<■ T‘R7 T < J'1' or>P l IZHAJA ySAK TUKEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posameiui Številki Din 1*60. rtij Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za tJredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. - Dopisi se ne vračaj6. Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Telefon St. SO^-Cgr. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 24. novembra 1934. štev. 132. ,, Tciat/e tcfywca Menda ni bila trgovina že nikdar tako težavna, kakor je v današnjih časih. Padajoča kupna inoč prebivalstva je povzročila, da morajo' ljudje nakup blaga čim bolj omejiti in. kupovati le najcenejše blago, pa Čeprav bi bilo to malo vredno. V tepi ^eglavni .vzrok, da morejo prodajalne tvornic tako ugodno uspevati. Proletariza-cijja ljudstva ustvarja vedno zlato dobo za manj vredno blago, Druga posledica zmanjšanega zaslužka ljudi je, da se vedno bolj širi nakup blaga na obroke- V nekaterih panogah trgovine, kakor n. pr. v trgovini s kurivom* je prodaja blaga proti takojšnjemu plačilu sploh prenehala. Skoraj vsaki stranki mora dobaviti trgovec kurivo proti 5 ali 6 mesečnim obrokom. Trgovec sam pa mora plačati blago najkesneje v enem mesecu. Zgubi zaradi tega na obrestih, poleg tega pa tudi zaradi tveganosti na obroke, ker le prepogosto ne dobi. več vseh zadnjih obrokov plačanih.. Vrhu . tega pa so zaradi večkratnih plačil povečane tudi takse. Obročna trgovina daje zato mnogo manjši dohodek, kakor pa prodaja v gotovini, kar se; pa žal pri, odmeri davčne višine ntyi najmanj ne upošteva. Pri trgovini s kurivom je nadalje še ta tekava,, da zavzema blago veliko prostora, da , pa . je njegova cena nitka, zato tudi zaslužek manjši. A ■kje je še konkurenca zadrug in konzumov, kje vsa druga konkurenca, ko že skoraj vsak stan, vsak urad naroča za vse svoje člane kurivo skupnof Trgovina s kurivčnt je poleg tega le sezonska trgovina, da bi se moralo v par mesecih zaslužiti toliko, kolikor je potrebno za vse leto. A kako danes to doseči, ko 90 ljudje brez denarja. Naravnost katastrofa bi bila, če bi bila n. pr. letošnja zima ostra’, ker si ljudje ne bi mogli kupiti dovoljne količine goriva. Ze je prišlo do tega; da mora trgovec s kurivom biti vesel, da ni konjunkture in ostre zime, ker bi moral blago kreditirati v silnih množinah’, a bi večina teh kreditov še med zimo za vfedno zamrzla. Padec zaslužka je silno udaril tudi vse druge panoge trgovin?, zlasti manufakturo. Ljudje, kupujejo le cenejše blago, a kaj naj trgovec napravi z boljšim in dražjim blagom. Ne preostaja mu nič drugega, kakor da začne odpisovati blago. A to so gladke izgube, ki črpajo i;z substance trgovine, In potem čuva knjigo onih, ki ne plačajo. Nikdar ne bi človek mislil, kako veliko imen, je v tej knjigi in tudi koliko odličnih! Izgube posameznih trgovcev zaradi teh siabih plačnikov gredo v desetti-soče in tu7 .mi. Hi Ob obletnici neodgovorjene interpelacije poslanca Mohoriča za pomoč našemu lesnemu gospodarstvu Dne 24. novefliibra jx> r^o Kaj'je treba Storiti Da se zboljša stanje lesnega gospodarstva predlaga interp&lant te 'ukrepe: 1. GeinteraLna direkcija drž. železnic naj do&ette od Italija enake tarifne ugodnosti, kakor jih uživa Avstrija. 2. RevikK.rajo naj se takse na les, da se sedanja preobremenitev zniža. ' 3. Nasi devurni predpisi naj se lzpreme-da se prim za izvozno iaenifi e stvarno notacijo dinarja v inozemstvu, lcer imiajo sedanji predipisi to posledico, da dobi tuji izvoznik pri nas les za olkolf 12 odstotkov cemeje ko nag domači. 4. Državni gozdovi uničujejo ceno domačemu lesu na tujih trgih, ker ponujajo svoj les na italijanskem trgu po cenah, ki so nižje od produkcijskih cen v Draški banovini. Nujno se mora zahtevati, da se že enkrat imiteresi zasebnega gozdnega gospodarstva 'koordinirajo z državnimi gozdovi, ki so vrhu tega večinoma v eiks-ploaitaciji tujih družb. 5. Po zgledu vseh drugih evropskih lesr ®ih izvoznih držav se mora tudi pri nas ustanoviti enotna organizacija za izvoz naših gozdnih proizvodov. Saano na ta način je mogoče preprečiti rapldmo propadanje' blagostanja krajev, ki so odvisni od lesnega gospodarstva, pončno se, v interpelaciji nagilaža, da se ne zahteva nobena denarna žrtev, temveč samo nekateri upravni ukrepi, s katerimi fcii se moglo doseči ziboiljžanje lesnega gospodarstva. To pa bi pomenilo tudi za državo večje tilohodke in zato je tem bolj potrebno, da se ti ukrepi tudi izdajo. Eno leto je minulo od te interpelacije >n od tedaj so se razanere za slovensko lesno gospodarstvo le še poslabšale. Iizvoz v Italijo je ■zastal v še večji meri, oerte lesa pa so padle znova. Vse, kar je bilo predlagano pred enim letom v pomoč našega lesnega gospodarstva, veilja še danes. Ali tudi še po enem letu ine bodo te zahteve izvedene, ali bo še eno leto ostalo naše 'lesno gospodarstvo' brez pomoči? j« vložil posl. Ivan Mohorič na seji narodna skupščine z dokazi krepko podprto in-terpelaD?9^ ramo tudi pri letošnjem proračunska predlogu konstatirati, da se ni. državna uprava nič pocenila. Nasprotno so. izdatki ža pokojnine in invalidnine zopet nn,ra«l^ kar je čisto nepojmljivo, ker večje pokojnine in invalidnine'niso predvidene. Menr da se ne'namerava tudi letos upokojevat^ uradnike, ki še nimajo polnih Blu^jenib let. Ze lani snio naglasili pbtrebo, da ,s^ vse pokojnine pregledajo'' če namreč ni prejemajo nekateri čisto neupravičeno &jr kojnine. To zahtevo moramo letos le ponoviti. Skrajni čas pa je tudi, da 'se Že enkrat naša Uprava poenostavi in' s tem poceni, kar je dosegiljivo le z dekoncentracijo uprave. Ta še je tudi že ponovno napovedovala, toda doslej je’ ostalo pri obljubah. Tudi sedaj se napoveduje novi zakon o banovinskih samoupravah'., m?