do zaključitve, da je najnujnejša naloga ustanovitev komisij za plače v vseh okrajih, mestih in mestnih občinah s posebnimi pravicami. Sekretar zvezne komisije za plače Teodor Tomič, ki je prav tako prisostvoval posvetovanju, je podal strokovna in praktična pojasnila glede uporabe navodil in odločb zveznega izvršnega sveta o načinu izkazovanja tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih, o določanju tarifnih postavk in njihovih dokumentacij, kakor tudi o uporabi navodil za formiranje komisij za plače v gospodarstvu.
Prebit ]e najdaljši cestni predor v naši državi
Split, 7. febr. Najdaljši cestni predor v naši državi so prebili včeraj na cesti Split (Solin)— Sinj. Predor je dolg 166 m, visok 7 m, širok pa 10 m. Predor so prebili pod znano trdnjavo na Klisu.
Pričakujejo, da bo delo v predoru in pri gradnji modeme ceste od Solina do Klisa končano do konca leta, ko bo cesta izročena prometu.
Seja urbanističnega sveta ML0 Kopra
Kaper, 7. febr. Danes je bila v Kopru seja urbanističnega sveta mestnega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o določitvi lokacij za stanovanjske in nekatere druge stavbe, ki jih bodo začeli graditi že letos. Urbanistične načrte za mesto Koper izdelujejo v Ljubljani in jih bodo končal* do konca leta. Zaradi perečega stanovanjskega problema v Kopru pa bodo začeli še pred tem graditi stanovanjske objekte. Tako bodo že te dni ob vzhodnem obmorskem delu začeli pripravljati zemljišča za gradnjo stanovanj sitih stavb s približno 100 udobnimi stanovanji. Razen tega bodo začeli graditi 5 do 6 stanovanjskih blokov na drugih zemljiščih. Na današnji seji so razpravljali tudi o določitvi lokacij za novo koprsko avtobusno postajo, za dvorano kina ln za novo gimnazijo.	J. L.
Mladinske organizacije koprskega okraja so izvolile nove odbore
Koper, 7. febr. Člani organizacij Ljudske mladine koprskega okraja so včeraj zaključili volitve novih odborov. Poleg 74 novih odborov so izvodili tudi delegate za komunalne konference svojih organizacij. Udeležba na volitvah je bila po vseh aktivih zelo dobra. Obračun dela mladinskih organizacij v preteklem letu je pokazal, da se Je dejavnost mladine znatno povečala, zlasti na kultumo-prosvetnem polju in v športnih organizacijah. Tako sodeluje aktivno v raznih panogah Ljudske tehnike 793 mladincev, v športnih klubih 754, v prosvetnih ln kulturnih društvih 722, v društvih »Partizane 422, v gasilskem društvu 122 ter v planinskem društvu 14 mladincev.
—•	J. I*
malo občutljivimi aparaturami, lahkimi za konstrukcijo in vzdrževanje. Praktična važnost te teorije in iz nje sledeče metode sega na področje v biologiji nastopajočih velemolekulskih sistemov, v tehniki pa služi za karakterizacijo zanjo zanimivih polimerov, n. pr. izolatorjev, umetnega kavčuka, umetnih vlaken in filma ipd. Znanstvena važnost te Peterlinove teorije pa je v določevanju oblik in optičnih lastnosti velemolekul, ki predstavljajo osnovne znanstvene probleme pri fiziki in kemiji velemolekul. Te so na splošno s svojimi kemičnimi lastnostmi premalo karakterizirane, tako da je treba poseči po njihovih fizikalnih lastnostih. Avtorjevo delo predstavlja znaten korak v tej smeri, hkrati pa odličen doprinos k dvigu reputacije slovenske in jugoslovanske znanosti v luči svetovne kritike.
Radikalna operacija raka materničnega vratu (carcinoma colli uteri), po pok. dunajskem profesorju Wertheìmu imenovana na kratko Wertheimova operacija, Ima v okrog 10 odstotkih zelo nèprljetno in lahko usodno posledico, da nastane namreč med sečevodom (ureter) in nožnico (vagina) stalna odprta zveza, tako imenovana uretero-vaginalna fistula. Zaradi te fistule navadno propade ledvica iste strani in prizadeta bolnica najčešće umre za sečekrvnostjo (uremijo).
Dr. FRAN NOVAK, Izr. profesor medicinske fakultete v Ljubljani, Je pri svoji varianti Wertheirnove operacije raka na materničnem vratu tako spremenil, da ni sečevoda docela ogolil, temveč ga je pustil še v zvezi z okolnim tkivom, s Čimer Je zajamčil zadostno prehrano sečevoda v spodnjem odseku. S tem svojim postopkom je v prvih 70 primerih tako spremenjene Wertheirnove operacije dosegel, da se ni pojavila uretero-vaginalna fistula niti enkrat, ki bi se pa morala pojaviti, če bi se bolnice operirale po dotedanji metodi. Ker so bile operiranke opazovane toliko časa, da je že minila doba, v kateri so se sicer pojavile uretero-va-ginalne fistule, je videti v prof. Novakovi varianti Wertheirnove operacije pozitiven uspeh in je to varianto imeti za znanstveno odkritje pri praktičnem medicinskem delu, ki bo prenekaterim ženskam rešilo življenje in prizadetim še prihranilo ponovno operacijo. Iz teh razlcgov je Glavna komisija za podeljevanje Prešernovih nagrad sklenila, da se podeli tov. prof. dr. Franu Novaku za njegovo uspemo izvedeno varianto Wertheirnove operacije II. Prešernova nagrada.
Roman IVANA POTRČA »Na kmetih« je najboljše pisateljevo prozno delo. Z njim se je avtor uvrstil med vidne sodobne slovenske pripovednike. V knjižni Žetvi preteklega leta je roman »Na kmetih« nedvomno najzrelejše umetniško delo, hitrati pa ga Je tudi mogoče uvrstiti med pomembnejše stvaritve v slovenski prozi zadnjih nekaj let. Zaradi literarnih kvalitet pripovedi, zaradi stilnih in kompozicijskih odlik, pisateljske zavzetosti in uspešnega poskusa v uporabi živega jezika oziroma narečja pisateljevega ožjega kraja, je Potrčevem romanu literarna kritika v časopisih in revijah prisodila ugledno mesto in opozorila na njegove pomembne umetniške kvalitete. Roman nedvomno pomeni uspeh v umetniškem razvoju pisatelja in obogatitev izvirne sodobne slovenske proze. Zaradi tega je Glavna komisija za podelitev Prešernovih nagrad predložila Svetu za prosveto in kulturo LRS, da podeli I. nagTado za izvirna umetniška dela za leto 1954 pisatelju Ivanu Potrču kot priznanje za doseženi umetniški uspeh in kot vzpodbudo za rast in razvoj sodobne slovenske proze.
MIRA DANILOVA, ki je v preteklem letu -ustvarila tri zelo različne, a umetniško pomembne like žene in matere: v »Vasi Železno vi« M. Gorkega, v William-sovi »Stekleni menažeriji« ln v »Filomeni« de Filippa. Njene Igralske stvaritve se odlikujejo po izvirnem, osebnem prijemu ln izrazu, po Človeški poglobljenosti ln psihološki pronikavosti, hkrati pa po studiozni oblikovni dovršenosti govora In kretnje, po neposrednosti in mikavnosti ustvarjenega lika, kakor po njegovi Človeški prepričljivosti ln ljudski toplini. Iz njenih likov žari žlahten zanos, na drugi strani pa ženska preprostost, smisel za komedijski humor, kakor za resnobnost dramskega značaja in svečana zadržanost globoko občutene ženske in materinske tragike. Vse to je ponovno dokazala v preteklem letu v zgoraj omenjenih stvaritvah, čeprav ni imela v vseh vlogah enake in potrebne literarne opore, da je morala ponekod ustvarjati prvobitno iz sebe, za kar zasluži še posebno priznanje. S svojimi številnimi igralskimi stvaritvami v preteklosti in sedanjosti ni le izpričala igralske kvalitete, marveč predstavlja danes zrelo igralsko-umet-niško osebnost, ki nadaljuje in celo povečuje umetniški in gledališki sloves pomembne slovenske gledališke družine Danilovih. Presenetljiva in v igralskem svetu precej redka je velika širina in različnost njenih sposobnosti in repertoarja, v čemer je nemara sploh edina med svojimi današnjimi vrstnicami. Vse te odlike svojega bogatega, igralsko-umetniškega registra je ponovno izpričala tudi v zadnjih treh stvaritvah različnih ženskih značajev: v »Vasi 2eleznovi«, v materi v »Stekleni menažeriji« in v »Filomeni«.
FRANCE MIHELIČ Je v letu 1954 izvršil celo vrsto izredno zanimivih, tehnično dognanih in umetnostno visoko kvalitetnih grafičnih listov. To so lesorezi, barvni lesorezi, visoke jedkanice, barvne litografije itd. Ti grafični listi niso samo formalno izvedeni v zares sodobnem duhu, temveč so tudi v svoji notranji vsebini resnične izpovedi samonikle umetniške osebnosti, so priče iskrenega in docela izvirno dojemajočega duha, ki je v svojem bistvu resnično progresiven, pri tem. pa je topel in iskren. Miheličeva grafična dela iz leta 1954, ki so v svojem bistvu logično nadaljevanje umetnikovih grafičnih začetkov iz njegove mladosti, .predstavljajo zrele, zares samosvoje umetnine. Njihov učinek v umetniški javnosti doma ln na tujem je prodoren. Izzval je celo vrsto priznanj in pohval. France Mihelič je v letu 1954 razstavljal svoje starejše pa tudi v istem letu nastale grafike na celi vrsti mednarodnih razstav. Na beneški Biennale XXVn je prejel nagrado, v Cintinnatiju je pa ondotni Art-Museum odkupil en list. V sodobni slovenski grafiki predstavlja Miheličevo novo grafično delo nedvomno enega izmed viškov, ki jih je ta, med nami še mlada umetniška panoga dosegla. Prav z grafikami Franceta Miheliča si je slovenska upodabljajoča umetnost v mi n alem letu priborila tudi v inozemstvu zares zasluženo priznanje«
Preokret
Glede na pomen, fa' ga ima
Nemčija v Evropi, Japonska pa med azijskimi deželami, so ti dve državi že večkrat primerjali, in ne brez utemeljenosti; obe sta izšli iz vojne poraženi, a sta se z nenavadno hitrico (pri tem gre predvsem za Zahodno Nemčijo) postavili na noge, obnovili svojo industrijo, politično pa se naslonili za zahodne države, predvsem na Združene države Amerike.
Toda medtem ko je stari Jošida, ki je imel japonsko vlado v rokah skoraj sedem let, zavračal kakršno koli možnost Mižanja med Japonsko ter Sovjetsko zvezo en Ljudsko republiko Kitajsko и» ]e 8 marca 1954 sklenil obrambno pogodbo med ZDA in Japonsko, je nov\ japonski ministrski predsednik Hatojama, ki je prišel na oblast 10. decembra lanskega leta, stopil na nekoliko drugačno pot. Ze ob prevzemu oblasti je namreč izjavil, da bo njegova vlada v nasprotju s prejšnjo začela *ne-odvisno* zunanjo politiko ter da si bo prizadevala navezati in ohraniti normalne stike z »vsemi deželami*, ne glede na njihovo ideološko usmerjenost.
Revizija japonske zunanje politike je povzročila seveda v nekaterih krogih Združenih držav Amerike precej negodovanja, zato pa veČ zadovoljstva pri japonskih množicah. Predsednik japonske vlade Hatojama se pač zaveda, da bo moral že marca na volitve, pri katerih se bo odločilo, ali bo se ostal na oblasti ali pa bo vajeti države spet vzel v roke njegov nasprotnik Jošida.
Zanimivo je, da je prav isti dan (25. januarja), ko je Vrhovni sovjet ZSSR objavil odlok o prenehanju vojnega stanja med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, sprejel H at c) ama v T okiu šefa sovjetske vojne misije na Japonskem Andreja Domnickega, kljub temu, da taka misija na Japonskem »uradno« ne obstoji več. Hatoja-mi je Domnicki izročil nepodpisan 'm nedatiran dokument, v katerem sovjetska vlada predlaga japonski vladi čimprejšnja pogajanja o obnovi normalnih diplomatskih stikov med obema državama. Čeprav japonski zunanji minister Sigermcu ni bil ravno navdušen nad načinom, kako je bila izročena sovjetska nota Japonski, je ministrski predsednik H-.šojama izjavil na tiskovni konferenci da je japonska vlada pripre :a začeti razgovore o rtornii ;ciji odnosov med Sovjetsko zv: so in Japonsko, da pa želi, naj Sovjetska zveza najprej objavi, da je vojno stanje med Japonsko in ZSSR odpravljeno.
Medtem pa je veleposlanik Sa-vada, ki je japonski uradni opazovalec v OZN, navezal stik s sovjetskim delgstom pri OZN Sobcljevim; ter mu je potrdil, da je nota, ki je bila izročena Ha-tojami, uradni sovjetski dokument. Vse kaže torej, da bo v kratkem le prišlo do uradnih razgovorov mej japonsko in sovjetsko vlado.
Primerjanje Japonske z Nemčijo potemtakem v celoti ne velja več. Kajti medtem ko zahodno-nemšhi kancler Adenauer a priori odklanja sovjetsko noto z dne
15.	januarja je Hatojama opustil metode svojega prednika ]o-iide, imenovanega tudi »japonski Adenauer*, in je pripravljen vsaj razpravljati o tem, kako naj bi prišlo do boljših odnosov med obema državama. To pa je v japonski zunanji politiki pomemben preokret.
Maj 1945. Razbita in potolčena Hitlerjeva armeda se z dvignjenim; rokami predaja zaveznikom. Kapitulirala ie. H-tier je mrtev, Nemčija v ruševinah.
In deset let pozneje. Uradna naslednica Hitlerjevega Wehr-machta je tik pred tem, da posadi svo jemu prvemu vojaku ameriško čelado na glavo, mu stisne v roko ameriško strojno puško in ga posadi v nemški jeep.
V načrtih, kii se kopičijo v predalih Blankovega vojaškega urada v Bonnu, se že precej izoblikuje izgled novega nemškega vojaka, nove armade. Nekaj skrivnosti imajo tu na razpolago tudi za novinarje. Ostalo zveš še v razgovorih v svetlih kuloarjih renskega Buadeshausa ter v zasebnih razgovorih z odgovornimi ljudmi jz Blankovega štaba. Nova armada je tema dneva.
