L,. tv' ' » ‘ ...r>°& - V torek, četrtek in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 70 „ n četrt leta 2 „ — „ », mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 50 kr. n pol leto . 4 „ 80 „ n četrt leta . 2 „ 50 „ d mesec . . — „ 90 „ Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, S kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Kokopisi se ne vračajo. &te 41. V Celovcu v torek 9. aprila 1867. Tečaj fill. Vse za vero, cesarja in domovino! A. D. Zagorski. (Dalje.) Da! mi Slovani nismo tega krivi, da se Avstrija ne more zravnati in pomiriti! Lo pomislite vi nemški tički, ki imate obstanek, srečo in blagor Avstrije tako radi na jeziku, kako laliko bi se bila ona že 1. 1848 stalno uredila, ko je bila vsem svojim narodom enako politično svobodo in ravnopravnost narodno obljubila. Vlada je btela spravo, mi Slovani tudi; ali vi nemškoma-djarski hegemoni ste kričali: Avstrija naj da nam supremacijo, gospodarstvo čez Slovane m Romane ali pa naj — razpade. — Rečeno — storjeno. Punt je bil tu, razpad Avstrije so je bližal namesto zaželene zlate sprave. Slovani so šli potem eni v krvavi boj za obstoj Avstrije in ravnopravnost zlato, drugi s9 jih na vso moč podpirali z govorjenjem, Pisanjem in tudi s svojim premoženjem. Punt 8o je zadušil. Kako lahko bi se bila tudi takrat Avstrija konstituirala na naravnej, historično-narodnej podlagi? Kje bi se bili takrat premagani in globoko ponižani nem-skomadjarski uporniki upali, kaj več ko politično in narodno ravnopravnost od vlade Zahtevati? Kako veseli bi bili potem Slovani zadovoljni spoznavši, da niso zastonj za obstanek Avstrije in ravnopravnost zlato krvi Prelivali? Ali vstali so krivi preroki — nemški birokrati In aristokrati, ki so bili smrtni sovražniki politične in narodne svo-We in ki so le v nemškocentralističnem absolutizmu srečo, moč, veljavo in slavo j Avstrije iskali. Kako kolosalna je njihova ?,mota bila, je vsemu svetu znano, zlasti pa llam tepenim in osiromaščenim Avstrijanom. Prišla jc okt. diploma. Kako lahko bi 6e bila tudi na podlagi te diplome in starodavnih historičnih ustav Avstrija konečno Cedila. Čehi, Hrvatje in vsi Slovani smo bili za to pripravni, Madjari se tudi ne bi bili takrat dosti ustavljali, ker jim je še le pozneje med jedjo toliki apetit zrastel, kakorš-?ega dan denes nad njimi opazujemo, ko nočejo še celo trojedno kraljevino s svojim Požrešnim „magyarorszagom“ pohrustati. Ali nesreča nam je prinesla nemškega viteza bcbnierlinga, ki se je ne prašavši za svet madjara, Slovana in Romana, sam samcat Velikanskega dela lotil in oktobersko diplomo v fcbruarno ustavo prekoval ali tako, da je ftemško-centralistični Mihelj iz vsakega §. te Ustave svoje roge molil in s tem razdražil samo Slovane, ampak vse Avstrijane sploh, ta svoje starodavno historične spomine in Porodne pravice le kolikaj obrajtajo. .. Mi Slovani se vendar nismo zoperstavili, šli smo prostovoljno v reichsrath v nadi, jta se bo morda v kratkem času vse na bolje obrnilo. Kaj pa Nemci, ki imajo tako j pidi besede „Ausgleich um jeden Preis“ na j jeziku, so li spoznali potrebo sprave in hitro - baj popustili od nemškega parlamentaričnega j absolutizma, da bi še druge Nencmce k sebi I Privabili? — Oj, od tega ni bilo žalibože . buba ne sluha, marveč obnašali so se ti jpravoljubi tako nespametno, da si niso nikogar pridobili, marveč da so sčasoma še tiste, ki so jim bili od začetka zaupali, od sebe pahnili. „Wir kdnnen warten“ so rekli in čakali so, da se bo iz „Landermacht“ porodila — „ReichsomnipOtenz“. Njih čakanje je bilo se ve da zastonj. Pokazalo se se, da je spet njih zmota ali hudobija kolosalna bila! Uboga Avstrija postala jc po takem ravnanji med revnimi državami najrevneja — brez denarja in brez — kredita. — Ko je prišel na to sept. manifest, kije Schmerlingov reicbsrath ustavil in nam po svobodnem po-razumljenji postavnih zastopnikov konec ustavnih zmešnjav obljubil, nam se je težek kamen od srca odvalil in veselo upanje nas je navdajalo, da bo zdaj vendar enkrat konec naših domačih in cole Avstrije nadlog. Ali kaj se je zgodilo? Madjari so se ko 1. 