* vsaj sedaj te napovedi postale tudi repnica. Pri tem pa moramo seveda poudariti, da s kakšnimi fiktivnimi samoupravnimi pravicami ni nikomur poniagano in s tem tudi ne bo dosežena nobena razbremenitev centralne uprave. Brez te razbremenitve pa tudi ni izvedljiva nobena pocenitev uprave. Treba zato gledati na td, da dobe banovine večjo samoupravo in •4* bodo mogle res neovirano delovati za svcji razvoj. . a T 'v Na drugi strani pa moramo samo, obžalovati, da so izdatki vseh gospodarskih ministrstev zopet zmanjšani, čeprav ji manjši meri ko lansko leto. Izdatki za-go-spodarstvo so vendar najbolj rentabilni izdatki, ker donašajo nove dohodke. Zlasti-pa bi morala država v sedanjih težkih časih pomagati gospodarstvu z raznimi'investicijami in s tem bi tudi davčna mote prebivalstva narasla. Absolutno pa odobravamo višje postavke za vojsko, ker so pač časi takšni, da bi bili skrajno lahkomišljeni, če ne bi skr< beli, da je naša vojska dobro opremljen^-DohoUke predvideva proračun za 64,? muilijonov nižje ko lani. Padec poereduUi davkov je predviden; cejo s 1,34: m^lij^ni. Finančni minister računa toj-ej, na zopetno znižanje prometa, kar bi njorjilo lc^^p privesti, do sklepa, da bodo tudi i^ts^j^ podjetja imela manjši prometi^n slttg|p manjši zaslužek. Kliub temu pa, se ,pficp-kuje od njih, da plačajo skupnp yišjo pridobninp. Zdi se pam, da je ta. ^ timizem neupravičen, kakor tudi žal ne moremo prav verjeti v tako znatno zvišani dohodek državnih gospodarskih podjetij. . , ta Novi proračim je uravnovešen jn to fe njegova prednost. Treba pa je, da bi bjjp to ravnovesje doseženo z zmanjšanjem i»-datkov državne uprave (ne z znižanjem plači), ne pa z redukcijo proračunov gospodarskih ministrstev. --------------mi -------.......... Tri nove gospodarske uredbe * Ministrski svet je izdal na predlog’ 'trgovinskega ministra tri ncve gospodarske uredbe. Te so bile potrebne, ker ižgubp stare dne 4. decembra veljavo, a se razmere niso tako zboljšale, da bi mogli pogrešati stare uredbe. Na. novo so izdane ?e uredbe: uredba o znižanju režijskih stroškov, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in o javnih delih. BesediTo novih uredb objavimo v prihodnjih številkah. Pr. Zelenik: ICaUa fe te dni eem srečal nekega trgovca, kateri ml je jako razburjen pravil, da ga hočejo obdačiti za Din —•— čistega dohodka, čeravno je v resnici zaslužil komaj deseti del tega zneska. Odločilna jim je bila najemnina. Najemnina poslovnih in stanovanjskih prostorov je čisto nova osnova pri nas sa odmero davka, drugim državam je znana že dalje časa. Nujno potrebno je vsakemu davkoplačevalcu, da se seznani z novimi predpisi. V ta namen naj si naroči pri trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani trgovski koledar za leto 1935., v katerem najde natančno navedene in pojasnjene vse novosti in izpopolnitve zakona o neposrednih davkih. Našel bo v njem tudi točne navedbe, kako presoja davčna oblast bilance. Poledar vam tudi pove, do kakšne mere sme služiti najemnina za osnovo odmeri davka, pove vam tudi, kako, oziroma s kakšnim uspehom lahko izpodbijate to osnovo. Zato ne bom na tem mestu opisoval in pojasnjeval te nove davčne osnove. Glede čistega dohodka, kakor označuje davčna oblast trgovčev čisti dobiček, je navesti, da davčna oblast všteva v čisti dohodek tudi to, kar porabi davkoplačevalec ea vzdrževanje svoje družine itd. Ako bi tiedaj trgovec ali drugi davkoplačevalec dohodnine navajal visoke troske za družino, potem s tem le sebi povečuje davčno Genovo. S svojim življenjem imamo troške, ali eden porabi več drugi manj, nismo v lem vsi enaki. Toda eden živi od svojega distega dohodka, drugi živi od dolgov, t. j. ca življenje nima nič svojega, temveč dela dolgove, tretji nima od svojega obrta čistega dohodka, morda celo izgubo in živi od tvojega premoženja. Pravilno in pravično |e, če plača davek le prvi, ker ima in troši čisti dohodek. Druga dva bi ne bila zave-cana pridobnini, ker ta vrsta davka se plača le od čistega dohodka, t. j. čistega dobička. Davčna oblast prav dobro ve, da vsi trije imajo troške s svojim življenjem, presoja višino teh troškov po načinu življenja, no ve pa, odkod njim sredstva, temveč le domneva, da je to njihov čisti dohodek od izvrševanja poklica. Dostikrat trgovec res nima toliko dobička iz enega ali drugega vzroka ali vzrokov, da bi kril režijo in da bi mu ostalo še za vzdrževanje družine, ali pa mu ostane premalo, kar ne zadostuje za vzdrževanje družine. Ta trgovec krije potrebe svoje družine deloma iz čistega dohodka, deloma iz svojega premoženja. To pa mora dokazati davčni oblasti. Cisti dohodek, po trgovsko čisti dobiček, predstavlja prebitek dohodkov po odbitku režije. Kaj vse smatra davčna oblast za režijo, najdete tudi v »Trgovskem koledarju«. Tam je natančno navedeno, kaj vse se lahko knjiži na režijo in kaj po davčnih predpisih ne spada na režijo, temveč je obdačljivo. Glede režije je pripomniti, da ta ni pri vseh trgovcih iste stroke enaka. To nikdar ni bila in nikdar ne bo. Razlika je lahko v najemnini lokala, v plačah osebja. Razlika je, če trgovec trguje s svojim denarjem ali če ima denar na posodo za obresti. In še veliko je lahko takih razlik. Trgovec lahko zatrjuje z vso svojo poštenostjo, ter so njegove trditve lahko tudi povsem resnične, ali so drugačne od njegovega tovariša, ki dela v isti stroki in morda celo v enakem obsegu, ali je kljub temu na boljšem. Seveda bo davčna oblast hotela oba enako oceniti. Ocenitve davčne oblasti se morejo omajati le s polnovrednimi dokazi. Taki dokazi so v redu in pravilno vodene poslovne knjige. Vodene pa morajo biti po načelih dvostavnega