Civilisti v uniformah
Film »0-8-15«, ki so ga posneli po istoimenskem romanu Helmuta Kirsra in prikazuje na popularen ljudski način nepopullame neljudske vojaške metode nekdanjega nemškega Wehrmachta, še vedno vrtijo v nemških kinematografih. Seveda ie film kaj slaba propaganda za novo armado. Toda ie ofe premieri tega filma je neuradni obrambni minister Theodor Blank izjavil, da se v novi armadi ne ho nikdar več ponovilo to, kar se vidi v tem filmu. Nje-gov urad ima namreč pripravljeno lepo teorijo o preobrazbi napadalnega pruskega militarizma v fitto demokratično želijo za ob-џако domovine. V novi vojaki
KONFERENCI C0MH0HWB1LTH1
vedno v senci formoške krize
Pričakujejo, da bodo sklepi — Nehru je v vorih s Churchillom previjal o možnosti sklicanja mednarodne konference
danes objavljeni neuradnih razgo-in Edenom raz-
London, 7. febr. (Tanjug) Predsedniki držav britanske skupnosti narodov so danes popoldne na plenarni seji nadaljevali razgovore o morebitni ustavitvi sovražnosti v formoški ožini. Britanski minister za zunanje zadeve sir Anthony Eden je poročal o živahni diplomatski dejavnosti v prejšnjem tednu ter o mogočih posledicah ukaza predsednika Eisenhower ja o sodelovanju sedmega brodov-ja pri evakuaciji Tacenskih otokov. Na današnji seji so vnovič razmišljali o predlogu za sklicanje mednarodne konference, ki ga, kakor izjavljajo, podpira indijski predsednik Nehru. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da je Nehru o tem povedal svoje mnenje v neuradnih razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Churchillom in ministrom za zunanje zadeve Edenom.
Konferenca predsednikov vlad britanske skupnosti narodov se bo nehala jutri, ko bodo, kakor domnevajo, spre-
Kondominij na Cipru?
London, 7. febr. (Reuter) Konservativni narodni poslanec Henry Kerby je danes v pismu časopisu »Daily Telegraph« predlagal, da na Cipru uvedli kondominij brianske in grške uprave. Ko priznava prebivalcem Cipra pravico do združitve z Grčijo, »njihovo domovino in zibelko mednarodne civilizacije« meni Kerby, da bi bil kondominij primeren tudi zaradi zaščite pravic turške manjšine, ki živi na Cipru. Uvedba kondominija, — zaključuje Kerby, — bi omogočila prebivalcem Cipra napredek v smeri združitve z Grčijo, bodrilna pa bi bila tudi za naše grške prijatelje.
jeli določene sklepe za rešitev formoške krize. Čeprav je bilo to vprašanje najvažnejše, so ministri govorili tudi o drugih vprašanjih, in sicer o obrambni strategiji v Evropi, Afriki, na Srednjem Vzhodu, v jugovzhodni Aziji
Nehru ne bo obiskal Pariza
London, 7. febr. (Reuter) Uradno je bilo potrjeno, da predsednik indijske vlade Nehru, ko se bo vračal s konference predsednikov vlad britanske skupnosti narodov v Londonu, ne bo obiskal Pariza. Pred nekaj česa je bil Nehru sprejel povabilo francoske vlade, naj obišče Pariz, glede na vladno krizo pa je program spremenil. Iz Londona bo odpotoval 14. februarja v Kairo, kjer bo ostal dva dni in se bo srečal s predsednikom egiptovsko vlade Gama-lom Abdelom Naserjem. Od tam se bo Nehru vrnil v Indijo.
' Francoski uradni krogi so bili zelo presenečeni nad vestmi iz Londona, da predsednik indijske vlade Nehru zaradi krize ne bo prišel na uradni obisk v Pariz. V teh krogih izjavljajo, da Nehru ni obvestil francoske vlade, da ga ne bo v Pariz.
in na Daljnem vzhodu. Na
vseh teh sestankih je predsed-doval Winston Churchill. Podal je izčrpno poročilo o razvoju vodikove bombe in drugega nuklearnega orožja. Pretresali so tudi gospodarski in finančni položaj britanske skupnosti narodov in ostalega sveta ter razmerje med dvema blokoma v hladni vojni Jutrišnje sporočilo bo izražalo poglede članic Commonwealth a o vseh teh problemih.
Predsednik Churchill je za sredo dopoldnde sklical sejo vlade. Na seji bodo poročali sklepe konference Common-wealtha, najnovejši razvoj dogodkov v zvezi s Formozo, položaj v Franciji po padcu Mendès-Franceove vlade in druga tekoča vprašanaja. Britanski minister za zunanje zadeve Eden se je davi posvetoval s predsednikom vlade, kakšno stališče bo zavzela
— Ne bo nič; cev je zamašena)
(Karikatura: M. Bregar)
Eden upa na pomiritev
Britanski zunanji minister je v Spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada zahtevala od ZSSB naj svetuje umerjenost LR Kitajski
so jih postavili narodni po- sporočil, da je britanska vlada slanci v spodnjem domu o zahtevala od sovjetske vlade, Formozd, Nemčiji in Franciji, naj LR Kitajski svetuje umer-
K0KGRE3 FRANCOSKIH SOCIALISTOV
i®séla zmagi vedstva
v razpravi o disciplinskih ukrepih proti jeposlušnim poslancem
Pariz, 7. febr. (AFP) Sinoči so na kongresu francoskih socialistov odobrili resolucijo izvršnega odbora stranke o disciplini pri glasovanju v parlamentu. Kongresu sta bili predloženi dve resoluciji: Po predlogu večine, ki je bil spre-
Јшрčrnska se pripravila na trgovanje z Vzhodom
TOKIO, 7. febr. (AFP). Jama
Moto, predsednik japonskega društva za povečanje trgovine z vzhodnimi državami, je izjavil, da bo Peking postal središče trgovine med Japonsko in temi državami. Dejal je, da je direktor te družbe za časa svojega nedavnega bivanja v Pekingu, prejel ponudbe tudi od Češkoslovaške ш Vzhodne Nemčije v tem srni-
TELEGRAMI
NEW DELHI, T. febr. (US). —
Indijski minister za prehrano Krišnapa je izjavil, da bo Indija letos lahko izvozila 200 do 300 tisoč ton kvalitetnega riža v Vel. Britanijo, Singapur in druge dežele.
CARIGRAD, 7. febr. (Reuter).
Zastopnik turške vlade je izjavil sinoči, da bo turško-iraški pakt v kratkem podpisan in da bo ta pakt prispeval k obrambi Srednjega vzhoda.
PANMUND20N, 7. febr. (AP).
Severnokorejski predstavniki so zahtevali, da bi bil v sredo sestanek vojaške komisije za premirje, na katerem bi proučili pritožbo, da je Združeno poveljstvo prekršilo sporazum o premirju. Sestanek bo v sredo dopoldne.
KAIKO, 7. febr. (Reuter). — Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser je danes pregledal čete, ki bodo prevzele od Eritancev področje Sueškega kanala. Na podlagi anglo-egiptov-skega sporazuma, bodo baze kanalskega področja izročene egiptovskim oblastem. Tedaj bo Naser dvignil egiptovsko zastavo v taborišču Saluta, ob Sueškem kanalu. Po sporazumu bo do 19. februarja zapustilo oporišče ob Sueškem kanalu kakih 16 tisoč britanskih vojakov.
DAMASK, 7. febr. (AP). Pred-
sednki sirijske vlade Faris el Huri se pogaja s političnimi voditelji za sestavo nove vlade.
Prejšnja vlada je padla, ker Je
nacionalna stranka izstopila iz nje. Poleg nacionalne so bile v stranki še ljudska stranka, in plemenski ter liberalni parlamentarni blok. Do krize je prišlo v soboto ponoči med hudo debato o vladinem predlogu za nacionalizacijo transporta v luki Lata-kija.
NEW DELHI, 7. febr. (Tanjug). Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1951, ki so bili sedaj objavljeni, je pismenih 15.6 odstotkov prebivalstva Indije. Pismenost je naj višja v zahodnih državah, kjer znaša 23.8 odstotka. Najmanjša pa v severnem delu, kjer komaj 10 odstotkov prebivalstva zna brati ali pisati enega od indijskih jezikov. Nepismenost je najvišja med ženskami, cd katerih je pismenih komaj 7.9 odstotka. Po poklicu pa med kmeti, ki imajo samo 12 odstotkov pismenih.
NEW DELHI, 7. febr. (AFP). V indijski državi Andra bodo od 11. do 27. februarja splošne volitve, na katerih se bosta borili v glavnem dve stranki: kongresna in KP Indije. 11 milijonov vo-livcev mera izvoliti 193 poslancev. Generalni sekretar KP Indije Adžoj Goš je izjavil, da bo njegova stranka dobila najmanj 100 do ISO poslanskih mest. V krogih kongresne stranke pa izjavljajo, da bo njihova stranka dobila absolutno večino v Andri.
HMfrUParì nrffigi'ir • .чнтадЈа
slu, naj h! med Japonsko, Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami organizirali nmogostran-sko trgovinsko izmenjavo. Jama Moto je dejal, da bodo trgovinski sporazumi med obema državama, o katerih se bodo prihodnji mesec pogajali v Tekiju, prinesli pomembno povečanje trgovinske izmenjave. Jama Moto je prepričan, da bo vlada, ki bo sestavljena po volitvah, zahtevala novo zmanjšanje omejitev trgovine s Kitajsko-in da bo zahtevala pravico, da Japonska prodaja Kitajski vse izdelke, ki jih zahodne države izvažajo v Sovjetsko zvezo.
Jama Moto je dejal, da bo verjetno prišlo do izmenjave poluradnih trgovinskih misij med Japonsko in Kitajsko, pa tudi do organiziranja sejmov japonskega blaga v Šanghaju in Pekingu.
fiäsnaueijsv namestnik ne pa naslednik
Bonn, 7. febr. Reuter). — Na včerajšnjem sestanku izvršnega odbora 'krščansko demokratske stranice je bil dr. Robert Tillmanns izvoljen za namestnika predsednika stranke. Politični krogi imajo ТШ-mannsa za sposobnega politika, menijo pa, da nima pcSreb. ne avtoritete, da bi zamenjal kanclerja Adenauerja kot predsednika stranke in kanclerja-
Glasgow, 7. febr. (Reuter). Danes je 1.700 glasgowskih pristaniških delavcev na tridesetih ladjah ustavilo delo. To je najresnejša stavka v zadnjih sedmih letih. Delavci stavkajo iz protesta proti novemu sistemu plač.
jet s 1.899 glasovi proti 1.653 sp odobrene sankcije, ki jih je izvršni odbor stranke uvedel proti poslancem, ki se pri glasovanju v skupščini niso držali discipline. Odobren je sklep o izključitvi poslancev, ki so glasovali proti navodilom strankinega vodstva, vendar pa lahko le-ti v enem mesecu podpišejo izjavo, da se bodo odslej držali strankine discipline. Ce bodo to storili, bodo takoj, brez vsakih formalnosti spet sprejeti v stranko-
Načrt resolucije, ki ga je izvršni odbor odklonil, pa zahteva odložitev sankcij proti izključenim parlamentarcem do prihodnjega kongresa, vendar s pogojem, da bodo odslej stooštovali strankino disciplino.
HONGKONG, 7. febr. (Reuter) Clan japonskega druženja za napredek mednarodne trgovine Suzuki je sinoči izjavil, da so bili med Japonsko in Kitajsko podpisani trgovinski sporazumi, ki predvidevajo izmenjavo v višini okrog 10 milijonov funtov šter-lingov. Suzuki je bil v Pekingu štiri mesece, ln je sklepal trgovinske pogodbe v imenu japonskih trgovskih podjetij.
Cini« povzročili konec bojev. Pripomnil je, da bo šele potem mogoče govoriti o drugih korakih za pomiritev položaja.
London, 7. febr. (AP—AFP). Jenost v tako kočljivem polo-Britanski minister za zunanje žaju kot je položaj v Kitajskem vlada do raznih vprašanj, ki zadeve Anthony Eden je danes morju. V Spodnjem domu je — ::i.-----1—.n-------j_- __	----J- J- *—“■-------izjavil, da je britanski velepo-
slanik v Moskvi 28. januarja obiskal ministra za zunanje zadeve Molotova in mu povedal, da je Velika Britanija zaskrbljena zaradi položaja okrog For-moze. Anthony Eden je tudi povedal, da je sprejel sovjetskega odpravnika poslov v Londonu ln da za sedaj ne more o teh razgovorih nič povedati.
Glede evakuacije Tacenskih otokov je Eden dejal, da britanska vlada »deli upanje ameriške vlade, da bodo ti koraki prispevali k ustavitvi komunističnih napadov in miru ter varnosti v Zahodnem Pacifiku«.
Eden je dejal, da se Velika Britanija posvetuje t ameriško vlado in drugimi vladami, da bi prišlo do ustavitve sovražnosti. čeprav je Kitajska odklonila povabilo Združenih narodov, je britanski minister za zunanje zadeve izrazil upanje, da bodo »druga sredstva ln na-
FRMCOSKS KBZZA
Combat
*... Plnay nima velikega u,pa-* nja na uspeli, ker bo prišel na-vskriž z neprikritim nasprotovanjem ljudskega republikanskega gibanja, ki pa ni proti samemu. Pinayu. Morda pa se bo gibanje vsaj simbolično ločilo c-d desnice in njene politike, ki jo predstavlja Plnay ...«
B: Ш RÉPONStS DE U SÈRIE K IO 09 COfiCOMG
jE FIGARO I

Novi britanski dominion v Afriki
Najbori, 7. febr. (Reuter). — Evropski politični prvaki . v Keniji so sporočili včeraj, da bo najpozneje do leta 1960 v Afriki ustanovljen novi britanski dominion, ki bo imel okrog 2600 tisoč kv. km in nad 22 milijonov prebivalcev. V poročilu evropskih političnih voditeljev je rečeno, da bo ta dominion obsegal Kenijo, Taganiko, Severno in Južno Rodezijo in Nyassaland.
DEMANTI BREZ POJASNIL
.Bivši organizacijski sekretar K? Italije Pietro Secchia je zanikal obstoj dveh simj v stranki, ni pa povedal zakaj je bil odstranjen iz sekretariata
Rim, 7. februarja (Tanjug).
Bivši organizacijski sekretar KP Italije Pietro Secchia, ki je bil nedavno odstranjen iz strankinega sekretariata, je sinoči, ko je govoril v Mantovi, demantiral govorice, da obstojita v organizaciji dve nasprotni struji.
Secchia je sinoči govoril prvič, odkar je prevzel funkcijo sekretarja pokrajinske organizacije o Lombardiji.
Po njegovem mnenju so te govorice zgolj propaganda me-
ščanskih strank, ki bi rade na ta način zasejale občutek negotovosti v vrste KP Italije. Secchia je poudaril potrebo po enotnosti partije, in dejal, da je zdaj osnovna naloga italijanskih komunistov borba proti uresničenju Zahodno-evropske zveze. Secchia v svojem govoru ni omenil razlogov zakaj je bil odstranjen iz sekretariata stranke; čeprav je to vprašanje še zmeraj eno od glavnih, s katerimi se bavi italijanski tisk.
»— Pir.ay ne more priCakbvsti. da bo obnovil svoi nekdanji kabinet. V zadnjih treh letih se je francoska politika precej spremenila in v zadnjih osemnajstih mesecih je zavzela odločne pozicije ter se je tudi sama atmosfera v parlamentu spremenila. Atmosfera se m spremenila samo v nekdanji Plnayevi večini, temveč tudi v vrstah opozicije...»
Тк IBindnstan (Times !