1848 hitro oglasili za samostalno, le njim odgovorno madjarsko vlado, oglasili so se za njih ljubeznivi „Ma-gyarorszag“ in za supremacijo v njem čez vse zalitavske dežele od Karpatov do Adrije. Vse to zahtevali so kot conditio sine qua non in žugali so nam z letom 1848, ako jim dunajska vlada in zastopniki predlitavskih dežel ne privoščijo vsega tega, kar jim njih vladeželjno madjarsko srčice poželi. Kaj pa naši Nemci, ki se nad nami tako silno obrezajo, da se cesarju in vladi zoperstavljamo in s svojo trdovratnostjo krvavo potrebno spravo oviramo? Morda so prevzetne Madjare pokazali in jim rekli: Ne tako ljubi bratje! Svetli cesar hoče in zahteva v Naj-višem- svojem sept. manifestu, da bi se z lep/ poravnali in spravili. |Te sprave smo krvavo potrebni in zdaj je zadnji čas, da jo uresničimo, ako nočemo, da vse na kose razpade. Da bo pa ta sprava mogoča, moramo se mi in vi supremaciji odpovedati ter Slovanom in Romanom, ki so pripravni dati državi, kar je državnega, ravno toliko avtonomijo privoščiti, ko sami sebi, da ne bodo več toniti mogli, da so nam podložni, da so od nas odvisni, ampak da bodo v svojih domačih zadevali ravno tako samosvoji gospodarji, ko mi. Sladko je sicer na stroške tujih narodov se debeliti in bogatiti in težko je tej mastnej privilegiji se odreči, ali zgoditi se to vsakako mora, nekaj zato ker cesar sam to zapoveduje, ki hoče, da bi ravnopravnost namesto silo in krivice obveljala, posebno pa tudi zato, ker se je pokazalo, da Avstriia brez uresničenja politične in narodne ravrubpravnosti dalje skoro več živeti ne more./Saj krivica nam se prav za prav zavoljo tega nobena godila ne bo, ker Slovani vso tisto avtonomijo in ravnopravnost, ktero za se zahtevajo, tudi nam privoščijo. — Ali so Nemci, ki imajo zdaj ponižno pokorščino in krotko vdanost v naredbe visoko vlade vedno na jeziku, in ki zdaj krvavo potrebo konečnega rešenja državo-pravnib vprašanj tako mogočno povdarjajo, takrat tudi tako govorili in blage v sept. manifestu razodete namere Njih Veličanstva uresničiti si prizadevali?? Oj od vsega tega ni bilo ne duha ne sluha, marveč udrihali so neusmiljeno po zlata vrednem cesarskem manifestu in preganjali so grozovitno mini-sterstvo Belkredijevo ne zavoljo premalih dušnih zmožnosti, kakor eni trdijo ali zavoljo kakih drugih ceremonij, ampak edino zarad tega, ker je to ministerstvo Avstrijo na svo-bodnej, vsem narodom enako pravičnej podlagi sept. manifesta predelati liotlo. Njih ljubeznjiva nemška supremacija jo bila torej v nevarnosti in to jim je bilo zadosti, da so so — pozabivši na ubogo, miru in sprave tako krvavo potrebno Avstrijo, in popolnoma iz misli spustivši vso tisto slepo pokorščino in vdanost v vladino voljo, ktero nam Slovanom zdaj pod Beustovo vlado tako silno priporočajo — v strahovito opozicijo zoper blage namene svetlega cesarja spustili. Da, še c. kr. uradniki naši Kromer, Brolich, Waser in več ko 1000 drugih, ki so pod nam sovražno Bachovo in Schmerlingovo vlado svojo neslano nemškutarijo tako radi s tem izgovarjali, da so vladni služabniki, da se