knjigovodstva. Odlično služi v ta namen tudi moja blagajniška knjiga. Kdor si namerava vpeljati dvostavno knjigovodstvo, temu priporočam amerikan-sko obliko tega knjigovodstva, ker ta je najbolj enostavna, lahko umljiva in najbolj pregledna, in zahteva najmanj dela in kar je veliko vredno, poceni je. Ce nimate takšnega knjigovodstva, se tudi ne morete z uspehom obraniti prevelike obdačitve. RefoctnO- cesU&stovctšUe poštne upcove- Češkoslovaški poštni minister Franke je M. proračunskem odboru napovedal celo vrsto ukrepov, ki jih izda v prihodnjem letu poštna uprava, da poveča promet. Predvsem vpelje posebne trgovske reklamne tiskovine, ki se bodo pošiljale pod imenom trgovinske tiskovine po zelo znižanih pristojbinah. Nadalje bo poštna uprava organizirala raspošiljanje letakov. Odpošiljatelju ne bo več treba zbirati naslove in jih napisati na pošiljke, ker bo vse to poskrbela poštna uprava. Poštne pristojbine med državami Male antante bodo v soglasju s sklepi beograjske konference v septembru znatno znižane, in sicer: pristojbine za pisma za približno 20%, za knjige in brošure v višini do 60 % in tranzitne pristojbine za pakete do 10%. Poštni promet v Pragi bo popolnoma reorganiziran. Pobiranje pisem iz nabiralnikov bo bolj pogosto, zlasti v zunanjih okrajih. Telefonske avtomatske centrale dobi cela vrsta mest. Lepo pisane brzojavne blankete, ki jih 'je poštna uprava vpeljala 1. maja za razna voščila, ko tudi za izjave sožalja. Ti blan-keti so se občinstvu zelo priljubili in občinstvo jih pridno uporablja. Tendenca uporabljanja je vstajajoča. Na razpravi v proračunskem odboru pa se je kljub temu nar. soc. poslanec Berg-mann pritožil o zaostalosti češkoslovaške poštne uprave, ker da odpade na Češkoslovaškem na 100 prebivalcev le ca. 1-1 telefon, dočim znaša povprečje za Evropo 2 aparata. Tudi se pritožuje, da so telefonske pristojbine še vedno mnogo previsoke, ki so za 15 do 20 odstotkov višje. Ce upoštevamo, da je pri nas še manj telefonskih aparatov ko na Češkoslovaškem, da so poleg tega pristojbine še višje, potem bi se pač mogli vprašati, kaj bi dejali naši poslanci, če bi bili tako strogi sodniki, kakor so njih češkoslovaški tovariši! Pa ne glede na to, ne bi škodovalo, če bi naša poštna uprava sledila primeru češkoslovaške in tudi pri nas uvedla trgovinske tiskovine ter tudi pri nas prevzela razpošiljanje letakov. Mogla bi si povečati dohodke, ne da bi ji bilo treba segati na tuja polja. Letošnja propagandna akcija čsl. poštne uprave obenem z uvedbo nižjih poštnih pristojbin je pridobila pošti 3600 novih telefonskih naročnikov. Zakaj ne bi bile tudi pri nas možne podobne propagandne: akcije, zakaj ne bi tudi pri nas poštna uprava sledila trgovskeihu načelu, da poveča svoj dohodek z večjim prometom, ne pa z višjimi cenami? Posebno pri današnji znižani kupni moči prebivalstva ni več mo-j goče doseči z višjimi cenami višjih dohodkov, temveč le z večjim prometom. Malo podobne živahnosti, kakor jo vidi-i mo pri češkoslovaški poštni upravi, pa bi bili takoj dohodki naše pošte večji I Že v 24 urah barva, plesira in k e-1 mično snaži obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. Ne kupujte blaga od prodajalcev po hišah Stara in še vedno neizpolnjena zahteva trgovcev je, da se že enkrat napravi konec nelegalni trgovini krošnjarjev in raznih tujih potnikov. Izdane so bile sicer že odredbe, ki to nelegalno trgovino prepovedujejo, a do pravega in odločnega izvajanja teh odredb še ni prišlo. In vendar bi bilo ne samo v interesu trgovstva, temveč tudi kupujočega občinstva, da se temu nedovoljenemu obiskovanju strank po hišah napravi ze enkrat konec. Kajti stara resnica je, da blago, ki se ogiblje legalne trgovine, ne dela tega brez razloga. Ali je ukradeno, ali vtihotapljeno ali pa brez vrednosti, ker je najslabše kakovosti. Da je to res, dokazuje poročilo v nekem ljubljanskem dnevniku z dne 21. t. m. Mesece in mesece je neka žena varčevala, da si je privarčevala 200 dinarjev, pa pride neznanec in ji ponudi blago za plašč. Toliko časa ji je govoril, da jo je pregovoril in mu je dala vseh 6vojih 200 Din. Vsa vesela odhiti k šivilji, lam pa jo je doletela katastrofa. Blago je bilo nerabno! — Zato napravite konec nelegalni trgovini! t Fran Kavčič Včeraj zvečer je umrl na svojem stanovanju v Privozu Fran Kavčič, eden najbolj zaslužnih voditeljev našega obrtništva in posebej še gostilničarstva. V petek se je še kot član davčnega odbora ves dan z vnemo udeleževal seje davčnega odbora in branil interese svojih tovarišev, ko mu je nakrat postalo slabo, da so ga morali prepeljati domov, kjer je zvečer umrl. Pokojni Fran Kavčič je bil dolgo vrsto let eden najbolj agilnih obrtniških voditeljev, ki je sodeloval pri vsaki stvari, ki je bila v korist obrtništva, našega gospodarstva in našega naroda. Bil je vedno odločen borec, pri tem pa tudi koncilian-ten, da je užival ugled tudi pri svojih političnih nasprotnikih. Kako intenzivno je deloval v javnem življenju, kaže najbolj jasno veliko število funkcij, ki jih je opravljal. Bil je predsednik Obrtne banke, član obrtniškega odseka Zbornice za TOI, dolgo vrsto let predsednik Gostilničarske zadruge, bil je nadalje član obrtniškega sveta in še cele vrste drugih obrtniških in gospodarskih organizacij. Pa tudi pri vseh narodnih društvih in akcijah je aktivno sodeloval pokojnik, zlasti pri Sokolu ter bil tudi eden ustanoviteljev jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola. Ob zatonu svojega življenja je pretrpel celo vrsto gospodarskih nesreč, ki so znatno pripomogle, da je predčasno omahnil sicer tako krepki mož. Bodi ohranjen zvestemu narodnemu delavcu in zaslužnemu voditelju našega obrtništva