»... Opozicija, kakor kaže, ne vidi, da bi severnoafriško vprašanje lahko Franciji toliko škodovalo, коГЈког ji ie škodovala Indokina, ter jo tudi gospodarsko izčrpalo. — Mendès-France je uveljavil v francoski politiki pomembno dozo realnosti in tudi vlade, ki bodo prišle za njim, bodo imele pri reševanju odprtih vprašanj ipečat te realnosti ...«
Ш)! Simts^^cfSnljia 1
»... Padec francoske vlade in nenavadna koalicija opozicijskih stranile s-ta znamenje, da sita v francoski politiki še vedno v ospredju strankarski oportunizem ter pomanjkanje načelnosti in realnosti ...«
THE	TIMES
»... Padec Mendès-France a utegne pri sedanjem političnem položaju povzročili veliko škodo. Nihče ne ve. koliko časa ne bo slišati glasu Francije v zahodni skupnosti. ‘Potreben je občutek, da so v Parizu hitri pri sprejemanju sklepov, da bi francoska politika spet dobila tisti polet, ki ga ji je dal Mendès-France. Čeprav v Franciji priznavajo, da od. pariških sporazumov ni mogoče odstopati, je zdaj nadaljnje odlaganje njihove ratifikacije vendarle zvezano z nevarnostjo —c
P0 DESETIH LETIH
lew nemški vojak
Preobrazba pruskega militarizma — Moderne divizije zaenkrat is na papirju — Težke milijarde bodo šle za armado — Nemška industrija se že pripravlja
bo vladal povsem nov duh. Vojaki bodo volili celo svoje poverjenike, kii bodo skrbeli za to, da bodo z njimi ravnali res na ljudski, kulturen in demokratičen način. Po Blankovih načrtih bo vojak nove nemške armade ie civilist v uniformi. Sam Blank, ki se je v zadnji vojni prerinil na ruski fronti od navadnega nemškega vojaka do poveljnika bataljona, je skoz in skoz civilist. V njegovem vojnem uradu v Bonnu ne vidiš generalštabnih kart niti drugih vojaških spominov. V Blankovi pisarni visi na steni le velika Madona in slika skupine porurskih rudanjev, med katerimi
je delal Theodor Blank pred vojno kot sindikalni funkcionar. Toda, če že nima gospod Blank Vojaškega duha, pa ima, kot sam zatrjuje, trdno voljo, da uresniči svoje načrte za organizacijo nem-
ške armade, ki bo v nekaj letih štela že pol milijona ljudi
Polmilijonska armada
Blank ima že danes popolne, do skrajnosti mehanizirane divi-
zije, oborožene z najmodernejšim orožjem, opremljene z najsodobnejšo opremo, ki jo doslej pozna vojna tehnika. Dvanajst divizij — med temi šest pehotnih in štiri oklopne s 1.500 oklopniki in še dve oklopno - pehotne divizije. To bo udarna moč nove armade. Letalstvo bo štelo 80.000 ljudi in imelo 1.500 letal, predvsem lovcev, bombarderjev in transportnih letal. Lahka mornarica z 20.000 mornarji bo razpolagala v glavnem le z lahkimi ladjami za obalno zaščito.
Vse to je danes res zaenkrat
še na papirju, toda Nemci so trdno prepričani, da lahko te papirnate številke kmalu postanejo vojaki iz mesa in krvi. Njihova mogočna industrija pa jim daje garancijo, da bodo ti vojaki tudi odlično oboroženi.
Za začetek bodo dali orožje, predvsem težje orožje, Američank Angleži bodo prispevali vojne inštruktorje. Težkih bojnih ladij in bombnikov ter atomskega orožja zaenkrat zavezniki še ne bodo dali Nemcem v roke. A tudi sama Zahodna Nemčija bo morala odšteti precejšen znesek za svojo vojsko, saj računajo, da bo en sam vojak stal letno 10.0QD DM. Nemško oborožitev pa cenijo т
začetku na 40 milijard, t. j. skoraj dva sedanja njihova lema državna proračuna. Letno bodo morali izdati za vojsko namaaj 15 milijard DM. Toda o tem se zaenkrat še prepirajo v parlamentu. Predstavniki vlade trdijo, da nova armada ne bo stala toliko, da bi terjala povišanje davkov in povzročila padec življenjskega standarda. Socialno demokratična opozicija pa dokazuje, da bo stala nemška armada najmanj 100 milijard, če ne mislijo vojakov oborožiti samo z metlinimi držaji.
1.360 generalov preveč
Blankov urad je dosile) zbral že nekaj deset tisoč prijav prostovoljcev, za podoficirje in oficirje nove armade. Takoj po ratifikaciji pariških sporazumov v vseh .prizadetih državah bodo začeli v Nemčiji s šolanjem 150.000 oficirjev in podoficirjev. Glavni kader bodo tu veterani zadnje vojne. Toda gospod Blank, da se bo strogo držal principa: Nobeden ne more biti podoficir, ne da bi sedem mesecev služil kot navaden vojak, nobeden ne bo postal oficir brez 9-mesečne podoficirske vzgoje. Računajo, da bo lahko dala Zahodna Nemčija v evropsko vojsko ves predviden polmilijonski kontlgent volakov dve leti po ustanovitvi Evropske obrambne skupnosti.
Generalov pa invaio v Blanko-vem uradu zaenkrat v kartotekah 1.400. Od teh jih nameravajo uporabiti za novo armado le 40 naiisoosobnejših, politično zanesljivih in voino-tehnično izredno kvalificiranih, katete pa bo pretresla še posebna komisija EOS. Zato trdi goqpod Blank, da ai bo-
jazni, da bi se vrinili v sklopu nemškega Wehrmach ta v skupno evropsko armado stani nacistični generali.
Nedavno so v bližini Bonna nemške tvrdke razkazovale svoje avtomobilske modele, ki so jih že pripravile za novo armado. V mastnem blatu pa je naenkrat obtičal težki tovorni avtomobil, ki naj bi služil nemški vojski. Drugo vozilo ga ie skušalo izvleči, pri tem pa se je odtrgala težka jeklena vrv in udarila nemškega obmejnega stražnika. In prta žrtev ponovne nemške oborožitve je obležala v krvi težko ranjena. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico, na blatnem, po bombah preluknjanem zemljišču ра je defiliralo naprej pred zastopniki zavezniških okupacijskih sil in nemškimi vojaškimi strokovnjaki 52 specialnih vozil, ki so z lahkoto premagovala težavno zemljišče. Med vozili so posebno pozornost zbujali tipi nemškega jeapa. Kar pet različnih st> prikazale tovarne D KW, Porsche in Goliat. Nemške avtomobilske tovarne so zadimile, da jim lahko nemška obo. rožitev prinese še lepe izkupičke. Saj bo nova nemška armada popolnoma motorizirana in bo v nekaj letih šel že precejšen de! nemške avtomobilske industrije spet le za voisko. Zato se že večina nemških avtomobilskih tovarn ukvarja s konstrukcijo vojaških motornih vozil, druge so že izdelale vojaške telefone, ki jih bodo lahko vojaki nosili v hlačnicah in se z njimi razgovarjali brezžično tudi na 20 km daleč. Tako se nemška industrija počasi pripravlja na svojo staro nalogo.
______ B. Kuhar, J
8. FEßRUAR-PRAZNIK NAŠE KULTURE
JOSIP VIDMAR:
Književnost naj se vrne
k človeku
tjìovor na slavnostni akademiji v proslavo Prešernovega dne
Ko smo leta 1944 v Črnomlju z zakonom proglasili 8. februar, dan Prešernove smrti, za narodni praznik in za praznik naše kulture, smo to storili Iz zavesti, da je Prešeren tisti osrednji duh naše zgodovine, ki Je vsej naši kulturi vtisnil svoj pečat. Kdor razmišlja o naši književnosti, razmišlja o Prešernu in, če slavimo prazmk slovenske kulture ali katereg3 koli njenega območja, proslavljamo hkrati tudi Prešerna. Zaradi teh razlogov mi nocoj ne bo neprijetno, če ne bom govoril neposredno o Prešernu in tudi ne o celoti našega kulturnega življenja. Omejil se bom z lahkim srcem na en sam ožji problem, in to tem prirodneje, ker zadeva literaturo, območje tedaj, v katerem je Prešeren s svojim delom povsod in trajno pričujoč.
Problem, ki ga nameravam nocoj načeti pred vami pa niti ni povsem neznaten in nevažen, vsebuje namreč vprašanje o današnjem stanju naše literature, o njenih perspektivah, o njenih nalogah in o njeni vlogi v našem življenju. Problem ni izmišljen, marveč se mi zdi ostro pereč, saj že vsa ta leta po vojni opažamo nezadovoljnost občinstva z našo sodobno književnostjo, hkrati pa tudi za njenega pozornega spremljevalca ne more biti dvoma, da bralstvo s svojo nezadovoljnostjo instinktivno, toda dobro čuti neko resno dezorientacijo naših piscev, ki se iz nekih razlogov ne morejo povsem znajti v svojem literarnem delu. Seveda ima to stanje poleg mnogih subjektivnih razlogov tudi več zelo tehtnih objektivnih vzrokov, ki jih ne nameravam obravnavati vseh. Omejil se bom samo na enega, ki menim, da ga je treba na vsak način razmisliti, če hočemo, da bo naša literatura našla novo, zanesljivo in njenim nalogam ustrezno pot.
Dejstvo, ki ga imam pri tem v mislih, bi označil kratkoma-lo kot pomanjkanje neke višje ali širše inspiracije, iz katere bi naša sodobna književnost mogla črpati svežo življenjsko moč. Ta ugotovitev je morda presenetljiva in, dokler ni raz-
menti mnogih drugih Cankarjevih spisov. Isti navdih se pojavlja tudi v rodovih po moderni. Tu imate Gradnika, Grudna, Prežiha, Kosovela, Cirila Kosmača in vse do pesnikov osvobodilne borbe, med katerimi je celo Kajuhu narodna svoboda še vedno osnovna tema.
V času moderne se zlasti v Cankarjevem delu tej tematiki pridruži nova, važna komponenta, ki bi jo lahko imenovali
prognozo potrjuje, zakaj naša literatura tega vprašanja ni več načenjala.
Zmaga v osvobodilnem boju pa ni prinesla samo narodne osvoboditve, marveč tudi zmago socialne revolucije. Stari red je bil uničen, pričel se je ustvarjati novi, socialistični, ki se ustvarja še danes. Oblast in vodstvo vsega našega življenja je prevzel delavski razred, nosilec tistega programa -in volje, ki je kot revolucionarno nav-
preSernovi dnevi se mi v mislih nehote
POVEZUJEJO Z DNEVI O SVOBODILNEGA BOJA. PESNIK PREŠEREN, NAS JASNOVIDNI VODNIK V PRIHODNOST, NAM JE BIL TAKRAT • BLIŽJI KOT KADARKOLI PREJ, NJEGOVO IME SE JE TISTI C AS V VRSTI NAŠIH VELIKIH MOZ NAJVEČKRAT IMENOVALO. IN NE SLIŠI SE SAMO LEPO, DA SO PARTIZANI MINIATURNO IZDAJO NJEGOVIH PESMI NA VSEH POHODIH NOSILI S SEBOJ, BILA JE RESNICA. CE SMO HOTELI KOGA ZA KAKO PRILIKO PRESENETITI S KAKIM POSEB NIM DAROM, SO BILE TO PREŠERNOVE »POEZIJE«. STOTO OBLETNICO NJEGOVE »ZDRAVLJICE«, TO PESNIŠKO FORMULACIJO NAŠEGA NARODNEGA PROGR AMA, SMO PRAZNOVALI V DNEH, KO SMO TA PROGRAM KONČNO URESNIČEVALI. URESNIČILI SMO GA, KER JE BIL Z NAMI DUH FRANCETA PREŠERNA, KI SMO MU HVALEŽNI ZA LEPOTO SLOVENSKE BE SEDE, ZA GLOBINO IN UMETNIŠKO DOVRŠENOST NJEGOVIH PESMI IN ZA NJEGOVO NAPREDNO MISE L, KI NAS JE VODILA IN NAS
SE VEDNO NA POTI NAPREDKA.	m
FRANCE BEVK
socialno tematiko ali ustvarjanje razpoloženja za socialno revolucijo.
Ta postane poslej drugi najvažnejši inspirativni moment za našo literaturo. Cankar ji je posvetil veliko pozornosti in dela, saj mu je med drugim dala navdih za »Hlapca Jerneja« in za vrsto drugih spisov. Po njem se je ta navdih uveljavlja bolj in bolj. Najdete ga pri pesnikih in pisateljih od Frana Albrehta, Toneta Seliškarja, Kosovela, Prežihovega Vo-ranca, Miška Kranjca pa do Mateja Bora, ki je bil med pesniki
Pri Prešernovih na Vrbi za pečjo
ložena, utegne vzbujati celo nejasno nejevoljo. Moram jo tedaj opisati in zato nekoliko poseči tudi v preteklost.
Prva taka višja ali širša in-spirativna tema naše književnosti je bil vsekakor slovenski narodni problem. Bil je v vsej zgodovini naše književnosti globoko povezan z našo resničnostjo, z nevarnim ter ogroženim položajem našega naroda v usodnih političnih in socialnih procesih 19. stoletja. Odtod tudi življenjska moč te problematike, ki je značilna za vso našo literaturo do leta 1945, se pravi, do zmagovitega konca naše osvobodilne borbe. To tematiko zasledimo že pri Vodniku v njegovi »Iliriji oživljeni«, mogočne razsežnosti pa je navzela prvič zlasti v Prešernovem delu. Kjer se nenehoma in organično veže z vsem Individualnim, kar je vznemirjalo tega velikega duha. Prešernu slede rodovi, ki so vse svoje življenje posvetili osveščanju naroda in ki jih naša literarna zgodovina tudi označuje z imenom buditelji. Njim Je bila narodnost takorekoč edini navdih, kajti njihovi osebni ustvarjalni viri so bili v primeri s to splošno mislijo neznatni.
Toda tudi drugi visoki vzpon naše književnosti, ki ji je s Cankarjem in Zupančičem dal dokončno značaj umetniške literature, »slovenska moderna«, je črpal pomemben del svoje vitalnosti iz naše nacionalne problematike Cankar in Zupančič sta ji posvetila vsaj tretjino svojega opusa In z njenim navdihom ustvarila dela, kakršna so »Duma«, »Naša be-seda« ali »Kurent« ter frag-
osvobodilne borbe najizrazitejši izpovedovalec socialno revolu-ciodarnega stremljenja. Tudi ta problematika je bila kakor naš nacionalni problem globoko povezana z našo življenjsko stvarnostjo v obdobju med obema vojnama.
Oba ta dva momenta, nacionalno obrambni in družbeno revolucionarni, sta bila nadosebno ozračje naše literature do leta 1945. Z njima je bil vsak naš pomembnejši ustvarjalec v duhovnem stiku z velikim dogajanjem, ki ga je v tem času preživljalo naše narodno občestvo in evropsko človeštvo. Prav zaradi tega ju tudi imenujem širša in višja inspira-tivna momenta naše literature.