morajo torej po volji vlade ravnati, tudi ti junači se niso dosti umišljali, ampak hitro ko so zapazili, da je zavoljo ces. sept. manifesta njih zlato tele — nemška supremacija v nevarnosti, so mahoma pozabivši na dolžno pokorščino — visokej vladi zobe pokazali in v vrsto najhuje opozicije stopili. Izgovarjali so se sicer Nemci in nemškutarji, da delajo to le zato, ker ne puste federalistom Avstrije na podlagi sept. manifesta na kose raztrgati, ali da je bila to grda laž in da so vse to le iz golega straha za ljubeznjivo nemško supremacijo vganjali, nam ne priča samo nepremakljiva zvestoba Slovanov, s ktero se zvestoba Blumovih in Košutovih rojakov nikdar meriti ne more, ampak to se je tudi prav lahko že iz tega spoznalo, ker je kolovodja nemški pri neki priliki sam razodel, da bodo avstrijski Nemci na razpad Avstrije z veseljem gledali, ako jim ona njih starodavne supremacy e več ne privošči. ■— Nemci avstrijanski se ne morejo celo nič pritožiti, da jih bi bil toliko zaničevani grof Belkredi kaj žalil, preganjal, krivice jim kaj storil ali opozicije — dasi tudi je večkrat silno grda in razuzdana bila — jim ne privoščil, tudi se kratkomalo no morejo pritožiti, da bi bil Slovanom kaj preveč dober, kajti če bi bil na pr. nam Slovencem le kolikaj prijazen, nam gotovo ne bi bil g. barona Bacha za ces. namestnika v Ljubljano poslal. Rogovilili so torej zoper g. drž. ministra tako strašno edino le zato, ker nikakor ni hotel od ces. manifesta in ž njim od načela prostega sporazumljenja odstopiti. (Dalje pride.) v Slovenske dežele. Iz Celovca. (Mestni odbor; dež. zbori; Deakov govor; hervaško pra-šanje.) V II. volilnej skupini sta bila za mestna odbornika izvoljena Jezernik Gabr. in dr. Milesi; vodja realnih šol, Payer Jož., je dobil 27 glasov. Agitovali so nekteri, da bi se bil volil tukajšni evangelski fajmošter Rolf K., pa jim vendar ni šlo srečno izpod rok. — Naš mestni odbor pošlje dva mlada obertuika na mestne stroške k razstavi v Pariz in šla je tudi včeraj posebna deputa-cija mestnih odbornikov na Dunaj, g. ministra Wiillcrstorfa prosit, naj se postranske železnici Šent Vid-Celovcc in Launstorf-Mosl berž berž v pervej versti delati začnete. Bog daj srečo! — G. aprila so se odperli deželni zbori v Pragi, v Brnu in v Ljubljani. Njih delovanje bo skorej pri kraju; nimajo drugega opraviti, kakor volitve poterditi in poslance za Beustov deržavni zbor voliti. Časniki iz Prage naznanjajo, da poslanci češkega naroda ne volijo deržavnih poslancev. Pa kaj Beustova večina za vse to mara? Tudi pride Bcust sam v Prago, da poskuša tcrdc češke butice malo po svojem obdelovati, — pa mu bode gotovo spodletelo. Srečne Beu-stove ure so menda že pri kraju; časniki naznanjajo, da mu Madjari že herbet obračajo in čudno je, da se je svitli cesar prav na-nagloma in nenadama po noči podal iz Pošte na Dunaj. Mi se pa temu ne čudimo; Dea-kov govor je v resnici tak, da mora vsakemu mrena pasti izpred oči. V tem govoru Deak velikega puntarja in izdajavca Košuta v nebesa povzdiguje in omiluje, da 1. 1848 Ma-djarom ni šlo njih početje srečno izpod rok, — in ogerski zbor je k temu govoru z rokami ploskal in slavo klical, gg. ministri pa so molčali!! Tudi temu se ne čudimo, ker vemo, da je sedanjemu ministerstvu v Pesti ravno tisti Andrassy predsednik, ki jo 1. 1848 v Debrečinu znanemu puntarskemu ministerstvu predsedoval! Uboga Avstrija!! — 8. aprila pride v ogerskem deželnem zboru her vaško prašanje na versto. Madjari ponujajo Horvatom še dosti avtonomije in svobode, — pa llervatje dobro vedo, da tudi ptičar lepo žvižga in abotne ptičke vabi na svoje limance. Upamo, da bodo llervatje stali kot stebri za svoj slavni §. 