časten spomin! Slovenska javnost na strani trgovstva V veliki borbi, ki jo vodi slovensko trgovstvo za svoje pravice in obenem za napredek vsega gospodarstva, je doživelo to lepo zadoščenje, da je slovenska javnost s svojimi simpatijami podprla boj trgovstva. Vsi slovenski dnevniki so objavili članke, v katerih podpirajo zahteve trgovstva glede pravične odmere davka ter opominjajo, da je treba bolj upoštevati težavni položaj naše trgovine in našega obrta. Posebno lepo so podprli boj trgovstva okoliški kmetje Ljubljane, ki so pokazali popolno solidarnost z zahtevami naših gospodarskih stanov. Ta njih manifestacija solidarnosti je bila posebno učinkovita, ker je bila spontana in tako enotna, da je napravila globok vtis na vso javnost. Bodi zato okoliškemu prebivalstvu izrečena prisrčna zahvala. V solidarnosti gospodarskih stanov je edini izhod iz sedanje gospodarske stiske. Zahvala pa bodi izrečena tudi vsej drugi javnosti, to tem bolj, ker je moralo včasih trgovstvo žal konstatirati, da ni bilo v tej javnosti niti za najbolj splošne gospodarske zahteve trgovstva vedno pravega razumevanja. Če se je sedaj zgodil razveseljiv preobrat, potem je pač v tem dokaz, da je 'stališče trgovstva in obrtništva tako podprto z dokazi in tako utemeljeno, da mu nihče ne more oporekati. Zato je tudi gotovo, da bo to stališče zmagalo in prodrlo v korist in napredek vsega našega gospodarstva. Prve pozitivne znake za to prepričanje smo doživeli te dni in zavedamo se, da tudi s pomočjo simpatij slovenske javnosti. Bodi ji zato tudi izrečena zahvala vseh gospodarskih stanov. Polihcne Karlovška c 2 Volarski oot 1 TVORNIOA K H VE RT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Minister Jevtič je izročil glav. tajniku Društva narodov noto jugoslovanske vlade, kateri zahteva, da se stavi vprašanje marsejskega atentata na dnevni red prvega prihodnjega sestanka Sveta društva narodov. Noti jugoslovanske vlade je priloženo spremno pismo, v katerem se utemeljuje zahteva jugoslovanske vlade s temi argumenti: atentator je bil tuji državljan in poklicni morilec, bil je član teroristične organizacije, ki je bila organizirana na ne-jugoslovanskem ozemlju in ogrožena je bila integriteta Jugoslavije. Končno napoveduje spremno pismo, da bo predložil jugoslovanski zunanji minister v ponedeljek Društvu narodov obširno spomenico, podprto z vsemi dokumenti o delovanju teroristične organizacije. V jugoslovanski noti se uvodoma naglasa, da so odkritja policijske preiskave takšne prirode, da bi mogla motiti mir med Jugoslavijo in Madjarsko. Nato se omenja, da je Jugoslavija že 4. junija 1934 opozorila na delovanje določnih terorističnih elementov. Preiskava je dokazala odgovornost madjarske vlade v pogledu podpiranja teroristične organizacije. Jugoslovanski narod še veruje v veljavo Društva narodov, ki mora biti čuvar miru, ki so ga ogražali teroristi. Začela bi se doba mednarodne anarhije in barbarstva, če se ne nastopi proti teroristom. Zato mora jugoslovanska vlada zahtevati razčiščenje atentata in njegovega ozadja. S posebno spremno noto sta se pridružile Jugoslaviji tudi Češkoslovaška in Ru-munija. Italijanska veleposlanika v Londonu in Parizu sta intervenirala pri angleški, odn. francoski vladi, da bi te vplivale, da se ne bi v noti na Društvo narodov imenovala tudi Italija, ker »drugače italijanska vlada ne bi mogla preprečiti reakcije italijanskega javnega mnenja«. To vest ženevskega lista pa so omilili italijanski listi v tem smislu, da sta italijanska veleposlanika intervenirala samo v tem smislu, da bi se omilila kampanja proti Madjarski. Jugoslovanska nota je napravila v Ženevi najmočnejši vtis in videlo se je, da je z njo razdeljen diplomatični svet v dva tabora: na eni strani države, ki so za mir, ki zato odklanjajo barbarske umore, na drugi strani države, ki hočejo vojno in ki se v ta namen ne branijo niti uslug političnih morilcev. Revizionistična trojica, kakor imenujejo v Ženevi Madjarsko, Avstrijo in Italijo, ne bo izročila krivcev marsejskega atentata. Pavelič, Kvaternik in Perčevič ter tovariši so torej zaščiteni. Ali je treba še večjega dokaza, da se njih protektorji pa pravici boje rezultatov objektivne preiskave! Nemčija je s krepkim podpiranjem preiskave o marsejskem atentatu in delovanju terorističnih organizacij dokazala, da je za popolno razčiščenje marsejskega atentata. Posarski odbor trojice nadaljuje svoje delo in bo z njim v soboto gotov. »Jour-nče Industrielle« poroča iz Rima, da napreduje njegovo delo tako ugodno, da se Evropi ne bo treba več bati za ev. posledice sarskega plebiscita. General Fritsch, šef nemškega generalnega štaba, je poslal Hitlerju spomenico, v kateri z vojaških ozirov zahteva, da ostane nemška vojska nadstrankarska in da se odkloni njena reorganizacija v narodno socialističnem smislu, ker pač niso vsi sloji vdani režimu. Drž. podtajnik v vojnem ministrstvu general Reichenau pa je duša narodno-socialistične reorganizacije vojske in zato se že imenuje kot naslednik Fritscha. Drugi pa imenujejo kot naslednika generala Rundstedta. V nemški politiki se opaža zopet staro kolebanje in se sedaj povečuje nagnjenje, da se Nemčija zopet približa Rusiji. Avstrija je na razorožitveni konferenci v Ženevi zahtevala enakopravnost v oboroževanju. Menda sedanja vojaška sila Avstrije še ni zadostna za ohranitev notranjega miru, ker se pač prebivalstvo Avstrije za sedanji režim ne more ogreti. Flandenova (Flandinova) vlada je ostala pri glasovanju o nekem manjšem znesku za kmetijski proračun v manjšini. Ker pa ni bilo stavljeno vprašanje zaupnice, zaenkrat to glasovanje ne bo imelo posebnih posledic. Pač pa kaže to glasovanje, da so se