Leta 1945 pa se je položaj glede notranjih pogojev in pobud za umetniško ustvarjanje mahoma spremenil. Zmaga v osvobodilnem boju je silovit prelom v vsem našem življenju in silovit prelom pomeni tudi za literaturo. Naša narodna osvoboditev se nam po drugi svetovni vojni vidi dokončna. Naše domovinsko čustvo je pomirjeno in v glavnem zadoščeno in zdi se nam, da za vedno. Tak je vsaj občutek našega časa, ki nas, upam, ne vara. S tem je za literaturo odpadel važen navdih, zakaj bil bi skoraj anahronizem danes peti domovinsko ljubezen v duhu prejšnjih časov in načenjati našo nacionalno problematiko, ki ji v resnici ne čutimo več, ki nas več ne vznemirja. Ta pesem se nam zdi izpeta. Podobna ugotovitev je bila izrečena že leta 1945 na kulturniškem plenumu v ljubljanski Drami In praksa desetih let, ki smo jo preživeli v sovi Jugoslaviji, nam tedanjo
dušenje in patos . predstavljal vir navdiha za napredno literaturo. Odločilna naloga revolucije, prevzem oblasti, je bila izpolnjena. Boj je bil končan, vsaj boj za poglavitno postojanko, s tem pa je upadel tudi njegov patos, njegov polet in njegovo junaštvo. Pričelo se je novo razdobje vztrajanja in preurejanja družbe na novih temeljih. Tudi ta naloga je sicer neizmerno važna, težavna in odločilna, ni pa več boj za idejo samo. Zaradi tega more ta faza v dogajanju našega časa literaturi nuditi sorazmerno malo tistega navdiha, kakršnega ja prejemala do zmage revochici] e od njenih Idej.
Tako je literatura pravzaprav izgubila svoj drugi nadosebnl vir lnspdracije. Znašla se je v nekakšni praznini. Ostala ji je le mirna zavest, da je narod svoboden in da je v družbi oblast prešla v roke politične moči, s katero in za katero se je borila tudi književnost sama. Pred tako praznino se ni znašla naša literatura prva. V podobnem položaju je obtičala več kot dve desetletji pred nami sovjetska, zlasti ruska literatura, literatura tedaj, ki je mnogo večja od naše, ki ima pomembnejše tradicije in bogatejše Izkušnje od naše. Toda tudi ruska književnost je preživljala in preživlja še danes težko krizo tudi zaradi dejstva, ki sem ga imenoval pomanjkanje nadosebnih momentov inspiracije. Kljub razlogom, ki to krizo v ruski literaturi zaostrujejo in o katerih ne bom govoril, je nedvomno ta praznina važen vzrok za dezo-rientiranost in težave v sodobni ruski literaturi. In dejstvo je, da je skoraj v tridesetih letih ustvarila sorazmerno malo dragocenega in velikega, če njena dela primerjamo z deli, ki so nastala pred revolucijo.
Se težji Je seveda položaj naše literature, ne samo zaradi njene skromnosti, temveč zaradi tega, ker sta se, kakor smo videli z letom 1945 izčrpala kar dva njena pomembna inspira-tivna vira. To dejstvo se ne kaže samo v njeni splošni dez-crientiranosti, temveč tudi v tc-m, da je na primer brez moči celo nasproti. dogodkom osvobodilne borbe. Saj še do danes n,mamo dela, kd bi to zgodovinsko dejanje našega ljudstva le približno ali vsaj deloma osvetlilo s sredstvi literature, da bi ga pokazalo ne samo kot dogodek, marveč kot splet resnično človeških, telesnih in duševnih dram žiivih, plastičnih ljudi, posameznikov in kolektivov. Naravno se ml zdi, da sta se naša književnost pa tudi del vodstva, ki ima na skrbi našo kulturno politiko, zatekla v tej •tiski k vzorcem ruske liters*
ture. Toda tam je bilo mogoče najti nekaj redkih literarnih umetnin, poleg njih pa množico del, ki so bila pisana za proslavljanje znamenitih tehničnih in gospodarskih uspehov revolucije. Toda to vendarle ni posel literature, ki ne more živeti od Magnitogorskov ir Dnjeprostrojev, temveč samo od. pomembnih procesov in dogodkov v človeški duši. Teh pa v pbdobnih delih ni ne tam ne pri nas, ki šmo nekaj časa skušali ustvarjati literaturo raznih železniških prog in prostovoljnih delovnih akcij za gospodarski napredek naše zemlje, literaturo tedaj, ki je danes že popolnoma pozabljena.
Po takih in podobnih izkušnjah nam je postalo jasno, da ne more biti naloga literature spremljati vse • mogoče faze v realizaciji revolucionarne misli. Njena zadeva je morda vzdrževati v naši zavesti tisto, čemur bi rekel poglavitna smer in volja revolucije. Podrobnosti njih izvajanja pa so izključno stvar politike. Literatura bi bila v njih izgubljena, če tudi vsebuje preobrazba naše družbe v celoti ogromen zaklad moralnih in spoznavnih procesov v duši našega ljudstva.
Vsi ti premisleki krizo samo ugotavljajo, ne morejo je pa razrešiti in ne morejo ne literaturi ne naši kulturni politiki pokazati novih poti. Toda, ker sta izhod in rešitev nujna, bom predlagal neko smer, v kateri vidim izhod, ki se mi zdi za literaturo varen in sprejemljiv, saj ga poznam iz izkustva književnosti raznih dob in raznih narodov ter iz narave literature same.'
Zdi se mi, da je eden od smislov vse literature nenehno oblikovanje in . preoblikovanje človeka, ustvarjanje vedno novega, višjega, bolj razvitega človeškega bitja. In vem, da je smisel revolucije ureditev družbe, ki bo človeku nudila pogoje za nov in višji razvoj, a tudi nujnost za plemenito iz-premembo človeškega bitja. To je stična točka med literaturo in revolucijo. Književnost more sodelovati z revolucijo najpomembneje tako, da s svojimi sredstvi, se pravi s kritiko, zlasti moralno, in z izpovedovanjem visokih ter dragocenih dejstev človeške duše vabi in poziva k višjim in žlahtnejšim oblikam človeškega bitja in žttja. To je od nekdaj njena vloga. In človeški lik literature ne more biti drugačen, kot bo človek, ki ga pripravlja revolucija.
Skratka, literatura se mora ponovno počlovečiti, vrniti se mora k človeku, h globoko prebujenemu, zavednemu, razvitemu, v duhu časa obveščenemu in čutečemu človeku. Biti mora izraz takega človeka. Vajeni smo govoriti, da veliki pisci prehitevajo svoj čas in da nam kažejo poti v bodočnost. Kažejo nam jih predvsem v sferi človeškega, moralnega sveta, v življenju v človeku samem. To je prava domena literature in če je naša izgubila dve svoji važni, nadosebni pobudi, ji še vedno ostane poglavitna, namreč nadosebna vizija o pravem, lepem, čudovitem človeku. Vrne naj se k nji.
Ce pravim, da naj se vrne, pravim tako premišljeno. Zakaj dejstvo je, da od moderne do danes postaja ta vizija vse sla-
botnejša in preprostejša. Spomnite se Cankarjeve zamaknjenosti v tihe katakombe človeškega srca in njegove tajnovid-nosti v njih mrakovih, v katerih je opažal tako skrivnostne zaklade čistosti in plemenitosti in veličine človeka. Spomnite se visokoumnosti Zupančiča, njegovih poletov nad svet in nad nehanje ljudi, v sfere luči in samotnih nadzemskih viher. Spomnite se njegove vizije o človeku, polnem jasnih, ponosnih čustev o človeku, ki čist in svoboden stoji v središču vsega, se pravi, v svojem duhu povezan s človeštvom in stvarstvom. In primerjajte s temi mogočnimi podobami vizijo ali vizije človeka, ki nam jih nudi današnja literatura. Občutili boste usihanje te njene večne inspiracije in kdaj pa kdaj vas bodo današnje podobe človeka navdale z začudenjem pa tudi z bolečino, kajti zazdele se vam bodo tu pa tam podobne nekakšnim avtomatom za demonstracijo takih ali drugačnih aktualnih tez in kdaj pa kdaj se boste znašli pred bitji, ki komaj še imajo človeško dušo in ki jih izmed vseh življenjskih moči pretresa samo še gola, telesna vitalnost. In teh podob ne boste srečavali samo v sedanjem pripovedništvu, temveč tudi v neposredni izpovedi, v liriki.
Zavedati se je treba, da je pri tem upadu sodelovalo veliko momentov, med njimi zlasti
Prešernova zibelka poleg materine postelje
obe svetovni vojni z vsemi svojimi težkimi moralnimi posledicami. Toda ta zavest nam ne more oslabiti spoznanja o današnjem stanju naše literature. Zato sem dejal in zdaj ponavljam: vrne naj se k človeku, k višji viziji o njem in k obujanju novega človeka, ki je smisel literature, pa tudi naše revolucije. Taka literatura bo izpolnjevala svoje časno in traj-
no poslanstvo, bo pa tudi v skladu z duhom svojega velikega vzornika Franceta Prešerna, pri katerem bo našla številne napotke in odlične rešitve mnogih problemov, ki pri literarnem delu nastajajo spričo dejstva, da je pisateljstvo izpoved, hkrati pa tudi naloga, H jo najlažje opišem s širnimi Prešernovimi besedami: jasniti noč temno, ki tare duha.
Pr0S0r0Il v angleščini
Pred nedavnim je izšel v angleškem prevodu izbor Prešernovih pesmi. Dasi so bile poedine Prešernove pesmi že po preje publicirane v angleških prevodih, je to pot prvič, da se skuša z obširnejšim, sistematičnim prevodom seznaniti angleško javnost s slovensko pesmijo, konkretno s Prešernovo poezijo. Zaradi tega je ta publikacija brezdvomno pomemben mejnik v zgodovini slovensko - angleških kulturnih in literarnih stikov.
Delo je nastalo kot plod sodelovanja angleških in slovenskih kulturnih delavcev. Uredniško delo sta opravila profesor A. Slodnjak z univerze v Ljubljani, ki je prispeval tudi uvod, v katerem očrta Prešerna kot umetnika in človeka ter njegovo dobo, in profesor W. K. Matthews z univerze v Londonu, ki je organiziral prevajalsko delo v Angliji in sam prispeval večje število prevodov.
Delo, ki so si ga zastavili prevajalci, gotovo ni lahko: njih namen je, da s čim vernejšim prevodom prikažejo Prešernovo pesem tako v vsebinskem kot oblikovnem pogledu. Če upoštevamo ogromno razliko med slovenščino in angleščino in dejstvo, da je število tistih, ki so zmožni prevajati tako poezijo, kot je Prešernova, iz slovenščine v angleščino, nujno zelo majhno, potem bomo toliko bolj cenili trud, ki so ga vložili v prevode.
V splošno lahko rečemo, da je prevod — vsega skupaj 40 pesmi — odlično uspel. Nekatere hibe, ki bi jih lahko navedli za dve, tri pesmi, so v primerjavi s kakovostjo celotnega dela le podrejenega pomena. Vse pesmi so izključno novi prevodi, tudi tam, kjer je že popreje obstojal prevod iste pesmi, kot na primer Zdravljice. Izbor sam zelo zadovoljivo in dobro prikazuje celotno umet-
niško dejavnost Prešerna, kot tudi njegovo osebnost m njegov odnos do perečih sodobnih problemov, v kolikor niso ti ozko lokalnega značaja. Morebiti bi si želeli, da bi bile v zbirki vključene še posamezne pesmi, kot n. pr. Uvod h Krstu pri Savici in še nekaj drugih, toda verjetno so v teh primerih obstajale težave, ki jih trenutno še ni bilo mogoče rešiti.
Med prevajalci bi omenili predvsem V. de S. Pinta, profesorja za angleško literaturo na univerzi v Nottinghamu, ki se je lotil nekaterih zelo težkih tekstov in jih odlično prevedel. Zlasti Slovo od mladosti in Sonetni venec, ki se tudi formalno popolnoma naslanja na slovenski tekst — manjka mu le magistrale — sta polnovredna angleška zastopnika slovenskega originala. De Pinto mojstrsko dbvlada enajst er ec v angleščini in brez težave najde odgovarjajoči izraz za slovenski verz. Prav tako izborni so prevodi sonetov, ki jih je priredila Gloria Ramai in anonimni prevod pesmi Pevcu. Izpod peresa W. K. Matth evasa in J. L. (Janko Lavrin)	so zlasti dobro
prevedene pesmi: Kam, Izgubljena vera in K slovesu.
V splošnem lahko ugotovimo, da so težave prevoda v neki meri same vplivale na' to, da se je našel odgovarjajoči angleški izraz za Prešernovo poezijo. To se lahko opaža v rimah, kjer prevajalci večkrat uporabljajo besede, ki se sicer v modemih angleških tekstih le redko javljajo, ki so pa bile zelo običajne v poeziji angleških romantikov. To je jasno razvidno v prevodu pesmi Izgubljena vera in velja zlasti za celotno prevodno tehniko V. de S. Pinta. Prevajalci se na nekaterih mestih poslužujejo tudi navideznih rim ali celo za današnjo angleščino arhaičnih rim (heaven : driven), kar še bolj okrepi naš ob-
U RMmu МиМЈавч Bož** »lica M, i» kje? J» *xeim* »Vi la urtywj*
čutek, da so skušali dati prevajalci Prešernovi poeziji odgovarjajoči izraz v jeziku angleških romantikov, ne da bi se sicer posluževali slovničnih arhaizmov. Seveda so morali biti pri uporabljanju takih sredstev precej previdni, ker bi jih sicer ti Lahko zavedli v površnost ali pa maniro, s čimer bi se od Prešernovega izraza oddaljili. Lahko rečem, da so prevajalci morda v tem oziru tudi najbolj uspeli. Prešernova poezija na ta način precej spominja na Wordsworth a, s katerim ima Prešeren tudi sicer marsikaj skupnega. V primerjavi z mlajšimi angleškimi romantiki, ki so sicer Prešernu časovno bližji, kot na primer Shelley, odlikuje Prešerna predvsem jasnost izraza in oblikovna dovršenost. Angleška romantika je imela takrat že dolgo razvojno pot za seboj in je dosegla svoj ■višek pod drugačnimi, ■ ugodnejšimi pogoji kot slovenska. Medtem ko se je pri nas šele pričel tajati led, je bila drugod že pomlad.
Naslonitev prevoda Prešernovih poezij na dikcijo angleških romantikov ima še drugo, globljo utemeljitev. Ni tu samo namen, dati Prešernovi poeziji izraz časa, v katerem je živel — angleščina in slovenščina sta se med tem časom vsaka zase razvijali v svojo sedanjo obliko. V bistvu so angleški romantiki sami v odnosu do jezika zelo sorodni s Prešernom. Tako kot je Prešeren črpal v živem slovenskem govoru svoje gorenjske okolice, tako so se tudi , angleški romantiki — z izjemo Byrona — hoteli nasloniti na jezik »kot ga resnično ljudje govore*, oziroma kot je to najpreje formuliral Wordsworth kot jezik »srednjih in nižjih slojev*. Zanesljivi Prešernov izraz se samo v omejenem obsegu, in takrat hote in jasno razvidno, naslanja na dikcijo slovenske narodne pesmi, in samo v teh primerih se lahko išče odgovarjajoče forme v angleška narodni pesmi, seveda v omejenem obsegu, pa četudi bi celotna oblika posamezne pesmi bila za takšno posnemanje še tako zapeljiva.
Angleška izdaja Prešernovih pesna nam lahko služi not trdna osnova za nadaljne delo v smeri, ki nam jo je ta sicer po obsegu majhna, a vendar tako pomembna knjižica nakazala. Iz nje se lahko marsikaj naučimo, kar nam bo kasneje koristno služilo pri na-daljnem prevajanju. Knjižica naj služi za poglobitev slovensko -angleških kulturnih in literarnih stikov. Upajmo, da sodelovanje med slovenskimi in angleškimi kulturnimi delavci, ki se je s tem delom izkazalo tako uspešno, » tem ne bo prenehalo, ampak, da bo s prevodi postala dostopna angleško čhajočemu občinstvu tudi ostala naša važnejša poezija Ш proza,	w
Вт. a - a. februarja mb* Ј SLOVENSKI ШОСЕТШС } Mr. 11
dirao ip
Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster j
UMRLI
142.