42 od lota 1861. Božja pomoč, ker gre za Avstrijo! c Iz Ljubljane. ^ (Nemškutarska strast in njeni nasledki.) [Konec.] Med nemškutarji ljubljanskimi, ki so se na vse kriplje potezali, da zmagajo tuji birokrati nad domačini, pa zaslužita v prvi vrsti imenovana biti gospoda Ferdinand M a lir, lastnik trgovske odgojilnice in prvomestnik odbora za vzdržanje in novčno podporo nemškega gledišča v Ljubljani, in Alojzi VValdherr, bivši njegov učitelj in sedanji lastnik nccega deškega zavoda za normalne predmete, v kterem se mod drugim tudi posebno na to gleda, da deca že v nožni mladosti dobi visok pojem o nemški kulturi in Besednik. Iz Karlovca v kranjsko Vinico. Napisal Ljudevit Tomšič. (Konec.) Zdaj pride drugi akt na vrsto; le škoda, da sva samo dva gledalca! Tu stopi ves razcefrani nekdovič v sobo, ter nas s „guten tag“ pozdravi, in meni nič tebi nič vpraša nas, kaj pa da v nemškem jeziku, bi li mu kdo hotel merico vina poklicati? Ko mu rečem, da mu lahko pokličem, samo naj ga on popije in plača, pristavim, zakaj hrvaški ne govori? Ali on mi srdito reče: „unt klauben sio, tass ich nix anderš, bi tač kon? Klauben sic, tass ich nit in die sulcu bor? Klauben sic, man herr, tass ich nit bindiš kon? Klauben sie, tass ich kan gelt nit bob?“ Po teh besedah začne v raznih jezicih govoriti a moram roči, da je slovenski, hrvaški, češki, poljski, ruski, posebno prva dva jezika, prav dobro govoril. Seže z roko v raztrgani žep in vrže na mizo polno pest starih in novih avstrijanskih popirjev, kterim Hrvatje „novci11 pravijo. — Oba, čeravno v celili suknjah, toliko veljavo že dolgo pri sebi nisva imela! Pojdimo daljo. Zapustivši kočo veselja in smejanja, vžge prijatelj že vpreženega Uča-kovčana z bičem, pa vsi trije spet naprej drdramo. Kaditi sc ni dalo, ker je dež tako — 170 — o nemških napravah, ker so vsi dečki od glave do pete tukajšnim „Gut Hajlcem“ enako kostumirani in si podobni kakor jajce jajcu. — Ta dva gospoda, in posebno prvi, sta že pred volitvijo jako terorizala krojače, čevljarje, klobučarje, ključarje in prvi celo ko-renjaške mesarje, kterim je štacune v svoji hiši odpovedal, — ako hi se ta „pobel11 pre-derznii drugače voliti, nego ona dva in slavna policija želijo. Kakošui vspeh pak je imelo to nenavadno terorizovanje pri gori imenovanih rokodelcih, tega ne moremo natanko povedati, vendar, kolikor nam je znano, bil je večidel le — negativen! — Izmed ovili rokodelcev je bil tudi klobučar A. Zupančič tako značajen, da se ni dal oplašiti tem liberaluhom, temuč je neustrašeno kljubu vsem nasprotnim oviram edino le po svoji vesti in prepričanju volil narodna možaka. Volitev ta je pa ravno slabe nasledke za njega imela, zakaj konec pretečenega tedna sta prišla gospoda Mahr in Waldherr z resnima obrazoma k njemu v štacuno ter mu ukažeta v kratkem račun napraviti, kajti ne mislita dalje pri njem klobučarskega blaga jemati, ker ni glasoval za znana kandidata, priporočena od centralnega odbora!! — Strahovita nezaslužena kazen, si bode mislil kak dobrosrčen in svobodoljuben čitatelj te korespondence, in mi mu rade volje to pritrdimo, ker ta volilec je zaslužil za svojo značajno volitev polivalo, ne pa kazni; vendar ga moremo ob enem tudi tešiti s tem, da bodo od sedaj gotovo vsi narodnjaci le pri poštenem klobučarju A. Z upanči ču svoja pokrivala jemali. — Kar se pa tiče sirovega postopanja ovili dveh možakov, ktera se ponosno štejeta med ljublj. inteligenci]o, bi en majhen nasproten lek nasvetovali, namreč naj odtegne slavni dež. odbor