nasprotja med levico in desnico zelo poostrila. Indijski kongres je odklonil angleški ustavni načrt in zahteva za Indijo popolno samostojnost glede vojske, financ in tudi zunanje politike. |Ž>eii, »začasno vezani« dinarji v primeru, da je Narodna bamlka dovolila, da se uporabijo za opraviobo ali kadar se izvozijo predmeti, ki se po posebnih sklepih finančnega ministrstva morejo izvoziti za začasno vezane dinarje; 2. da tujec dvigne izvozno potrdilo v smislu odloka finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1931, in to pri onem zavodu, pri katerem naj dobi izplačilo; 3. da izroči tujec pismeno izjavo, da bo dinarje uporabil za izvoz blaga ;na podlagi Izdanega mu potrdila, če pa ne bo uporabil celega zneska v to svrho, da bo denarni zavod natančno označil, da je tujec dal to izjavo, da bi se moglo strogo kontrolirati, če je tudi postopal v smislu svoje izjave. Ce bo denarnemu zavodu takšno potrdilo vrnjeno neizkoriščeno aii samo doloma izkoriščeno ter tujec ne vrne odgovarjajočega zneska dinarjev, ko tudi v primeru, da potrdilo ne bo vrnjeno v roku 45 dni, mora denarni zavod o tem takoj obvestiti Narodno banko. Nazadovanje zavarovanja Težka gospodarska kriza, ki z nezmanjšano silo pritiska naše gospodarsko življenje, se kaže tudi v nazadovanju življen-skega zavarovanja, ki pomeni dejansko nekako napol prisilno varčevanje ljudi. Število življenskih zavarovanj je lani nazadovalo od 122.207 na 120.325, zavarovana vsota pa je padla od 3710 na 3462 milijonov dinarjev. Od te vsote je odpadlo 1844 milijonov na zavarovalnice, ki imajo svoj sedež v tujini, 16,8 milijonov pa na domače zavarovalnice, od katerih pa vse tudi niso dejansko domače. Glavni dobiček iz zavarovanja ima pri nas torej še vedno tujina. Zavarovanja pri tujih zavarovalnicah pa so padla v večjem številu, ko pri domačih, in sicer pri domačih za 99 milijonov ali 5,8%, pri tujih pa za 149 milijonov ali 7,5%. Značilno za slabo gospodarsko stanje zavarovancev je, da so zelo narasla posojila na police, in sicer od 135 na 160 milijonov dinarjev. 18.719 mlajših zavarovancev, ki še nimajo pravice na odkup od zavarovane vsote, ni moglo več plačevati premij. Njih vplačani zneski so zato večinoma izgubljeni. Skupno so zavarovalnice izplačale lani v življenskem zavarovanju okoli 90 milijonov Din, pri čemer so všteta tudi posojila. Z ozirom na celotno vsoto zavarovanj ni to baš posebno velika vsota, zlasti če upoštevamo odpadek, ki je nastal vsled neplačanih premij najmlajših zavarovancev. * Klirinški dogovor za odplačilo blagovnih terjatev je bil sklenjen med Češkoslovaško in Nemčijo. Kot naslednik dr. Schachta se imenuje drž. tajnik Feder, ki bi prešel iz današnje prikrite inflacije v popolnoma odkrito. Zasebni diskont v Berlinu, ki je bil šele v prejšnjem tednu znižan na 3 625%, je bil sedaj zopet znižan na 3 5%. Ameriške rezervne banke so v svojem izkazu z dne 7. t. m. prvič izkazale med aktivami posojila tujim emisijskim bankam v višini 2,25 milijonov dolarjev. Dne 14. t. m. so bila ta posojila v izkazu izkazana že v višini 15,77 milijonov dolarjev. Denar je bil posojen v Francijo in Belgijo. TEDEN«. ANSKlBORZl Čuvajmo Jugoslavijo! Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 3,135.645’49 Tekoči borzni teden očituje močnejše nazadovanje deviznega prometa, saj znaša padec napram prometu prejšnjega tedna (4.248 tisoč dinarjev) precej nad en milijon dinarjev (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam minuli teden (79), tekoči teden 25, Berlin (6) 1, Din. deviza (574) 244 avstr. priv. kliring, Dunaj (1050) 931 priv. kliring, Curih (78) 75, London (1522) 678 inkl. priv. kliring, Madrid (4) —, Newyork (175) 468, Montreal (1) —, Pariz (423) 637, Solun (76) 4 boni, Trst (159) 70, Praga (18) —, Stockholm (7) 3. Po gornji tabeli je v tem tednu najob-čutneje nazadoval London (za 844 tisoč dinarjev), deloma tudi dinarska deviza (za 330 tisoč dinarjev), medtem ko so ostale devize sorazmerno za toliko povečale svoj promet, predvsem Newyork (+ 293 tisoč dinarjev) in Pariz (-)- 214 tisoč dinarjev), za kolikor so padli zaključki drugih deviz. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen tale dnevni devizni promet: 19. nov. 1934 Din 604.110'37 Din-Dunaj. 20. nov. 1934 Din 1,405.686’47 Pariz-Newyork. 21. nov. 1934 Din 549.238'52 London-Dunaj. 22. nov. 1934 Din 153.259'89 Dunaj ;23. nov. 1934 Din 423.350'24 Dunaj-London. Narodna banka je tudi tokrat intervenirala v običajnem obsegu in dala na razpolago Amsterdama za Din 25.000-—, Curiha in Pariza pa po Din 50.000'—. Skupni promet v avstrijskem privatnem kliringu je bil v prejšnjem tednu za 449 tisoč dinarjev večji nego to pot in so bili avstrijski šilingi tudi ves tekoči borzni teden trgovani na dosedanji bazi dinarjev 8'10 do 8'20. Angleški funt, španske pe-zete, grške drahme in inadjarski pengi so ta teden ostali brez notic. Na borznih sestankih — v ponedeljek in petek — tekočega tedna so bili doseženi tile devizni tečaji: 19. nov. 1934. 