Zdaj je sprevidel, da je stvar resna. »Oh, pomagaj mi, modra lisička!« je poprosil. »Prav,« je odvrnila Vitka, »a za plačilo mi daš zajca, ki ga skrivaš v svojem brlogu.« — »Saj veš, da je starešina prepovedal...« se je obotavljal volk. »Tako? Pa naj te še on ozdravi!« Sivec je spoznal, da ni pomoči. Skrušeno je odklenil Vitki ječo in jo odvedel v svoj brlog.
143.
Tu se je Vitka najprej pozorno razgledala in bila je videti zadovoljna s položajem. Sivec je pozabil zakleniti vrata za seboj. A zdaj je poskusil barantati: »Veš, Vitka, več kot polovico zajčka ti ne morem dati...« — »A jaz ti ozdravim samo eno oko!« Volk se je vdal. Na Vitkin ukaz je prinesel nato vedro mrzle vode in lisička mu je ročno potisnila glavo vanjo.
Čez čas mu jo je spet potegnila ven in zamrmrala nekakšne skrivnostne besede. Volk je dvakrat, trikrat pomežiknil in spet je dobro videl. Zdaj je bil navdušen nad Vitkino učenostjo. Brž ji je prinesel zajca, a pristavil: »Tukaj ga imaš, Vitka, res si ga zaslužila. A nič ne pomaga, zdaj se moraš vrniti v ječo.« Lisička pa še mislila ni na to. 2e je pripravila novo ukano.
Kazen za kršitev socialistične poslovne
morale
Senat Častnega sodišča Obrtne
zbornice glavnega mesta Ljubljane je obravnaval zadevo RIHARDA KERN CA, dimnikarskega mojstra iz Ljubljane, Cesta v Rožno dolino št. 30, ker je ta kršil socialisti eno poslovno moralo.
Rihard Kerne je za dimnikarsko delo, ki ga je opravljal v raznih tovarnah in pri privatnikih, izstavljal nepravilne in previsoke raetme, zaračunaval tudi neopravljene delovne ure, prišteval na končno režijsko uro ponovne režijske postavke prispevka za socialno zavarovanje, zaslužka in obratne režije ter znašajo neupravičeno zaračunani zneski z vključenim 10“» prometnim davkom »kupno 115.533 din.
Obdolženi Kerne Je pred častnim sodiščem priznal previsoko zaračunane zneske v celoti in v svoj zagovor navedel, da ima njegov dimnikarski okoliš majhen donos in da je bil zaradi visokih aavkov prisiljen zvišati svoje račune, da je lahko redno izpolnjeval vedno večje davčne obvezno-st:'. Skliceval se je tudi na svojo visoko starost 65 let ter da opravlja dimnikarska dela vedno osebno in da je bil napačno poučen o sestavi kalkulacije.
Dejanski stan kršitve socialistične poslovne morale je častno sodišče dokazalo z obdolženčevim priznanjem, z izjavami zastopnikov prizadetih industrijskih obratov ter z ugotovitvami dimnikarske strokovne komisije. Kot obiežilno okolnost je sodišče štelo v i s o k e ;; up ra v ič eno žara č unan e in-si-i' -adì dosege nedovolje-n	bička, s katerimi je obdol-
ž i. Kerne oškodoval družbene obrate, prav tako pa je s tem nemoralnim poslovanjem močno š k a oval ugledu obrtništva. Kerne je že dolga leta samostojen dimnikarski mojster in bi moral zato še posebej skrbeti, da pdsluje skladno z načeli socialistične posl- vne morale in da čuva koristi naše družbene skupnosti. Častno sodišče je kot olajševalno okolna-t upoštevalo skesano priznanje obdolženca in pa to. da je Kerne ir delno povrnil škodo. Sodišče pa ni moglo upoštevati njegovega zagovora, da so ga visoke davčne odmere silile k nezakonitemu zaračunavanju, ker slone davčne oč.nere na njegovem prometu oziroma dohodku, ki ga je zviševal sam s previsokimi fakturami in so se davlü odmerjali na podlagi
ugotovljenega doseženega dohodka. Obdolženi Kerne mora kot dolgoletni samostojni dimnikarski mojster obvladati tudi potrebno finančno poslovanje svojega obrata in ga tudi sklicevanje na nekakšna zavajanja pri sestavi računov ne bi moglo oprostiti krivde za storitev navedenih kršitev.
Senat častnega sodišča Obrtne
zbornice glavnega mesta Ljubljane je Riharda Remca na podlagi dokazov spoznal za krivega in ga kaznoval s kaznijo strogega javnega ukora in povračilo stroškov postopka v znesku 8450 din ter stroške objave v časopisih.
§E NEKAJ... <№
Razbit kozarec in pretep
V gostilni Bezenšek v Vidmu je popivala vesela družbica. Dobro razpoložena je iz objestnosti vrgla ob tla kozare žena enega izmed članov te družbe, kar ni bilo všeč Milanu Salamonu, ki je obljubil maščevanje. Ko je vesela družbica odšla iz gostilne, je Salamon sklical osem fantov. S temi je odšel za omenjeno družbo in začel se je pretep. Salamon je med pretepom začel z nožem obdelavati moža tiste, ki je vrgla kozarec ob tla in ga močno ranil po rokah in obrazu. Napadalci so iz bližnjega plotu izruvali kole, katere so nameravali uporabiti pri pretepu, vendar so se jim napadene! pravočasno umaknili.
Aretirani so celjski vlomilci
2e pred nekaj dnevi smo poročali o drznih vlomih, ki so jih izvršili neki neznanci na Bregu pri Celju v eni sami noči. Kljub takojšnjim poizvedbam in preiskavah pri sumljivih osebah, kriminalističnim organom ni uspelo zaslediti vlomilcev.
Dne 29. Januarja je imel miličnik Ivan Stropnik službo v potniškem vlaku, ki vozi na relaciji Rogatec—Celj e. Ob tej priložnosti je aretiral dva moška sumljive zunanjosti, ki sta bila natovorjena z dobro naloženimi nahrbtniki. Ob aretaciji je hotel eden izmed njiju pobegniti. Ko mu je hotel beg preprečiti železničar, Je aretiranec začel streljati, vendar ni nikogar zadel.
Kriminalistični organi so ugotovili, da sta aretiranca Branko Oklješan iz Zagreba In Branimir Zunič, ki Je brez stalnega biva-
lišča. Med preiskavo je Oklješam
povedal, da sta z Zuničem vlomila v neko hišo blizu Rogaške Slatine, kjer sta ukradla vso obleko vredno več kot 50.000 din. Povedal je tudi, da sta vlomila na Bregu pri Celju. Oba vlomilca sta bila v stikih z nekim Zvonkom Vukovičem iz Zagreba, pri katerem sta spravljala ukradeno blago. Večino tega blaga sta vlomilca prodala v Zagrebu.
Ključ, ki odpira več vrat
V	zadnjem času je bilo na področju O LO Kranj več tatvin električnih kablov. Teh si je zaželel tudi doslej še neznani vlomilec, ki je te dni vlomil v Ratečah v skednja posestnika Franca Babnika in Ivana Križaja. Pri tretjem posestniku Janezu Jenkur pa je ukradel ključ, ki odpira" vrata vseh skednjev v vasi. Iz skednja Franca Babnika Je vlo-mi’ec odnesel več metrov trofaznoga kabla v vrednosti 21.000 din, prav tako Je tudi Križaja olajšal za netkaj metrov kabla.
Pojasnilo
V	zvezd s pojasnilom, ki smo ga prejeli od tozadevnih oblastvenih organov, zakaj mora cirkus Re-bemigg zapustiti Jugoslavijo, objavljamo na željo Antonije Čeme pojasnilo, da omenjena neimenovana blagajničarka ni bila obsojena na 18 let, ampak na 10 in ji Je bila kazen v prizivnem postopku znižana na 5 let ter da je od avgusta 1950 že na svobodi. — Hkrati pojasnjujemo, da navedena zabeležba ni imela žaljivega namena za neimenovano blagajničarko.
Četrtek, 10. febr. ob 10: ZiSetet »Miklova Zala«, ljudska Igra.
Izven.
Zadnji uprizoritvi Žižkove ljudske igre »Miklova Zala« bosta v sredo, 9. febr. ob 20 zvečer in pa v četrtek, 10. febr. popoldne ob 16. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 20 Torek, 8. februarja ob 10: Gostovanje v Grahovem pri Cerknici. Ob 14 in 16: Gostovanje v Cerknici.
PREDAVANJA
V okviru Društva matematikov
in fizikov LRS bo predaval v sredo, dne 9. februarja z začetkom . ob 20. uri v matematični predavalnici Univerze dr. Anton Vakselj, profesor na TVS, *o trigonometričnih funkcijah«.
Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane in druge interesente na predavanje prof. ing. Gert Friderika o temi »Problemi proizvodnosti dela v Ameriki.«
Predavanje bo v sredo, dne 9. t. m. ob 20. url v dvorani Direkcije PTT v Cigaletovi ulici.
KONCERTI
DofcrpeLa ja naga doba«
•estra, teta, stara marna
AMALUA PlZENT roj. POLANC.
Pogreb bo 8. februarja ob 4. uri popoldne na pokopališču v Kranju.
Žalujoča rodbina Pliant, Mrak, Polanc.
V 71. letu starosti Je zatisnil za vedno svoje blage oči naš zlati «nož, a tek, stari atek, brat in svak gospod
ALBIN HADNER sodni nadoficial v pokoj uf Prepeljali ga bomo v Maribor, v druži nsko grobnico, lej er bo položen istočasno s prekopano sestro gospo Minko Grašič, roj. Hadner ter svakom g. Ferdinandom Grašič k večnemu počitku.
Pogreb naših naj dražjih bo v sredo, dne 9. februarja 1955 v Radvanju pri Mariboru ob 16. uri.
Celje, Maribor, G-raz, Ptuj, Stift, St. Paul, Spielfeld, Laško, Trbovlje.
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po dolgem trpljenju zapustila v 80. letu starosti naša dobra mama, stara mama, prababica in tašča
MARIJA NOVAK
vdova.
Pogreb naše drage mame bo danes, 8. H. 1955 ob 15. uri 1ж Zbilj na pokopališče v Smledniku.
2alujoči: sinovi: Jakob, Janez, dr. Anton; hčere: Pavla рот. Jenko, Pepca por. Gerkman, Anica por. Rozman, Francka por. Jenko; zetje, snahe, vnukinje, vnuki in ostalo sorodstvo.
Zbilje, Medvode, Ljubljana, Reteče, Idrija, Slov. Gradec, 6. II. 1955.
Veliki plesni orkester Radia
Beograd bo izvajal v petek, 11. II. 1955 ob 21.15 v veliki unionski dvorani program modeme zabavne glasbe. Dirigent Vojislav Simič. Solista Olga Nikolič in Vojin Popovič. — Vstopnice v prodaji vsak dan od 11.—13. ure pri blagajni Uniona.
V Škofji Loki bo drevi koncert pevskega zbora »Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja.
Prerano nas Je zapustila naša ljuba žena, sestra in teta
MARIJA NAGLIC, roj. AHČIN
Pogreb naše drage pokojnice bo danes. 8. II. 1955 ob 10. uri na pokopališču v Brežicah.
Žalujoči ostali.
Brežice, Hrastnik, Novo mesto, Ljubljana, USA, 6. H. 1955.
BADI0
RAZPISI
KOLEDAR
Torek, 8. februarja: Jane«.
8. febr. 1864 je umrl Vuk Stefanovič Karadžič, zbiralec srbskega narodnega blaga in reformator srbskega književnega jezika. Nani esto dotedanjega cerkvenega jezika je uveelei v knjigo živo ljud_ sko govorico hercegovskega naie :ja. Kaiadžič je bil prvi izvirni pisec srbske zgodovine in kot pisatelj tvorec čiste srbske proze in sloga. Bil je prijatelj in sodelavec Jerneja Kopitarja, s katerim se je sporna! na Dunaju, kjer ga je Kopitar navdušil za zbiranje narodnih pesmi.
8. febr. 1996 se je končala velika stavka v zasavskem rudniškem bazenu. Povod za stavko je bilo obupno stanje v rudnikih, pičle mezde in revolucionarno gibanje med slovenskim proletariatom.
•
OPOZARJAMO vse novinarje, da je rok oddaje prispevkov za nagrade »Toneta Tomšiča« do 28. t. m. — Društvo novinarjev
Slovenije.
PUTNIK SLOVENIJA. Opozar-
jamo vse interesente, da ne sprejemamo več novih prijav za dunajski velesejem, imamo pa še nekaj prostih mest za velesejem v Milanu. — Pohitite s prijavo v katerikoli poslovalnici PUTNIK-a v Sloveniji.
Sindikalna podružnica trgovskih
nslužbencev »Razni« št. 23 obvešča svoje člane, da bo redni, letni občni zbor podružnice v sredo, dne 9. februarja 1955 ob 19. uri v Sindikalni dvorani na Titovi cesti št. io (vhod z dvorišča). Vse člane pozivamo k polnoštevilni udeležbi. — Odbor»
ДТСТТ8
V Škocjanu bo živinski ln in kramarski sejem v ponedeljek, dne 7. marca 1955. Sejem, ki je bil na kvatemi četrtek odpade.
Občni zbor kluba za konjski šport »Ljubljana« bo petek, 11. t. m. ob 19. uri v Likozarjevi ul.
Radioklub Ljubljana prireja tečaje iz radiotehnike in telegrafije. Ce želite zgraditi svoj detektor, pa #tudi boljši sprejemnik ali če hočete postati »hamlet« in se pogovarjati z oddajnimi amaterji po vsem svetu — tedaj pridite do 11. t. m. v Kersnikovo ul. 7 in se prijavite od 18—20. ure.
Gospodinje — nekaj novega za Vas! — Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi.
Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Di-šavice za kuho«!
Svež, čist in mladosten obraz dobiš pri trajni uporabi kozmetične maske TEINT BELL. Dobi se v vseh drogerijah in parfumerijah.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 8. febr. ob 20:	Goldoni:
Lažnik. Abonma red F.
Sreda, 9. febr. ob 20: Miller: Smrt trgovskega potnika. Zaključena predstava za LMS.
Četrtek, 10. febr. ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma red H.
Petek, li. febr. ob 15.30: B. Shaw: Candida. Abonma red Petek I popoldanski.
CMarchbanks — Branko Miklavc) Ob 20: Ustinov:	Trobi, kakor
hočeš. Abonma red B. • Sobota, 12. febr. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven. Nedelja, 13. febr. ob 15:	Golia:
Princeska ln pastirček. Izven in za podeželje.
Ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven in za podeželje.
OPERA
Torek, 8. febr. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red U.
Sreda, 9. febr. ob 19.30: Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. — Abonma red E.
Četrtek, 10. febr. ob 19.30: Donizetti:	Lucia L amm ermoorsk a.
Abonma red G. (Lucia — Nada Vidmarjeva).