hitro in brez milosti novčno podporo od 2000 gld. nemškemu gledišču v Ljubljani, čegar obstoj in korist edino in izključljivo le vživa ta pulila ljublj. iuteligencij a brez srca in občutkov do domovine in do bližnjega. — Naj si ga ta kulturnosna drulial vprihodnje sama vzdržuje in plačuje, — saj ima dovolj denarja za agitovanje, kakor so prve in drugo letošnje volitve pokazale. Iz gole umazanosti pa so ti nemški liberalulii dvakrat nadlegovali in beračili pri mil. knezu in škofu, da bi jim za njihove lil, da je smodko preč pokončal in tobak v „fajfi“ mahoma zmočil, da ni bil več za rabo. „Veš kaj“, pravim tovaršu, „ne da se naprej, morava v prvo „uto“, ki jo srečava11. Dobro, zaverne on, prva liiša je Janezova, znana krčma na Lujizinskej cesti. Komaj izgovori, že opazim pred sabo iz dilj zbito človeško prebivališče. To je „birt“ Janez. Cela vas je ena hiša s hlevi vred, a zove se Ladešič druga. Stopivši v sobo, pozdraviva nazoče s „polič vina11 in so spet vsc-_ deva v kot. Konj je pa zunaj tačas „tobak11 kadil in se „frišal11. Videla sva tukaj nekaj kmečkih hrvaških krasotic, ki bi se v lepoti zares mogle meriti z vsako gosposko „lrajli-co“, a v nedolžnosti tudi s Suzano (čeravno tako ostro no mislim). Pogovarjajo se ž njimi o raznih domačih potrebah, popijeva dva polička, izkadiva dve smodki in liajd spet na — dež. Do Vukove gorice nisva se nikjer ustavila. Tu je spet muta, a pri njej krčma. Konj noče naprej, — morava noter! Najdeva prav pošteno hrvaško društvo, kto-remu je predsedal debel vinopilec, kot „sto-la-ravnatclj11. Zdravica se za zdravico izreka, čeravno sc še nikdar videli nismo. In tako sediva v društvu skorej do mraka. Od tod ste še do Vinice dobri dve uri. Dež lije gromi in bliska se. Ob strašna pot — zdihujeva oba; konj si je pa gotovo tudi svojo mislil! Kmalo sva bila na Bosancih, kjer moraš iz Lujiziuske ceste obrniti v blato. Vozila sva se tod večkrat po celih jezerih, a čudo je posebno, kako je konju bila ta pot znana! Prišcdši v Pribance,, — vis-a-vis nečiste agitacije z novci pomagali, toda hvala Bogu vselej zastonj. Ako Bog da in sreča junaška, hočemo v kratkem še druga imena to izredne ljubj. inteligencije pred sodni stol javnega mnenja pritirati. A Iz sive (!) Ljubljane (nam piše nekdo, ki bi rad, da bi se v postu pust ne obhajal, to-le:) Kamorkoli grem, koderkoli hodim, povsod me srečujejo ljudje s sila dolgimi nosovi, kakor jih imajo včasi pustovci! Ne-kterikrat se izza vogla prikaže „nos11, in še lo čez kaj časa oseba sama. Pravijo, da so ti nosovi vsi od neke prav visoke osebe. Kteri koli so se prederznili voliti po 39. §• volitnega reda in so le kolikaj temu gospodu podložni, vsem pošilja sedaj pismeno „nosove11, kteri so tim dalji, čim nizi so podložniki! Pravijo tudi, da prav biti, kakor da bi se mu nekam mudilo. „Nosovi11 so krasni, in vem, ko bi so poslali v Pariz ali v Moskvo v razstavo, delitelj dobi prvo poslavljanje! Pomagaj, dragi „Slovenec11! ako ni prepozno, da se jih iznebimo iz Ljubljane, kor je le sitno se jim umikati, „nosačev11 pa je precej, in so še celo taki, ki se svojih dolgih „nosov11 nič ne sramujejo. Pravijo, da jo tudi sila veliko ljudi z dolgimi ušesi po Ljubljani; o teh pa ne morem zdaj pisati, ker jih neki prikrivajo in skerbno povijajo, da jih 'človek ne zapazi koj. Oj siva Ljubljana! Od Save blizo Ljubljane (Marsikaj v premislek!) Tudi v Savo se stekajo gnjusne (Make. in zopet čisti studenci, ter jo oskru-njajo in zopet čistijo. Tako se godi mojemu srcu, in lahko rečem, srcu vsacega narodnjaka. Zmagali smo v obče pri volitvah, to je res; večino