23. nov. 1934. najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din ■*. Amsterdam 23Q6'51 231787 2312'07 2323'43, Berlin 1360-03 1379'83 1371'2^ I382'05f Buselj 795‘79 799'73 797'18 801*12» Curih 1108'35 1113*85 1108'35 1113'85 London 169'97 171'57 170'50 172'tO Newyork 3386'05 3414'31 3393'- 342P26 Pariz 224'90 226'02 225'38 226'50 Praga 142'34 143'20 142'67 143'53 Trst 291'24 293'64 291'35 293'75 Devizna tečajnica tekočega tedna je v stalnem, čeprav malenkostnem tečajnem porastu izvzemši Curiha, ki je beležil konstantno nespremenjeno, t. j. na bazi dinarjev 1108'35 za denar in Din 1113'85 za blago. V razdobju tega tedna znaša tečajni dvig (vse v točkah) pri Amsterdamu + 5'56, Berlinu -f 2'22, Bruslju + 1'39, pri Londonu + 0-53, Newyorku -{- 6-95, Parizu -)- 0'48, pri Pragi -f 0'32Lin slednjič pri Trstu + OTI. Efektno tržišče Tendenca nestalna. Industrijski in bančni papirji še vedno niso beležili, dočim je vladala v državnih efektih ves tekoči teden nestalna tendenca. Zaključena je bila tokrat samo Vojna škoda, in sicer 20. t. m. po tečaju Din 324’—. Notice državnih vrednostnih papirjev so bile od ponedeljka 19. t. m. do petka 23. t. m. naslednje: Dne 19. novembra: 7% invest. posojilo pon. 70'50, 8% Blair 60—63, 7% Blair 51— —53, Seligmanove obv. 61—64, Agrarne obveznice 39—40, Begluške obv. 55—56, Vojna škoda pon. 325- Dne 20. novembra: 7% invest. posojilo 71—72, 8% Blair 60—63, 7% Blair 51—52, Seligmanove obv. 61—64, Agrarne obv. 39—40, Begluške obveznice 54—56, Vojna škoda 323-325. Dne 21. novembra: 7% invest. posojilo 70—71, 8% Blair 61-64, 7% Blair 52-53, Seligmanove obv. 62—64, Agrarne *pbv. 39-40, Begluške obv. 53'50-54'50, Vojna škoda pon. 332. Dne 22. novembra: 7% invest. posojilo 70-71, 8% Blair 61—63, 7% Blair 52—53, Seligmanove obv. 61—64, Agr. obveznice 40—41, Begi. obv. 54—56, Vojna škoda 328—330. Dne 23. novembra: 7% invest. posojilo 70-71, 8% Blair 61—64, 7% Blair 51—53, Seligmanove obv. 62—64, Agrarne obv. 39'50—40'50, Begluške obv. 53—54, Vojna škoda 329—331. Malenkostno tečajno okrepitev očituje 7% investicijsko posojilo, dalje Agrarne obveznice in Vojna škoda, ki je od torka na petek okrepila svoj denarni in blagovni tečaj za 6 točk. Nasprotno pa so oslabeli tečaji 8% Blaira za en poen in Begluških obveznic za dva poena, dočim je Seligman popustil za en poen samo v povpraševanju, v ponudbi pa beležil nespremenjeno. Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno mirna. Položaj je ostal nespremenjen in tudi cene ne beležijo nikakih sprememb. — Zaključena sta bila dva vagona koruze. Žito: (Cene za 100 kg franko vagon slov. postaja.) Korma: Din Din unieluo sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko va- fon slovenska postaja, pla-ilo 30 dni 116 — 117 — Sasu primerno suha, zdrava, rešetana, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, fco vagon slov. postaja, plačilo 30 dni 107'50 110'— Pšenica: bačka, 78 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 152'— 155'— bačka, 79 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 155'- 157'50 Hlevski izdelki: Moka: bačka nularica, franko kol. Ljubljana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 230'— 235'— banatska nularica, Iranko kol. Ljubljana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 237'50 240'— slavonska nularica, frč, kol. Ujubijana, plačilo v 30 dneh, eksl. 6% prometni davek 227*50 230'— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prometni davek 135'— 140'— pšenični, drobni v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prometni davek 110'— 115'— Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Na tukajšnji borzi je bilo včeraj zaključenih 6 vagonov tramov. Situacija v tesanem lesu se je v zadnjem času, kljub temu, da ni sezone, nekoliko izpremenila. Sicer je cena nekoliko popustila, vendar se pa trami, posebno tanjših dimenzij, že lahko oddajo. Močnejše dimenzije in bordonali še vedno zaostajajo. V mehkem lesu je močnejše povpraševanje po tombante in III ter IV. Pri tem blagu pa je prvi pogoj, da je blago paralelno očeljeno in lepo manipulirano. Konično blago za izvoz ne pride v poštev in se sploh ne more plasirati, odkar je Gorenja Italija — vsled carine — odpadla kot konzument. V bukovini vlada še vedno skoro popolna stagnacija. V hrastovim pa se iščejo predvsem podnice in pragovi ter zlasti neobrobljeni plohi za izdelovanje vagonov. Drva se še nadalje iščejo in tudi cene so neizpremenjeno čvrste. Tendenca v oglju je zadovoljiva, cena pa brez izpre-memb. Občni zbori Splošna maložolezniška družba, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 10. decembra ob 18. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o povišanju delniške glavnice. §2 CIKORI7A Naš pravi domači izdelek 1 (tbcbušla sefcfn v Liubliahi Mod prireditvami, ki bodo v času obrtniškega tedna v dneh od 1. do. 8. decembra; zasluži posebno pozornost obrtniški sejem, ki bo združen z umetno-obrtno razstavo: Obrtniški sejem bo prirejen v veliki trgovski hiši na Mestnem trgu, Si je bila nekoč last tvrdke Suttner, sedaj pa je last trgovca g. Drofenika. S svojimi prostornimi prostori, s svojimi celostenskimi razstavnimi okni ter svojo centralno lego sredi mesta, je ta hiša kakor nalašč za obrtniški sejem. Vsi razstavni predmeti bodo mogli priti tu do polne veljave. > Obrtniški sejem bo prirejen v vseh treh nadstropjih te velike trgovske hiše. V pritličju bodo razstavili svoje že daleč po svetu znane izdelke mizarji. Nobenega dvoma ni, da bo že razstava naših prvovrstnih lesnih izdelkov atrakcija, ki bo v velikem številu privabila obiskovalce. V prvem in drugem nadstropju bodo razstavljeni izdelki vseh drugih naših obrtnikov. Razstava bo nedvomno dokazala, kako so vsi izdelki naših obrtnikov po svoji kvaliteti prvovrstni in kako napačno ravnajo ljudje, da ne kupujejo v večji meri pri obrtnikih. Posebnost bo razstava v 3. nadstropju, kjer bo umetno-obrtna razstava. Nekdaj so izdelki našega umetnega obrta sloveli daleč po svetu in zato je prav, da se "z umetno-obrtno razstavo poživi zanimanje za to najodličnejšo panogo obrta. Treba Je, da se naši obrtniki začno v tej panogi zopet v večji meri udejstvovati, ker tu bodo najlaže ko® fabrični produkciji. : Obrtniški sejem bo dokazal, da je haše obrtništvo na visoki stopnji strokovpe usposobljenosti in da je v vsakem pogledu kos tuji