Petek, 11. febr. Zaprto.
Sobota, 12. febr. ob 19.30: D. Svara: Prešeren. Izven in za podeželje.
Nedelja, 13. febr. ob 19.30: Verdi Traviata, izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 9. febr. ob 20: John van D rut en. Grlice glas. Premiera. Izven.
Četrtek, 10. febr. ob 20: John van Druten. Grlice glas. Abonma red
Četrtek.
Vstopnice so v prodaji.
Petek, 11. febr. ob 20; Eduardo De Filippo, Filumena Martura-no. Abonma red Petek. Vstopnice so v prodaji.
Sobota. 12. febr. ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Izven. Nedelja, 13. febr. ob 15: K. Brenkova, Najlepša roža. Izven.
Ob 20: John van Druten, Grlice glas Izven
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sreda, 9. febr. ob 20: 2ižek: »Miklova Zala«, ljudska igra, izven.
Svet za prosveto in kulturo LOMO Celje razpisuje sledeča mesta v Studijski knjižnici v
Celju:
bibliotekarja (s fakultetno izobrazbo)
knjižničarja (s popolno srednjo
šolo)
manipulanta (z nižjo erednjo
šolo)
Plača po uredbi. Reflektanti. naj vložijo prošnje z življenjepisom in potrebnimi dokazili na SPK LOMO Celje do 20. februarja 1955.
RAZPIS
Po čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-424/53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev, upravnikov in poslovodij pri OLO Radovljica mesto direktorja pri trgovskem podjetju »Stol« Žirovnica.
Pogoji: Trgovski poslovodja z najmanj 5-letno prakso v komercialni stroki. — Kolkovane prošnje s kolkom za 180 din, z življenjepisom ter dokazi šolske in strokovne kvalifikacije (sodno overjen prepis listin) vlagajte na Tajništvo za gospodarstvo OLO Radovljica najkasneje do 20. februarja 1955.
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00,	7.00,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci (Pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Slovenske narodne pesmi; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! (J. Rožencvet: Zmaj v žabji vasi); 11.30 Hugolin Sattner: Jeftejeva prisega, kantata; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 20 minut z Veselimi godci; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 13.10 Opoldanski koncert — G. Bizet: Otroške igre, A. Hačatur-jan: Koncert za violino in orkester; 14.00 Za mlade pevce in godce; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Tečaj angleškega jezika — 117. lekcija; 15.45 Skladbe Ferjančiča, Svetela in Ravnika poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška (Prenos iz Maribora); 16.10 Utrinki iz literature; 16.30 Želeli ste
—	poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert, Blagoj e Ber-sa: Dramatična euvertura, Peter Ujič Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 35 (solist Dejan Bravničar in orkester Slovenske filharmonije p. v. J. Cipcija); 18.00 Kulturni pregled
—	France Bevk: Ob Prešernovem dnevu;* 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča; 18.30 Športni tednik: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objav^; 20.00 Tedenski notranje-politieni pregled; 20.10 Zabavne in filmske melodije: 20.30 Radijska Igra — Miller: Smrt trgovskega potnika (ponovitev): 21.25 Zabavna in plesna glasba; 22.15—23.00 Nočni komorni koncert Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir v B-du-ru op. 106 št. 29; 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
Slovenski javnosti sporočamo, da je v Celju umrl
dr. FRANCE R0TNIK
slovenski etnograf
ln naš honorarni znanstveni sodelavec
S svojim delom sl je postavil trajen spomenik v naši kulturi I
V Ljubljani, T. februarja 1955.
Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani
Umrl Je moj srčno ljubljeni ln nepozabni mož
ir. France Kotnik
ravnatelj Mohorjeve družbe
Pogreb bo v četrtek, dne 10. februarja 1955 ob 15. url na Ravnah na Koroškem.
Celje, 7. februarja 1955.
Žalujoči: žena Rezi, bratje, sestra, tašča, svakinje ln drugi številni sorodniki.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je po težki bolezni umrl naš dobri mož, oče, brat in stric
Slavko Primožič
Pogreb bo v sredo, 9. februarja 1955 ob 15. url lz
Nikolajeve mrliške veže.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Gorica, Cairo, 7. februarja 1955. Žalujoči: žena Katarina; hčerka Vera; brata Ivan in Bazillo; nečakinja Taša in ostali sorodniki.
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU sporoča žalostno vest, da Je umrl njen dolgoletni ravnatelj
dr. France Kotnik
slovenski etnograf In prosvetni inšpektor v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 10. februarja 1955 ob 15. uri na Ravnah na Koroškem.
Celje, dne 7. februarja 1955.
Dotnpela je naša ljubljena mama, sestra ln teta
ANGELA ULE, roj. NOVAK.
Pogreb bo v torek, 8. t. m. ob 16. uri Iz hiše žalosti Trg Svobode 8.
Žalujoči:	hčerka Hilda učite-
ljica, brat Jože »estra Mici ln ostalo sorodstvo.
Trbovlje, West Virginia.
»UNION«: amer. film »Stala* 17* Tednik: Oblak maršala Tita V Burmi. Predstave ob 15, 17 JO ln 20. V glavni vlogi: Wiliem HoL-deh in Oto Preminger.
Ob io predvaja Jugoslov. kino« teka nnad. film »Beli volčjak«. »KOMUNA«; jugoslovanski film »Sumljiva oseba«. — Tednik. Filmske novosti it. 6.
Predstave ob 15, 17 in 19. — V glavni vlogi: Markovič In Pa-. skaljevič. Zadnja predstava odpade.
»SLOGA«:	ameriška barvna ri-
sanka »Zaigrajmo in zapojmo«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega
filma.
»SOCA«:	premiera amer. filma
»Dvojno. življenje«. Tednik. — Predstave ob 17 in 19. V glavni vlogi: Ronald Coiman. — Ob 15 predvaja Jugoslov. kinoteka mlad. film »Beli volčjak«. Prodaja vstopnic v vseh Stirili kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za kinoteko pa uro pred pričetkom predstave. DOM JLA:	jugoslovanski film
»Sumljiva oseba«, ob 20. »SlSKA«:	francoski film »Mi-
kavnosti Pariza«. — V glavni vlogi Llsjen Baru, Rolan Aleksandr. Režija: Ralf Bom. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 2Q, Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: francoski film »Mikavnosti Pariza«. V glavnih vlogah: Lis j en Baru, Rolan Aleksandr. — Režija:	Ralf Bom.
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja danes, 8. febr. ob 9 v kinu »Triglav« mladinski film »Beli volčjak«. — Prodaja vstopnic uro pred predstavo. »LITOSTROJ« : ameriški film »Ce* hoč rojena«, ob 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
K AMINI K: amer. film »Preobrat«* BLED: danski film »Spet vse tu«, ob 20.
ČRNOMELJ:	amer. barvni film
»Afriška kraljica«.
NOVO MESTO:	angleški film
»Berlinske pripovedke«.
KRANJ »STORŽIČ«: nemški film »Luč ljubezni«, ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«:	angl.	film
»Popolna žena«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«: amer. film »Tujec na begu«, ob 18 ln 20.
*
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA
e os tu j e
8. febr. ob 10 v Unionu,
8. febr. ob 15 v kinu Soča z mladinskim filmom »BELI VOLČJAK«
9.,	10. in 11. febr. ob 10 v kinu Union,
8.,	10. in 11 febr. ob 15 v kinu Soča
s programom
KRATKIH RISANIH FILMOV
Po težkem trpljenju nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast in stric
IVAN OSOLNIK
upokojenec.
Pogreb nepozabnega bo v sredo 9. t. m. ob 16. url na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, 7. H. 1955.
Žalujoče družine: Osolnik Humski, Skoberne.
ODBOR

Obveščamo vse sorodnike in znance, da je umrla naša ljuba mama
MARIJA ŠKORJANC roj. KORUN v starosti 81 let.
Pogreb bo v sTedo, 9. П. ob 10. uri na farno pokopališče.
Št. Pavel pri Preboldu.
Umrl nam je naš dragi mož, oče, stari oče, brat
IVAN SABADIN
upokojenec.
Pogreb bo v sredo, 9. П. 1955 ob 14.30 z Zal — Frančiškove mrliške vežice.
Žalujoči:	žena Antonija, sin
Vilko, hčerka Milka z družino, brata ln sestri ter ostalo sorodstvo.
Vsem koroškim rojakom in prijateljem Slovenske Koroške sporočamo žalostno vest, da je v Celju umrl naš rojak
prof. dr. FRANC KOTNIK
član Osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev.
Pogreb bo v sredo, 9. t. m. v Celju.
Zaslužnega rojaka, ki Je posvetil vse svoje življenje delu ln skrbi za kulturni napredek koroških Slovencev, ohranimo v častnem spominu.
Osrednji odbor Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
V Celju Je preminul naš nekdanji profesor na celovški gimnaziji
dr. FRANC KOTNIK
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, 9. februarja v Celju.
Zaslužnega vzgojitelja koroškega slovenskega dijaštva ohranimo v trajnem hvaležnem spominu.
Bivši slovenski dijaki gimnazije v Celovcu.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, stari in prastari oče, brat, stric itd.
VALENTIN CESTNIK
mizarski mojster.
Pogreb bo v sredo, 9. H. t. 1. ob 10. uri dop. iz hiše žalosti Cesta Tončke CeČ št. 26 na Mestno pokopališče.
Trbovlje, 7. H. 1955.
Žalujoči otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Družina pokojnega
LOVRENCA KOSA iz Ljubljane, Kozarje 94 ob Tržaški cesti se zahvaljuje zdravnikom in strežnemu osebju iz Splošne bolnišnice (Klrurgična klinika — aseptika) lz Ljubljane za trud ln požrtvovalnost pri njegovi bolezni.
Obenem se zahvaljuje godbi Ljudske milice. Lovski družini Dobrava, organizaciji ZB. SZDL, pevskemu zboru DPD »Svoboda« Iz Kozarij in vsem ostalim prijateljem ter znancem, M so ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje ali na kakišen koli drugi način pomagali ln sočustvovali pri izgubi našega dragega moža ln očeta.
Kos Marjana z družino.
OGLAŠUJTE V
»SLOVENSKEM ~ _jr P0B0CEVALCÜ«!
MALI OGLASI
ADMINISTRATORKO za honorar-aio 3-mesečno delo v gostinstvu (potrebujemo v dopoldanskih urah. Javile se: Gostinstvo Giin-ce, Tržaška 185.	2219-1
IZPRAŠANEGA KURJAČA za visokotlačne kotle sprejmemo, nastop takoj. Naslov v ogL odd.
2211-1
KZ GABROVKA PRI LITIJI (obrat mesnice) sprejme v službo mojstra s položenim moj sirskim mesarskim izpitom, ki bi vršil tudi odkup živine- Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Samci imajo prednost. Prošnje vložiJte s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest na KZ Gabrovka piri Litiji.	2173-1
KMET. ZADRUGA Hinje išče samostojnega knj igov od j o—{ kinj o) z najmanj enolet. prakso v knjig. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. 2231-1 Sivtlja se priporoča na dem. Dopise pod »Dobra šivilja« v ogL odd.	2223-2
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, košarico in Igralni stolček prodam. Podbrežnik, Kolodvorska 12.	2215-4
NUDIMO malo rbljen p c mični odlagalec za namestitev v gumijasti transportni trak širine 650 mm. Opremljen je z lastnim pogonom za odlagalni trak širine 650 mm. vrtljiv v vodoravni smeri 180°, polmer odlaganja 8 metrov na širino 3.85 m. Premik odiagalca v smeri podaj aim eg a traku je mehaničen jpo tiru 2 m. Vrtenje v horizontalni smeri z zobato kolesnim predležjem ročno. Storitev 120 t/h. Teßa odiagalca 7000 kg s protiutežjo 10.000 kg. — Rudnik Zagorje.
1858-4
POSESTVO v Senožetih St. 16, p. Dolsko prodam. Naslov v ogl. oddelku.	2217-7
PRAZNO SOBO I5CEM, dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 2224-9 DVOSOBNO STANOVANJE na Reki zamenjam za enega v Ljubljani. Tomič, hotel D: ma JLA, soba 429.	2234-9
OBŽALUJEM ŽALJIVKE, ki sem jih izrekel Sire Ivanu in Idrije ter se mu zahvaljujem, da 'je odstopil od kazenskega pregona. Jež Anton, Idrija.	2232-11
OKRAJNA BOLNICA DERVENTA razpisuje natečaj za sprejem v službo ene medicinske sestre. Osnovna plača po ured-bi, a dopolnilna po dogovoru z upravo bolnice. Zagotovljeno stanovanje in hrana v bolnici. Pravilno kol-kovano prošnjo z opisom dosedanjega dela pošljite na upravo bolnice.	2230-1
GENERALNO POPRAVLJEN avtomobilski motor znamke »Fiat« 525, 6-cilindrski, batni premer 84, 70 KS, z elektr. žaganjačem, dinamo, tahometrom, tuljavo in ostalimi pripadajočimi brezhibnimi deli prodam po ugodni ceni* — Prav tam n s,n roda j tudi masivna stoječa blagajna, znamke Anwalner & Comp. Wien. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Ugodna prilika« IZGUBLJENO rjavo denarnico v trolejbusu v soboto, 5. П. .dopoldne, prosim vrniti na naslov v legitimaciji proti dobri nagradi. „ 2212-10 58-LETNT VDOVEC išče gospodinj o-upo ko j enk o na malo posestvo. Naslov v ogl. odd. 2227-11
'•••••*•• ••»«•••••
Centralna nprava	bolniš-	•
nie t Kopra razpisnje j mesto za:	j
FARMACEVTSKEGA • POMOČNIKA • ta vodstvo bolniške lekar- 7 ne v Kopru, nastop takoj, ?
GLAVNO	‘
MEDICINSKO SESTRO *
7	•
i otološkega oddelka bolniš- j j nice v Pirana, nastop J s L junija 1955,	:
j MEDICINSKO SESTRO - i
*	Instrnmentarko na otolo- ?
•	škem oddelka bolnišnice 7
7 v Pirana, nastop L Joni- ? ? Ja 1955.	?
7	7,
Им|« *••••« Ц»»иви|и|м|ј
ST. 32 — 1 FEBRUARJA 1955
Kitatajska resno svari ZDA
Evakuacija Tacenskih otokov poteka normalno — Posvetovanje v Beli hiši — Dulles ne verjame, da bo Kitajska začela vojno z ZDft.
Peking, 7. febr. Agencija Nova Kitajska je pooblaščena dati naslednjo izjavo o kršitvah kitajskega zračnega prostora po ameriških letalskih silah:
»Danes med 6. in 18. uro so ameriška vojaška letala Izvedla 28 poletov v šestih valovih in kršila zračni prostor nad otoki Jikjangšan, Tumen in drugimi ter s tem storila vojna izzivanja. Letala kitajske narodnoosvobodilne vojske so takoj vzletela, ameriška letala pa so izginila v smeri jugovzhoda.
Agencija Nova Kitajska je pooblaščena izjaviti, da dejanja ameriških letal pomenijo vojno izzivanje, ki resno ogroža kitajsko o zemlje in suverenost. Ce poskuša ameriško letalstvo ponovno kršiti kitajski zračni prostor, bo morala vlada ZDA nositi vse resne posledice, ki bodo iz tega izšle.«
nameravajo ZDA pozvati OZN, naj pošlje posebnoskupino opazovalcev na Formoso in Peskati c rs k s otoke. Dejal je, da niti zunanje ministrstvo, niti ameriška delegacija v OZN nimata takega namena.