imamo gotovo v kranjskem dež. zboru. Ali kaj nam pomaga to občutje, saj mora vsako veselje potreti zguba v Ljubljani, in za koliko časa bi nas morala vzvi-ševati radost, ko bi bili povsod zmagali; vendar se mora tužna majka Slava jokati, kajti narod naš jo pri vsej zmagi neizrečeno trpel pod luulo birokracijo. Nikoli do sedaj se nam še ni strašni nasprotnik pokazal tako očitno, kakor v pretečenem tednu, in pošteno narodno srce trepeče in ne bode kmalo mirno glede na tega silnega nasprotnika. D preljuba, presladka svoboda, kje si najti? Ali si mar, komaj iz kletke sfrfeletevši, že otrpnila in zmrznila na širokem, golem, le- od Vinice, bila jo že trda noč. Kreneva k , „Franju11, kjer sem starega človeka, znanca od nekdaj videl in se ž njim dolgo razgovar-jal. Slišala sva med mnogimi gosti razne pogovore; eden je celo trdil, da ni prav rečeno: „to je moja žena11, ampak „naša! Zakaj, ni povedal. Vzrok si je menda za pri- ; liodnjo priliko pri bokalu pridržal. Od tod čez Kolpo lej kranjsko zemljo I — rešpektive — Vinico. Ker je noč bila, krenem ravno pot k prijatlu, kjer smo prav na hrvaški način večer fiproveli. Vsak Kar-lovčan, tudi Križevčan bil bi zadovoljen s tem večerom. Še le drugi dan gledam na Vinico iu si oči brišem. D temporal Časa zob je strašen; v malo letih podere krasna mesta in gradove, a kako Vinico no bi, za ktero se na Slovenskem komaj zna. O viniš-kili rodoljubih lahko ravno tisto rečem, kar jo nekdo o zagrebških Slovencih: „Po Zagrebu bodil, Slovence iskal! Za ene pri moj’ duš’ Ne b’ vinarja dal!“ Večina viniškik Stanovnikov opojena je ’/■ nobenim duhom. Tu*se ti ne ve, in tudi ne govori o kacem narodnem napredku; o čitavnici še nobeden ne sanja; i kdo bi neki bral v Vinici? Pred nekaj leti bil je tu napisan krasen, historičen spev „Rut11, „Boj pri Vud'ički11, „Lahkoverni'1 in več manjih lepih slovenskih, v času absolutizma pa tudi več nemških pesmic, a vse to od Bernarda Tomšiča, kije prerano moral pero odložiti in "vleči se v hladni grob. Vječnaja n111 pamjatl Ali ž njim je umrla vsa slovenska dcnem polju naše domovine? Ali nisi nikjer majorisali?! „Die Slovcncn wollen uns todt- Bogu! daje le malo vspeha imel. Kdo neki našla hrane in gorkote, da si zopet pogini- schlagen**! kričali so Nemci 27. marca zve- je bil ta agitator? — „Slovenec!“ odpri la? Ljubljančani! ali ste namesto onega pro- čer. Mi Slovenci pa kaj tacega še sanjamo ne! Černe bukve, —vendar ga ne bomo na očitni stega tička kače gojili in greli na svojih Iz Notranjskega. (Volitve v Postojni oder devali, ker nam keršanska ljubezen ne mlačnih prsih? Tužna majka Slava, vzemi 26. in 27. marca.) Lepo je prisijalo solnco pripušča tega. Bog daj, da bi ga tudi en-uboge, revne Sloveučeko zopet pod svoja 26. marca izza skalnatih gora — ’še bolj krat pamet srečala! — Za Bostojnci volijo krila in daj jim novega življa, da se odpra- prijazno in lepo pa je bilo p o zdravljenj e od Verlmičanje. Da so vsi v en rog trobili, vi in iztrebi ljulika vsa! — Take in enake dragih rodoljubov iz vseli volilnih okrajev, mi ni treba praviti; kajti to je že njih stara misli slišis lahko vsak trenutek povsod, ka- Ob 10. uri začne se volitev. Ulcljub govoru navada, in ako bi bila za pravo reč in po mor koli prideš ter se moraš vendar rado- g. predstojnika dobil je nasprotni kandidat pravici, bila bi lepa navada. Ali toliko bolj vati, da sc pri vsem teni narodna zavest le par glasov. Izvoljeni bili so skoraj eno- gerda je, ker jej obeh lastnosti primanjkuje, zbuja in utrjuje, daje nam pretekli hudi glasno prejšni poslanci, gosp. Grabrijan, boj bil šola in