konkurenci. Treba je le, da dobi v prebivalstvu tudi potrebno zaslombo s tem, da se njegovi izdelki kupujejo, ker šele na ta način je mogoče, da napreduje v še večji meri. Glavni namen obrtniškega sejma je zato tudi, da ustvari krepko podlago za propagando domačega blaga in domačih izdelkov. Na obrtniškem sejmu bodo razstavljeni predmeti tudi na prodaj, in sicer po konkurenčnih cenah, na kar posebej opozarjamo. Naj ne bo gospodarskega človeka, ki ne bi obiskal obrtnega sejma, kajti podlaga za našo gospodarsko osamosvojitev je v obrtu. Temelj narodnega blagostanja je krepko razvit obrtniški stan! »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine :z dne 24. novembra objavlja med drugim: Uvodni zakon za zakon o sodnem nepravdnem postopku — Pojasnilo o taksah za gradbena dela preko pogojenega obsega ali pod njim — Popravek v uredbi o zaščiti kmetov — Razglas o prenosu sedela komisije za likvidacijo agrarne reforme iz Maribora v Ljubljano — Razni razglasi sodišč in uradov ter razne druge objave. Df. PlPČCVCI sladna kava ie prvovrsten domač izdelek, % katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno piiačo ca Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava ie prav priletnega okusa in io pijo odrasli kot otroci c užitkom. Jz trgovinskega ---- ------------registra Izbrisale so se nastopne tvrdke: E. Kohnstein, trgovina z usnjeni, Maribor — zaradi opusta obrta. Josip Krempl, trgovina z mešanim blagom, Maribor — zaradi opusta obrata. A. Toroš, carinsko posredovanje, Maribor — zaradi prestanka obrata. Anton Jurca, tvornica za topljenje in čiščenje žvepla, Ptuj. Avgust Lorbek, žganjarna in trgovina z žganjem, sadjem, sadjevcem in vinom, Vajgen — zaradi opusta obrata. IZ ZADRUŽNEGA REGISTRA Vpisala se je zadruga >Agrarna zajed-nica« — kolonija Dušanovec — Dolga vas, r. z. z o. z. ..................— -... Pri Obrtno kreditni zadrugi v Ljubljani, r. z. z n. z. v likvidaciji se izbriše vsled smrti likvidator Ivan Rozman in bo odi slej samostojno zastopal zadrugo likvidator stavbenik Ivan Ogrin. . -ti « Prometna zadruga za blagovni promet v Ljubljani se je razdružila in prešla v ljkvi^acijo.,Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Izbrisala sef je Pašniška in gozdna zadruga y Radojljici, ker sploh ni pričela ocf t -Pr iti ^ vnave ■^.prtoljgig ' Odpravljeni so konkurzi: f4} Goreč, n^sl. Auerhajuraer, Ogrin, ,d.; z o, z, ker je #la jsklpnjena prisilna poravnava; posestnice ti#. gpstil^ič^^e Lukan ,Zere j** Vjhgift,’|ier ni ppkjitja stroške postopanja; j, i.iv« t:«si obod i.J Pernek. Franca .i^. Antonije, ker m pp-Jkritja -^a konkurznega. postopaču LU.JUredeno je poravnalno postopanje o premoženju, pejmarke Fani ,Vr J»f>v šek 4 Coljw- Poravnalni ,kpwsaf ;P°~ ravnalni pprpvnik odvetnik dr. Orožen. N*rpk *a sklepanje ppra;vn^\e pri, gojišču V-Celju dne a. januarja pb ip, Rpl* ^pgla-aitev do 30. decembra. Končano je poravnalno( postopanje last-nika-*.vt«delav^ic^ Viljama Šulgaja v X^lju. g iftOžlOA -ftVJilfeEin n«»«lo*»nt^n4 36-5 Newyortt ‘“ 54-5 53-2 53-6 56-3 56-1 Innhili iitHI■;■ , m i »n po svežu ijo Vi** r r. KJ.v Mpože se pritožbe o šikaniranju našega pbmejnega prebivalstva po avstrijskih obmejnih uradih. Tako; je bila neka naša kmetica obsojena na ,14 dnevpi zapor, ker jp, oddala naprej nelep .čisto nedolžnp pi^mo nekega avstrijskega emigrant^. Trgovsko-industrijska zbornica v Zagre-. bu j p darova (za postavitev spomenika, blagopokojnepip kralj,n ‘^Ijsa^u znesek 50.000 t)in. j. . ^ j m «s Znižana vpppja na Oplenac, za skupine najmanj 5 potnikov, je podaljšana do konča leta. Večje skupine se morajo prijaviti -.jhujji .miBiinuJiuBa1 ovitij. j .,v-jr, ai iT:,< * J5|.119'10W i)i. o §iPr" or ■' 3Vi)i . >< ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni za- shižni svetnik, gospod ovc >'J' • j sb sta ,61 m dfC dolgoletni predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, gostilničar in posestnik v Liubljani itd. r petek, dne 28. i»«v«rtb»» 1»84 preminul. Zbornica, v kateri je blagopokojnik v interesu gostiltoi-čarstva. dolgo vrsto let požrtvovallio sodeloval, mu ohrani tranjo hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. Offf.' c s lit; or.eraj Glasbena Matica v Ljubljani je priredila veliko koncertno turnejo po Bolgarski. Njen prvi koncert v Sofiji je bil pravi triumf njene pevske umetnosti. Finančno ministrstvo je objavilo nov seznam tvrdk in oseb, ki so bile kaznovane zaradi kršitve deviznih predpisov.. Najtežje je bil obsojen ravnatelj Našičke tvor-nice tanina Zoltan Herzog, in sicer z globo 300.000 Din. Med obsojenimi je tudi neka ljubljanska tvrdka, ki je bila obsojena na 15.000 Din in neka gorenjska tvornica, ki je bila obsojena na 3000 Din. Senzacionalni proces se je začel pred beograjskim okrožnim sodiščem proti članom nekdanjega razsodišča v sporu med državo in tvrdko Ringhofer-Werke. Obtožnica očita obtožencem, da so s svojo razsodbo oškodovali državo za 17 milijonov dinarjev. Velikanske poyodpiji jp povzročila Neretva. Mesto Konjice je popolnoma poplavila. Na več krajih jp predrla državno cesto in se razlila čez polja. Na Sušaku, je bila zgrajena nova bolnišnica, ki je ena najbolj modernih v državi in ki je veljala 16 milijonov dinarjev. Nov most čez Uno je bil zgrajen pri Bos. Krupi. Veljal je 2 in pol milijona dinarjev. Za podpiranje brezposelnih je sklenil občinski svet v Splitu, da uvede razne davščine, ki naj bi dale 1,300.000 Din. Tvrdka za gradnjo aeroplanov Nikolič v Beogradu je kupila od Poljske dovoljenje za gradnjo turističnih ^eroplanofv. RW.D. 8, s katerimi je Poljska zmagala na dveh mednarodnih tekmah. Češkoslovaške oblasti ne bodo ugodile zahtevi avstrijske vlade po izročitvi doktorja Kreislerja, ki je objavil brošuro, v kateri dolži za umor Dollfussa ministra Feya. Za novega italijanskega poslanika v Beogradu bo imenovan grof de Viola, dosedaj pOslanik v Teheranu. ", ' Francoskemu parlamentu je bil predložen predlog, da se s posebnim zakPnom ižrpče, da si je pridobil pokojni Barthou velike'zasluge' za domovino,‘kar je najvišje francosko odlikovanje. '~V| Philippp Berth^loi ' d&g^etni tajnik -francoskega zunanjega ministrstva, je umrl v parizu. V zgodovini tretje republike bo zapihan ko{ edep najbolj aktivnih in uspešnih francoskih diplomatov. Nemški minister Franck je bil te dni v Sofiji, kjer se je pogajal zaradi poglobitve kulturnih stikov med Bolgarsko in Nemčijo.’ Bil je tudi sprpjet od kralja Borisa v avdijenci, ki je trajala celo uro. ( Francoska v,lada np bo, dovolila nobene nove zaposlitve tujih i ,državljanov, dokler ne bodo vsi njeni državljani zaposleni. Tuji delavci,,ki še ne delajo v Franciji več ko dve leti, bodo večinoma morali Francijo zapustiti. Glede sezijskih delavcev še ni vlada ničesar sklenila., Tvornico za izdelovanje sintetičnega bencina iz-premoga nameravajo zgraditi v severni Franciji. Stroški so predvideni na 40 milijonov frankov. Za vsak tuji film je treba plačati v Nemčiji 20.000 mark uvoznine. 10 letališč 3$.civilno letalstvo ograde na Češkoslovaškem. V ta namen je določenih 18'5 milijonov Kč., Potujoče zobne ambulante je, uvedlo nemškp ministrstvo za zdravstvo. Ambulante so $e zelo obnesle. . ; , Zveza poljskih rezervistov je sklenila, da podari Pilsudskemu posestvo Zulowo, ki je nekoč pripadalo rodbini Pilsudskijevih. jEunanjc* ivtfvvvna Veletrgovina kolonijalne u *» . Ui' r . in špecerijske ,wpi>f8lST- o or ifi! ri) V'ic n.in:s Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Iv rt Tožna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! ^; Rumunski lesni izvoz Po ruimunslki oficiahii statistiki je Ru-munija izvozila skozi donavska pristanišča industrijskega lesa v času od 1. januarja do 1. septemlbra 209.990 ton, to je za 18 odstotkov več iko v istem času lani. V posamezne države je izvozila lesa: v Grčijo 45.669 ton, na Rodos in Ciper 3030 ton, v Sirijo in Palestino 53.260 tom, v Egipt 43.370, na Malto 570, v razne jadranske Luke 880, v Sicilijo 7790, v vpadno Italijo 10.500, na Špansko in Portugalsko 1770, v južno Francijo 15.040, v severno Francijo 3480, na Nizozemsko 2300 in v Nemčijo 320 ton. ,n 1 . * Trgovinska pogajanja so se začela med Nemčijo in Franci Ker ima,nemška delegacija zelo velika polnomočja, upajo, da Jjpdo pogajanja ugodno zaključena. Argentinsko žito je na Dunaju Za 10% cenejše pd, madjarskega. Prva naročila žita so tudi že bila, oddana Argentini. Na ta način bo ipogla Avstrija, likvidirati tudi svpje zamrzle terjatve v Argentini v višini poldrugega milijona šilingov. ' Maksimalne cene za sirovo maslo so uvedene z 21. novembrom v Nemčiji. Potrošnik, ho plačal za funt najboljšega surovega masla 1"60, za It.vrstno 157, za Jtipetsko 1*42 in za kuhano 1*34 marke za pol kile’, Kršitev teh predpisov bo zelo strogo kaznovanav in sicer z zaporom ter globo do 100.000 mark. Nedelja, dne 25. nov. 7.00: Telovadba (Pustišek Drago). — 7.30: Plošče. — 8.00: Poročila. — 8.15: Duet: Klavir in harmonij (gg.. Svetel in Neffat), — 8.55: , Versko pj-edavanje,, (p,, Regalat Čebulj). : Pripnos iz trnovske cerkve. —■ 9-45: Plošče, -rt 10,00: Antropologija in šport (dr. Božo Škerlj). - 10.20: Plogče. — .10.40: Radijski orkester, tvifvps »Fantje na vasi«. — 11.40: ura (Zdrpv^oOcvirk). — 12.00: C as, radijski orkester. — 16.00: 'Higiensk.a nega moilznih krav (dr. Kocjan L6on). — 16.30: Pevski koncert okteta »Trboveljskih nameščencev«, ymes plošče. — 20.00: Nacionalna ura: dr. Franjo Rački. — 20.25-Jedilni list, program za ponedeljek. — 20.30: Schumannove duete pojeta gdč. Ko-renčanova in g. Brandstetter. — 21.00: Radijski orkester. — 21.30: Cas, poročila, radijski orkester, Ponedeljek, dne 26. nov. 12.15: Plošče. — 12.5Q: Porodila. — 13.00’, Cas, plošče. — 18.00: Klasična in moderna diplomacija (Ruda Jur^ec). — li8.2(>: Radijski orkester. — 1840: §fovenši(iha (dr: Kolarič). — 19.10: Plošče. — 19.20: Nac. ura: Proglas zedinjenja Crne gore s Srbijo (Andrija Radovič, prenos iz Beograda). — 19.55: Jedilni list, program za torek. — 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 5žO.£!0: Komorni trio (klarinet-viola-klavir). —' 21.Š0: Radijski orkester, vmes'čas in poročila. Torek, dne 27. nov. 11.00: Šolska ura: Lutkovna igra, izvaja ljublj. »Sokol«. — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.00: Cas, plpsče. — 18Jb0: Gospodinjska ura: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na odrasle. — 18.20: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Mladina in idejna razgibanost (df. Stanko Gogala). 19.30: Pravna ura (dr. Vladimir KnafliČ). — 19.50;.jedilni list, program za sredo. — 20.00: 'Radijski orkester. — 21.00: Nac. ura: 1. Ljubljana: Pevski kbneert Akademskega pevskega kvinteta. — 2. Zagreb. — 3, Beograd. — 22.00: Cas, poročila, plošče. — 22.30: Angleške plošče. OH nn: Štev. 12.852/11. Nabava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 5. decembra 1934 pismeno pogodbo za dobavo 340 žarnic. Ostali pogoji pri direkciji. Direkcija državnega rudnika' Velenje, dne 20. novembra 1934. de;1 lepo in primerno opremljena. Znano je, da'"hočejo imeti Slovenci samo to pra- tiko, ne samo pri nas doma,, temvejB tudi v inozemstvu, v Ameriki,| Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljnhljani. / Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za Tr^ovsko-industrijsko d d »MERKUR« ko. izdajatelja in tiskarja: O MIHALEK, Ljubljana.