LONDON, 7. tebr. (Reuter). — Kitajski odpravnik postov v Londonu Hsiang ie danes na lastno željo obiskal indijskega' ministrskega predsednika N er,ruj a. _ Sodijo, da sta govorila o :krizi na področju Formoze.
LONDON, 7. febr. (Taring). — Sekretar Tradeunionov pristaniških delavcev Barrett je danes izjavil, da bo priporočil izvršnemu odboru svojega sindikata, naj sprejme skleo. da v primeru sovražnosti s Kitajsko člani njegovega sindikata ne bodo nagovarjali ladij namenjenih v to področje.	l-
Slavnostna akademija v proslavo Prešernovega dne
v proslavo Prešernovega dne LJUBLJANA, 7. febr. Nocoj Je bila v veliki filharmonični dvorani slavnostna akademija v počastitev Prešernovega dne. Uvodni slavnostni govor je imed Josip Vi denar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govor objavljamo v celoti na današnji 4. strani. Na sporedu, ki so ga izvajali orkester in mešani zbor Slovenske filharmonije ter solisti Nada Vidmarjeva. Sonja Drakslerjeva, Miro Brajnik in Zdravko Kovač, so bila Sinfo-nietita Primoža Ramovša, Marka Tajčeviča in Boga Leskovica Sedem balkanskih plesov, Karla Pa-horia Istrijanka in Marijana Lipovška kantata Orglar. Dirigiral je Samo Hubad. Odlično izbran spored in visoka kvaliteta izvajanja sta našla pri številnem občinstvu najbolj topel sprejem.
TAJ? EH, 7. febr. (AP). Evakuacija Tacenskih otokov se je danes nadaljevala o-b zaščiti ameriškega sedmega ladjevja. Kitajski torpedni čolni so krožili v oddaljenosti 17 milj, vendar se niso vmešali v evakuacijo 40.000 kuo-cniutanških vojakov in civilistov. S£/ročilo sedmega Ladjevja pravi, da so letala z letalonosilke naletela na ogenj s kitajskih otokov, eevernjo od Tačena.
WASHINGTON, 7. febr. (AP). Eisenhower j e va vlada, ki se posvetuje z Veliko Britanijo .in Novo Zelandijo, je danes prou^ia možnosti novih ukrepov za zmanjšanje napetosti na področju Formoze. Predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles sta imela v Beti hiši dolgo konferenco, nakar se je Dulles sestal z novozelandskem veleposlanikom in sedanjim predsednikom Varnostnega sveta Mun rojem ter britanskim veleposlanikom Mackinsoen. Munto je izjavil novinarjem, da je z Dullesom proučil »položaj na Daljnem vzhodu«, namestnik šefa tiskovnega oddelka Bele hiše Snyder pa je na njihovo vprašanje odgovoril, da »predsednika stalno obveščajo o poteku evakuacije tangkajškovih sil s Tacenskih otokov ob zaščiti ameriškega sedmega ladjevja.«
WASHINGTON, 7. febr. (AFP).
Ameriški zunanji minister Dulles je danes pred zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata, kateremu je predložen v ratifikacijo pakt o vzajemni obrambi s Ganglcajšieovo vlado, izjavil, da ne verjame, da bo Kitajska začela vojno z ZDA, če se ne odpo-
vedo teenu paktu. Dulles je dejal, da daje pakt med ZDA in For-fnozo Kitajski vedeta, da bodo ZDA imele oboroženi napad na Forreozo kot nevarnost za lastni mir in varnost ter bodo ukrenile vse potrebno, da odvrnejo to nevarnost.
WASHINGTON. 7. febr. (AFP). Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da termi ministrstvu ni znan noben ameriški načrt, po katerem
Adenauer zahteva ratifikacijo ne glede na pdiožaj v Franciji
BONN, 7. febr. (AP). Kancler Adenauer je v poslanici zunanje-političnemu odboru Bundestaga pozval ta dom, naj brez odlašanja ratificira pariške sporazume
položaja v Franciji. Adenauer sodi, da kriza francoske vlade ne bo več dolgo trajala in da bo nova vlada podprla sporazume kot je to storil Mendès-France. Kan
Poziv tunizijskih sindikatov
k borbi proti francoskemu protektoratu
?rta mesec ne glede na ia^voi cler Adenauer se !e ponovno tese ta mesec, ne glene na	javU j^oti podajanjem o nem-
škem vprašanju pred končno ratifikacijo pariških sporazumov, ki so no njegovem edina podlaga za plodne razgovore s Sovjetsko zvezo.
Tunis, 7. febr. (Reuter). Danes so tunizijski sindikati pozvali k borbi proti sedanjemu francoskemu protektoratu in na boj za obnovo »demokratičnega režima z integralno avtonomijo«. Poziv je bil izražen v resoluciji,
Proračun Sovjetske zveze
Moskva, 7. febr. (AFP). Davi je vrhovni sovjet odobril državni proračun ZSSR za leto 1955. Dohodki bodo znašali 590 milijard 192 milijonov 622.000, izdatki pa 563 milijard 482 milijonov 491.000 rubljev.
V NEKAJ VRSTAH
PEKING. 7. febr. Agencija Nova Kitajska poroča, da je sodišče v Cungkongu obsodilo na smrt pripadnika Cangkajškove vohunske organizacije, ki deluie pod imenom »glavni štab kitajskega osvobodilnega gibanja« in je povezana z »osrednio ameriško obveščevalno agencijo«. Pod enako obtožbo je sodišče obsodilo še eno osebo na 15 let zapora. Oba obtoženca sta se pripravljala na For-mozi, nato pa so jih vtihotapili na ozemlje LR Kitajske.
LONDON, 7. febr. (AFP). —
Državni podsekretar v Foreign Off:ceu Robert Hugh Turten je danes izjavil v Spodnjem domu, da je britansko veleposlaništvo v Moskvi nedavno posredovalo pri sovjetski vladi, da bi dobilo podatke o 11 osebah, med njimi o dveh ženskah, za katere sodi, da so britanski državljani, sedaj pa so v sovjetskih zaioorih.
Vsak četrtek — nov »TT«
ki jo je sprejel nacionalni kongres splošne unije tunizijskih delavcev. V drugi resoluciji pozivajo k razvoju kmetijstva z obdelovanjem velikih površin zemlje, ki pripada muslimanski cerkvi.
Tunizijski bej je danes sprejel generalnega rezidenta generala De la Toura.
Spet uporniki iz Nikarague
WASHINGTON, 7. febr. (AP).
Preiskovalna komisija organizacije ameriških držav Je sinoči sporočila, da so ujeti uporniki pri zaslišanju priznali, da so prišli na ozemlje Kostarike iz Nikarague in da so napadli kostariško obmejno mesto Los Chiles. Mala skupina upornikov Je v petek zasedla to mesto, vladne padalske čete pa so včeraj po krajših borbah mesto zavzele nazaj. Kosta-riška vlada je poslala proti temu napadu upornikov pritožbo komisiji organizacije ameriških držav, v kateri Je obtožila za napad sosedno Nikaraguo.
Grčija se bo še borila za samoodločbo Cipra
ATENE, 7. febr. (Tanjug). Predsednik grške vlade maršal Papa-go5 je nocoj v parlamentu začel debato o Cipru. Poudaril je, da je njegova vlada storila vse, da bi prišlo do razgovorov med Grčijo in Veliko Britanijo, ker pa v tem ni uspela, se je obrnila na OZN in prosila pomoč. Grški ministrski predsednik je dejal, da bo Grčija nadaljevala borbo, da dobi ljudstvo Cipra pravico do samoodločbe ter je izrazil prepričanje, da bodo napori njegove vlade končno kronani z uspehom. V nadaljevanju debate je zunanji minister Stefanopulos govoril o diplomatskih akcijah Grčije v zvezi z vprašanjem Cipra ter posebno poudaril stike z ZDA. Za ministrom Stefanopulosom so .predstavniki opozicijskih strank izrazili mnenje, da vlada v tem vprašanju ni zagotovila zadostne diplomatske podpore drugih držav. Posebno ostro je napadel vlado vodja nove progresivne stranke Markezinis.
•«••••	»•••••••h«..«. ••»«••••• «•.«••••* ••»*•»••• •#••#•••• »•**•

K0PA0NIK
44
Ujetje za promet z gradbenim materialom, Beograd
se je preselilo
v nove lastne prostore
v ulico Zmaj J o vino j št. 3
istočasno obvešča »K o p a o n ik« svoje cenjene kupce ir dobavitelje, da ima naslednje nove telefonske številke: 24-666, 25-056, 21-166
„бггиНпа industrija Josfpdoi“
RIBNICA NA POHORJU
Potrebujemo večje število
POMOŽNIH DELAVCEV za zemeljska dela
in večje število
KAMNOSEKOV za obdelavo granita.
Prav tako zaposlimo večje število mladincev, ki imajo veselje, da bi se priučili ali pa izučili za kvalificirane kamnoseke. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po normt — Stanovanje za samce preskrbljeno ln hrana v obratni restavracijt
Okrajni zdravstveni dom Trbovlje razpisuje delovna mesta:
za TRBOVLJE:
2 ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE L ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO BEVSKO DENTISTA ZA SEKT. AMBULANTO BEVŠKO
2 ZOBO-TEHNIKA ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE L ■
2 BOLNIČARKI ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE LABORANTA-CTKO) ZA LABORATORIJ IN AMBULANTO
za HRASTNIK:
ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO,
DENTISTA ZA ZOBNO AMBULANTO in ZOBOTEHNIKA ZA ZOBNO AMBULANTO
PRIPRAVE ZA MEDNARODNE SKAKALNE TEKME »KUP IN TRO FE J A KONGSBERG«	j
Pričakujejo, da bo v Planici nad 60 skakalcev
-i
Kakor vsa leta doslej, tako bo tudi letos v dneh od 4. do 6. marca v Planici velika smučarska prireditev, za katero je med slovenskimi športniki toliko zanimanja, da bo moral »Putnik« organizirati posebne vlake.
Smučarske zveze s področja alpskega sveta so pred leti uvedle tekmovanje za kup in trofejo Kongsberg, čigar namen je napredek smučarskega skakalnega športa v srednji Evropi.
Prve take tekme so bile v Svici, druge v Italiji, letos pa bodo v Jugoslaviji. Zveze — ustanoviteljice tekmovanja (Jugoslavija. Avstrija, Francija, Švica, Italija in Zahodna Nemčija) so sklenile, da bodo poslale vsako leto na to prireditev po 10 tekmovalcev, in sicer 4 člane, 4 mladince, mednarodnega sodnika in vodjo delegacije. Posebej je treba omeniti, da se bodo zveze alpskih držav udeležile letošnjega planiškega tedna s svojimi najboljšimi tekmovalci. Razen tega bodo povabljeni na tekmovanje za kup in trofejo Kongsberg tudi severnjaki in drugi.
Organizacijski komite v Ljubljani je že naročil v Kropi dva pokala (imenovana »Kup Kongsberg«); pokal v veliki izdaji bo prejel zmagovalec med člani, manjšega pa zmagovalec med mladinci. Kroparski kovači so se z veseljem lotili dela, s katerim bodo lahko pokazali vse svoje znanje. Načrte je izdelal znani skakalec Marijan Gašperšič. Hkrati pa bo v Planici tudi ekipno tekmovanje za »trofejo Kongsberg«, ki jo je podarila Italijanska zveza za zimski šport. Trofeja je prehodna, ocenjujejo pa zanjo po tri najboljše tekmovalce lz vsake države. Ekipnega tekmovanja za trofejo Kongsberg se lahko udeležijo samo smučarske zveze alpskih držav.
Pričakujejo, da bo prišlo prve dni marca v Planico nad 60 tekmovalcev, med katerimi bo huda borba za sleherni meter in točko. Francozi in Italijani so se že pri-
javili. Smučarska zveza Jugoslavije bo nastopila v Planici s približno 14 člani, od katerih bodo sestavljali najboljši štirje reprezentanco.
Prvi nastop bo v petek, 4. marca, ko bodo poskusni skoki članov in mladincev. V soboto, 5. marca, bo mednarodno tekmovanje mladincev na 35-metrski skakalnici, nato pa bodo poskusni skoki članov. V nedeljo, 6. marca, ob 10.30 bo mednarodno tekmo-
vanje članov na 80-metrski skakalnici. Po končani tekmi v skokih bo za dodatek še tekmovanje v slalomu na Plazu.
Organizacijski komite za mednarodne skakalne tekme v Planici, ki mu predseduje Ante Gnidovec, je opravil vse potrebno, da bo tekmovanje za »Kup in trofejo Kongsberg dobro pripravljeno. Glede na odlično formo naših skakalcev Janeza Polde in Albina Roglja pričakujejo, da bo igrala naša reprezentanca na tem. tekmovanju zelo vidno vlogo.
—ga
Planinci v koroškem kotu
OBRAČUN DELA ŠPORTNIKOV IZ NOVE GORICE
Na nedavnem zelo zanimivem občnem zboru SSD 2elezničarja (zdaj so ga preimenovali v 2SD Nova Gorica) so se pogovorili predvsem, kako bi še bolj poživili zelo popularni športni panogi fnogom et in kolesarjenje) Sklenjeno je bilo med drugim, da bo društvo priredilo športni dan desete obletnice osvoboditve. Izvoljen je bil 39-članski odbor, ki mu predseduje tovariš Milan Vižintin.	K. B.
Ali bo zdaj boljše sodniki?
Poročilo upravnega odbora slovenske sodniške organizacije je bilo sestavljeno sicer izčrpno in skrbno, vendar pa smo iz njega razbrali tudi vrsto napak, ki niso vplivale samo na razmere v organizaciji, temveč tudi na ves slovenski nogomet.
2e sama ugotovitev, da se je članstvo povečalo samo za 6 novih sodnikov (zdaj jih je 148), dokazuje, da skrb za povečanje sodniškega kadra ni bila zadostna,
fri vsem tem pa je večji del sod-ikov tudi poslabšal kvaliteto sojenja, kar kažejo številni protesti z raznih nogometnih tekmovanj. Tega vsekakor ni kriva samo republiška organizacija, temveč tudi zvezni sodniški organ, ki je dajal našim sodnikom premalo podpore.
Sodniki so se glede vseh teh napak izgovarjali na to, da pač nimajo izkušenj. Res je, da se je
KUPIMO
MALI KAMION
nosilnosti 750 do 1000 kg, nov ali malo rabljen.
Ponudbe na: RAFINERIJO NAFT" Reka.
»••»••••• ■••••• «•*•••••• ••»•••
••• ••••*• •*•••• ••«•»•••••• «•**•*	•••
? »CISTEN«	j
I	Najboljše sredstvo za fci- ?
•	ščenje vseh madežev iz * ; oblek, svile in usnja. — J ; Zahtevajte ga v vaših •
•	trgovinah In drogerijah. •
Planinstvo je v Mežiški dolini močno razširjeno in število članstva v petih planinskih društvih te doline je kar zadovoljivo.