poduk zaprihodnjost; dano- Kosta in Koren. Gosp. dek. Grabrijan dobil ve volitve v nekdaj beli, zdaj pa pomazani je še več glasov nego pervikrat. Ko je volitev minula, naznani se, da Ljubljani morajo zmago nam dati sijajno. — Še enkrat volimo, — prvo volitve niso bile postavne, tisoč dokazov za enega, da nas je le sila in nepostavnost nepričakovano zmagala, — še enkrat volimo in — stali bomo kot'skale našib gor! To je enoglasni klic razdraženih rojakov, ki naj si ga prvaki v srce vpišejo in po svoji moči vstrezajo iskrenim željam prosečih Slovencev! Potem se bo videlo, kakšna inteligencija za nemšku- jc volitev minula, naznani se, misli g. dr. Kosta z govorom zahvaliti se volivcem na dvoru gospe Doksatove. In res, ko vsi volivci na omenjeno mesto pridejo, stopi dr. Kosta na kamnitno mizo ter se v prelepem govoru v svojem, in v imenu g. p. Korena zahvali za zaupanje. Pravo, slava, in živijo! so klicali volivci. Zares to je bil vesel dan narodne zmage! Ali verstice nekega visoko spoštovanega taii j o tiči in kako se zna prava ljubljanska pesnika se takole glase: inteligencija izraziti. „Ljubljančanki*1 ali „La-bušnici** smo prav hvaležni za visoko omikane in natanko pretehtane kritične besede o ljubljanski volitvi; ilustracije njenim bese-sedam' se ni manjkalo še isti večer na dan volitve, ko so patrole švigale po mestu z bliščečimi puškami, — saj je bilo celo mesto strašno zadovoljno z volitvami! 200 uradniških glasov in 100 ptujcev ali privržencev — ti so izraz vseh 22.000 prebival- „Dež za solncem mora iti, za veseljem žalost priti.“ To nevarnost so verli Postonjci (se razume samo verli) že poprej slutili. Nasprotni kandidat Obreža je Postojnskim volilcem očital zadnjič, da jih je veliko volilo takih, ki bi ne imeli voliti, ker premalo plačujejo davka, da njegovih volivčev noben volil ni, ki bi ne plačeval 10 gl., in je protestoval zoper to. Ko so bile toraj nove volitve raz- cev ljubljanskih. In volitve na deželi so tudi pisane, prišla je v Postojno in Lož viša izraz inteligencije kranjske? 1 Naš Manchester, kakor ga je dr. Issleib imenoval, naš Tržič vam je to dobro dokazal; idrska inteligencija —• ta je tudi pripomogla, da je agitator pete odneael od fiaško - partije“, in Veliki „turn“, ki ga zida dr. Bleiweis v neki nemški buči, in velika hiša, ktero Slovenci napravljajo v Liubljani na stroške kmetov, in nabrisani hrbet visocega gospoda, ki jo Ha Gorenjsko svoje prazne možgane nesel, in žandarske „Kolbe**, ki so v Trcbnem kmete narazen podile, in cela truma policajev v ljubljanski mestni dvorani, in pobita okna Dežmanova itd. itd., to vse, kaj no, je dokaz, da mi druzega ne želimo, kakor da zapoved, da noben volivec, ki 10 gl. davka ne plačuje, nima pravice voliti. Po tej zapovedi je ostalo Postojni 70 ali malo čez 70 glasov vseh skupaj, mestu Ložu pa nekaj čez 50. Mislili so, aka bodo Verlmičanje tudi po tej postavi volili, zmagal bi zopet narodni kandidat, dasiravno se na uradnike niso kaj zanašali. Ali zmotili so se, kakor bo sledilo. 27. dan na vse zgodaj priderdralo je več voz Vcrliničanov, in do 10. ure so z mirom še prihajali, tako da smo jih imeli colo trumo pred uradnijo in po celem tergu. Kmalo se pripeljejo tudi Ložani. Pri teh Zdaj pa vas vprašamo, odstavljeni predstojnik verhniški g. A. Muley: Kako je to, gospod! da niste skerbeli, da bi bili volilne li-stekc prejeli le pravi volivci, ki imajo pravico voliti? Ali niste zato plačani od vlade? Zakaj niste skerbeli toliko listov izdati, kolikor veste, da jih je treba bilo? Ali ne veste postave? — Saj ste še v Postojni pri volitvi vprašali, ko