Mežiško društvo, ki je pred kratkim polagalo račun, se je lani predvsem posvetilo gradnji planinskega doma na Peci. Do letošnjega aprila bodo zgradili žičnico za prevoz materiala na Malo Pe_ co, ki bo dolga skoraj 3 km in vodila nad 1000 m visoko. Dom sam bo stal v višini 1651 m. Kakor lani, bodo društveni člani tudi letos s prostovoljnim delom pomagali opraviti čimveč dela po načrtu. Brž ko bo dom dograjen, bo društvo opustilo vsa dosedanja gostišča in si z domom priskrbelo materialna sredstva. Občni zbor je pozval vsa podjetja, družbene organizacije in oblastne organe, naj mu pomagajo pri uresničitvi tega načrta.
V društvu deluje razen planincev samih tudi turistični odsek, ki se bo polagoma razvil v samost o jr.-o društvo s svojimi nalogami. Prešibko je bilo zanimanje društva za alpinizem in zato je občni zbor dal pobudo za organiziranje posebnega tečaja za vsa koroška društva v stenah Raduhe. Premalo se je društvo posvečalo tudi pionirjem in sklenjeno je bilo, da bodo letos z njimi prirdili več skupinskih izletov.
Na društveno delovanje je padla v minulem letu neljuba senca, ker je društveni gospodar, ki ni imel dovolj pomoči pri ostalih odbornikih, zakrivil nekatere nered-nosti, ki pa bodo v kratkem razčiščene, vendar staremu odboru za zdaj niso izglasovali razrešnice. Imenovana je bila posebna posebna komisija, ki bo podrobno preiskala vse poslovanje, nakar bo izredni občni zbor sprejel ustrezne sklepe.
Občni zbor je izvolil nov upravni odbor z dosedanjim predsednikom Jurhartom na čelu.
PD PREVALJE
Tudi prevaljski planinci so lani
med nogometnimi
odbor med letom nekoliko menjal, toda ta športna panoga in njena sodniška organizacija sta pri nas že tako udomačeni, da neizkušenost ne more biti pravo opravičilo. Zakaj pa ne bi v aktivno delo v odboru vključili nekaterih starejših sodnikov, ki Jih ni tako malo in imajo precej izkušenj ?
V	razpravi, ki je očitovala, da nekaj le ni v redu v tej hiši, so govorili o stvareh, ki bi jih bil izvršni 'odbor ZNSS z »močnejšo« roko • lahko rešil že pred skupščino. Tako so nekateri očitali slabosti odboru, drugi pa so se zadevali celo v posamezne osebe. Tako se je videlo precej nedvoumno, da sta v tej organizaciji še vedno dve struji, ki se nista potrudili za sodelovanje. Sicer pa je podobno tudi med nogometnimi klubi, pri katerih se je udomačila neka manija »črtanja« sodnikov pred začetkom prvenstvene sezone, ki samo podpihuje kRubaštvo in otežkoča smotrno delo.
Cisto posebno poglavje pa Je seveda kategorizacija sodnikov, ki jo je izvedla zvezna organizacija in pri kateri je bila slovenskim sodnikom storjena krivica. Predvsem so pri tem prizadeti zvezni sodniki, glede katerih so ocenjevalci vzeli preozek kriterij, tako da bi po njem nikoli ne mogli doseči pogojev za uvrstitev med najboljše, ker pač ne morejo priti do sojenja najtežjih tekem.
V	ostalem pa Je bilo v skupščini storjeno tudi nekaj pozitivnega, saj so delegati sprejeli nekaj konkretnih sklepov, ki bi utegnili tod ali tam le izboljšati razmere. Uvedli bodo na primer obvezne kondicijske treninge tn pa čim pogostejše sestanke pri posameznih sodniških odborih, kjer bodo razpravljali o sojenju in skušali tako odpravljati napake. Razen tega nameravajo izvesti več seminarjev in skrbeti za dotok novih kadrov. Pri tem računajo seveda predvsem na pomoč nogometnih klubov, katerih naj večji interes je, da bi imeli dobre sodnike.
Ce se bo vsaj to uresničilo, ne bo treba vedno znova govoriti o slabostih sodniške organizacije v nogometu.	—b.
učil
bilo
delovali nadvse živahno na nedavnem občnem zb-j razvidno, da so se med zelo marljivo udejstvovali alpinisti, ki so razen doma opravljenih vzponov obiskali tudi nekatere inozemske gore. Dobro deluje v društvu tudi gorska reševalna služba, prav tako razveseljivo pa je tudi zanimanje med članstvom za Planinski vestnik, ki ga prejema 20•/• med njimi. Društvu daje poseben značaj okoliščina, da je v njem nad 50°/« delavcev.
V glavnem se je zadnje leto ruolino trudilo, da bi zajelo čimveč svojpga članstva pri prirejanju planinskih izletov. Ob planinskem taboru na Uršlji gori mu je to uspelo popolnoma in še več, sai so se takrat odzva- ’ li njegovemu vacilli tudi planinci iz drugih krajev naše domovine, da celo iz slovenske Koroške onstraa meje.
Planinci so opravili v lanskem letu skoraj 6000 prostovoljnih delovnih ur pri obnovi planinskih postojank na Plešivcu in Lešah. To je prispevek, ki bi v denarju navrgel znatno vsoto, kakršne zdaj po zaslugi požrtvovalnosti članstva ne bo treba šteti.
Za novega predsednika društva je bil izvoljen tov. Vute, prejšnjega predsednika tov. PernuŠa, ki odhaja drugam, pa je društvo izvolilo za častnega člana. V. letošnjem letu se bo društvo zavzelo predvsem za povečanje članstva, predvsem mladine in za prirejanje skupinskih izletov ter izvršitev še mnogih drugih nalog, ki bodo približale tudi te planine čimveč delovnim ljudem.
SAH
Rabar sam v vodstvu
Novi Sad, 7. februarja. V. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije je dalo naslednje izide :
Šegi : Bertok, Puc : Bogdanovič, Djuraševič :	Smederevac,
Matanovič : Rabar in Milič : Ja-noševič vsi remi.
Vse štiri prekinjene partije so se končale z zmagami v nasprotju z včerajšnjimi igrami, ki so se vse zaključile remi. Tako je Ka-rsklajič proti Lukiču hitro realiziral svojo prednost enega kmeta ter v končnici s trdnjavo zmagal v 56. potezi. Ivkov je proti Vošpemiku dobro igral končnico z raznobarvrumi tekači in dvema kmetoma več ter prisilil nasprotnika k predaji v 57. potezi. Tudi GCigorič je uspešno uveljavil svojo prednost enega kmeta, razen tega pa je Matanovič zašel tudi v časovno stisko, spregledal izgubo trdnjave in se vdal. Udov-6ič je svojo prednost proti Traj-koviču prav tako dobro izkoristil in ko je prvi zagrozil še z novo damo, se je Trajkovič vdal v 65. potezi.
Izidi vi. kola: Rabar : Milič 1:0, Jazioševič : Gligorič in Ivkov : Matanovič remi, Bertok : Udovčič, Scnederevac : Šegi, Puc : Djuraševič, Trajkovič : Karakla-jič, Lukič : Vospernik in Bogdanovič : Ma tulov! č vse prekinjeno.
Stanje po VI. kolu: Rabar 4.5, Gligorič, Janoševič in Ivkov po 4, Matanovič 3.5, Puc, K arak la j ič in Bogdanovič po 3 (1), Bertok, Šegi in Trajkovič po 2.5 (1), Smedereva«, Udovčič in Djuraševič po 2 (1), Milič 2, Lukič in Matulovlč po 1.5 (1) ter Vošpemik 0.5 (1).
Finale moštvenega prvenstva Slovenije za 1. 1954 je Šahovska zveza Slovenije zaradi pomanjkanja časa in deloma zaradi finančnih težav preložila na februar 1955. Za naslov prvaka se bodo v finalu borili LUŠK 'Olimpija« ln 2elezničar (Maribor) kot člana I. zvezne lige ter LŠK in Branik (Maribor), ki sta v polfinalu izločila Kočevje s 13,5 : 2.5 oziroma Kranj z 8,5 : 7,5. Prvenstvo bo verjetno v Mariboru 26. in 27.
Večkratni avstrijski prvak v hokeju na ledu ekipa Kitzbühela bo 10. t. m. igrala proti jugoslovanskemu prvaku Partizanu v Beogradu.
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bi moralo biti v dneh od 11. do 13. t. m. v Ravnah na Koroškem, je odgođeno za nedoločen čas. — Smučarska zveza Slovenije.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Viareggiu, kjer sodelujeta tudi beograjska Crvena zvezda in Borac iz Čačka, sta bili v nedeljo zvečer odigrani prvi dve tekmi, med katerima je v eni Crvena zvezda premagala Servette iz 2eneve 74:46 (34:20).
Prijela ga je za roko ' i mu -*;s'->ila, česar že dolgo časa ni storila. »Rada bi ti povedala, kako zelo sem vesela, ker si mi omogočil poznanstvo s tolikimi slavnimi lj’--’ •' «
»Če naj povem replico, so tega lahko veseli oni, ne ti,« se je nasmehnil ob poskusu, da bi bil zopet vljuden kakor nekoč. »Saj slavnih mož kar mrgoli po pariških ulicah, medtem ko »o lepe ženske redkost.«
Poklon je sprejela s hvaležnim pogledom. »Iz vsega srca želim, da bi se u*—’-f. :ova zadeva kmalu zaključila. Če je nedolžen...«
»Kar izpusti tisti ,če’! Nedolžen je. Vsakdo, ki je količkaj pravičen in dobro misleč, bo to koj sprevidel.«
»Upam. Vsekakor pa na moč želim, da bi se stvar tako ali drugače ključila.* Malce se je obotavljala, ne vedoč, če bi nadaljevala ali ne. »V naši delavnici je položaj vs težji. Ne ve , kako dolgo me bodo sploh še obdržali , v službi. Včeraj me je e:	naših najboljših odjemalk kar naravnost napadla z
vprašanjem, ali sem Židinja. Ko sem ji pritrdila, je dala poklicati ravnatelja in mu pove ' je naša krojačnica ne bo več videla. Kake - ’’a sem jaz prodala Nemcem tiste načr'..«
Njene besede so ga navdale z mešanimi bitki. Nemara bi, če bi bila brez služb le dovolila, rfa bi ji pomagal... Ali pa bi -eerda jši _.rr->la nomidh ’--Vo-.,
»Nikakor ne morem verjeti, da bi te podjetje odpustilo zavoljo nekakšne nore ženske. Pa tudi če bi te, ne bi imela prav nobenih težav, da bi si našla drugo službo.«
»Nisem tako trdno prepričana o tem. Tudi druge delavnice ne bodo posebno pri volji, da bi zavoljo mojih lepih oči izgubile stranke. Sicer pa naj bo tako ali tako, nadejam se, da bo ta stvar z Dreyfusom kmalu za večne čase pokopana...«
Pri' Missijevih se ni nič spremenilo: isti hodniki, tlakovani i marmorom, isti lakaji v belih rokavicah, ki so se klanjali do tal, ista sprejemnica s portretom Missije nad kaminom, ogrnjene t tt rožnate barve, pray takšne ženske V dolgih
oblekah z vlečkami in moški v večernih oblekah, ki se pogovarjajo med seboj...
Pa vendar je bilo v resnici vse spremenjeno. Ozračje je bilo prenasičeno z zlimi slutnjami, ki so bile znak bližajoče se katastrofe. Moški so bili že na pogled kaj resni in so govorili s pridušenim glasom; ženske pa so odvrgle sleherno sled spo-gledljivosti. Senca Dreyfusove zadeve je ko Damoklejev meč visela nad hišo.
Med počitkom na marmornatih stopnicah, ki so vodile v sprejemnico, sta Myriame in Henri začula Zolaja, ki je s pridušenim, a dobro slišnim glasom bral iz svežnja papirjev, ki jih je držal v rokah. Komaj se je po gluhi tišini sobe razlegel zadnji »J’a ecus e«,8 da so vsi navzočni zadržali dih, je Clemenceau planil v krohot, ki ga je Henri že prav dobro poznal. »Draga Missia, ko bo to pismo objavljeno, boste izgubili dva najzvestejša gosta pri večerjah. Morali nama boste pač pošiljati najina obroka fazanove pečenke v ječo.«
Missia Natanson je pohitela k novo dospelima gostoma. »Oprostita, monsieur Zola je pravkar bral svoj članek, ki ga je nedavno napisal in ga namerava izdati v ,L’Aurore’.«
Minuto nato so se v gosjem redu zgrnili v obednico.
»Zdaj pa,« je spregovorila Missia, potem ko je s pogledom objela celo omizje, »vas lepo prosim, da ne zinete pri večerji niti besedice več o Dreyfusu. Moj kuhar je že zapretil, da bo pustil službo. Pravi, da zgolj po nemarnem trati svoje sposobnosti in nadarjenost ter da nihče več ne ceni njegove cuisine.* Zategadelj se rajši menimo o umetnosti, glasbi in tudi o škandalčkih, če že to želite, a ne besedice več o politiki!« Potlej se je obrnila k Anatolu Franceu, ki si je razgrinjal prtič preko kolen. »Kaj pa vi, mon eher, počnete zadnje čase, odkar ste bili sprejeti v članstvo naše slavne A c a d é m i e Fr a n? a is e?«
• Obtožujem. — Op. prev. jj£ • Kuhinja, —-Pp, prev, £ -
Akademik je zavzdihnil: »Pišem, moja draga Missia, zgolj in samó pišem. Pri mojih letih je delo edino razvedrilo, ki človeku preostane, a tudi to razvedrilo je, lahko mi verjamete, najbolj duhomomo, ki si ga lahko mislite.«
Kakor pričarana, se je na mah povrnila stara veselost Missijinih večerij. Moški so kar razsipavali duhovitosti, ženskam pa se je povrnil nekdanji smeh. Henri je malomarno jedel, kramljal s sosedi in poslušal razgovore gostov okrog mize.
»Ženska, eher onsieur, je lahko čudovita zakonska zrna ali pa sijajna ljubica; a preveč je zahtevati, da bi bila svojemu možu oboje...«
»Nikdar ne izposojajte knjig, draga moja Missia! Jaz sem na primer spravil skupaj celo knjižnico s knjigami, ki so mi jih posodili prijatelji...«
»Ste že videli tiste nove stroje, ki jim pravijo avtomobili?«
»Ka’ ik, Jezus je odpustil prešuštnici, saj ni bil njen mož.«
»Ste Že opazili, da zbiralci sodobnih umetnin zmerom na-ročč svoje portrete pri akademikih?«
Henri je na skrivaj p gledoval Myriame, ki mu je sedela nasproti. Poslušala je T ’esa Dupréja, robatega možakarja z bikovskim vratom, ki si je bil nagrabil eno največjih imetij Francije. Henri se je nadejal, da ga bo Myriame pogledala; a sedela je s povešenimi očmi in okrog ustnic ji je igral komaj opazen, skrivnosten smehljaj. Hvala bogu — videti je, da se na smrt dolgočasi...
Tedaj se je namesto nje sklonil naprej Jules Dupré in prestregel njegov pogled.
»Ravnokar sem pravil mademoiselle Hayem o nekem montmartrskem zvodniku Gaillettu, ki je pred letom umoril eno izmed svojih 1 O njem kanimo objav' iz člankov, brž kp bo obsodba izrečena in bo obglavljen. Ste že .«.llžaH 0 ofcfla&s