je volil nek mož, ki se vam je sumljiv zdel: ist dieser Mann ge- \viss? Tu ste liotli menda vprašati, ali ima pravico voliti, ker ste vedeli, da so mu pred kratkim pohištvo prodali, — ni vam pa znano bilo, da ravno ta mož velik „patent** plačuje. — liotli ste zapaziti pozdir v očesu postojnskega volilca, med tem pa pozabili izruvati bruna iz očes Verhniških volivcev. Čudilo se je vse, da so iz Verhnike volili mladi ljudje, ki nosijo skorej še mah za ušesmi. Ne vemo, ali je šlo vse po postavah? — Pa to še ni dosti. G. župan Verhniški! Vaša naloga in dolžnost je paziti, da vso po redu gre pri volitvi. Vi morate tudi vedeti in pdzuati vse volivce, kteri imajo in kteri nimajo pravice glasovanja. — Kako ste torej skerbeli, da so volivci nekteri po dvakrat volili, ali da se je očitno skazalo, da jo-volilec volil pod drugim imenom, pa še tak, ki bi se še na volišče prikazati ne smel. Ali vam vest ničesar ne očita? Zakaj niste mogli temeljito odgovoriti, ko vam je Po-stonjski gosp. župan vaše zvijače odkril? Tako, glejte dragi bravci „Slovenca**, znajo naši nasprotniki; to je prosta, to je postavna volitev, da se Bog usmili! Alije tedaj čuda, da je nasprotni kandidat zmagal s takimi zvijačami, in kakor sc govori, da jih je bilo čez 80 volivcev, ki ne plačujejo 10 gl. davkov. Ta stvar je resnobnega premisleka vredna, in upamo, da jo bo slavni deželni ud' . o i* ti JSOJ nj'1' ,r£&2k&- Očitne dražbe. N a Koroške m: Silanova kmetija pod Ilolmo® c. 4045 gld., dr. 13. apr., 11. maja in 15. jun. 00 10. dop. pri okr. gosp. v Doberlivesi; — Heinri' bova km. v Ellersdorfu c. 8160 gld., dr. 27. apf-i 25. maja in 26. jun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v' Volfsbergu; — Magisova pri sv. Jedrti c. 7772 gld-> Lobenweinova kajža (tudi tu) c. 802 gld., bišu° orodje pa 1187 gld., dr. 8. apr., 13. maja in 12-jun. ob 10. dop. na d6mu, okr. gosp. v Volfsbergu; — Kiršnarjevo posestvo št. 3 in 5 v Klein-Kirehheimu c. 2200 gld., dr. 13. apr. in 13. maj* ob 9. dop. na domu, okr. gosp. v Milstadtu; Vilcgarjeva km. no Plačah c. 1200 gld., dr. 23 apr., 25. maja in 1. julija ob 10. dop. pri okr- gosp. v Trgu; — Pintarjeva */, km. v Grinčah p- 799 gld in orodje 55 gld., dr. 24. apr., 28. maj* in 28. jun. ob 10. dop. in sicer prvi dve pri okr gosp. v Trgu, 3. pa na domu. Na Kranjskem: Kmetija v Gorenji vasi f-5515 gld., dr. 3. maja, 7. jun. in 5. jul. ob G-dop. pri okr. gosp. v Planini; — kmetija v 'Trnovem c. 1600 gld., dr. 24. apr., 24. maja in 2& jun. ob 9. dop. pri okr. gosp. na Bistrici; — k®-v Topolcu c. 765 gld., dr. 25. apr., 25. maja i* 2. jul. pri — kakor zgoraj,; — km. na' Hudinja* c. 2083 gld., dr. 30. apr., 31. maja in 2. jul. oj> 9. dop. pri okr. gosp. na Krškem; —> km. na Pri' Staniči c. 700 gld., dr. 9. maja, 13. jun. in D-jul. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Zatičini; — topped Borštom c. 1000 gld., dr. 10. apr., 8. maja i* 8. jun. ob 9. dop. pri okr. sodu. v Novem mestu. Na Štajerskem: Pratesovo posestvo v Lončjf c. 3000 in 2600 gld., dr. 13. apr., 13. maja in Injun. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Ivnici; — hiša šj-212 v Gradcu c. 1660 gld., dr. 27. apr., 25. maj* in 3. jul. ob 11. dop. pri dež. sodu. v Gradcu; -7 posestvo s potrebščino in živino na Lipnici c. 345° gld., dr. 8. apr., 9. (maja in 11. jun. ob 9. dop. P*1 Jan. Tumbeku na Lipnici; — Kajnčeva km. v spodnji Švarci c. 2500 gld., dr. 9. apr., 7. maja in H' jun. ob 9. dop. pri okr. gosp. v Cmurcku. Izvirni telegram „Slovencih. Ljubljana 8. apr. o '/212, došel 8. °'-1 V41 pop. V saboto se je končal deželni zb