Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Št. 65.
Maribor, d»e 10
UPBdnlšttfo in uppavništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—
Naročnina listu:
Jt5t
Celo leto .'%. .... 12	K
Pol leta....................  6	K
Četrt leta....................3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik IV.
Poizkušena atentata na grofa Tiszo in Čuvaja. Poslanec Ko vacs in visokošolec
Jukič napadalca*
V petek v predpol'danski seji o -grßKega državnega, zbora je izvršil poslanecKova o s atentat na predsednika grofa Tiszo, .Ustrelil je trikrat iz revolverja na Tiiszo, dve k r o -gl’ji je pognal pa proti sebi in de je smrt ara /nevarno ranil. 'To je najno^nejša senzacija, ki prihaja iz ogrske prestolnice. Razmere v ogrskem parlamentu so dosegle višek. Lok je napet 'do skrajnosti in če poči,, bodo posledice nedo-gledne.
(Malo ur preje, kakor smo v soboto pisali zgo-rajšnje vrste, se je zgodil v deželah, kti jih tlači še kruta pesi ogrslah oligarhov, drug ' senzacijonelen dogodek :	V Zi a g re bn j e streljal bosan-
ski vseučilišč n ik J ra k i čl/ n a kraljevega komisarja Čuvaja. Čuvaj ni bil zadet, vseeno je pa zahteval atentat dve žrtvi:	Čuvajev s p r ;e m 1 j e vi ale c,
banski svetnik H r v o j i č, je bil zadet od dveh, Čuvaju namenjenih krogelj in je na posledicah umrl; policaj Bordar, kije h ö t e I Ji u k i Č a p r i j e t i, Seje, zadet v Čelo, ha mestu zgrudil mrtev na tla. Tako suha poročila o pretresujo-čih dogodkih onstran Mure in Sotle,
Vsi ti dogodki, ki se pode s tako naglico, so tolike in tako silne dalekosežnosti, da bi bil" pri bolj normalnih razmerah po večini vsak posamezen mejnik v politični zgodovini mažarske državne polojvice. Zato je tudi vtisov, ki delujejo po njih na človeka, že skoro preveč in se je težko poglobiti v razmišljanje njihovih izvorov in posledic, ki jih utegnejo prinesti. Komaj se je človek vzdramil iz enega začudenja in misli, da je prišel na sled nagibom, katerih posledica je bil ta ali oni dogodek, ' že ga preseneti nekaj novega, nekaj povsem nepričakovanega in podre vse njegove konkluzije. .0.0 sfernih senzacij, od samih novosti postane Človek izmučen in 'otopi. Razpoložen je že samo za en velik Vtis: razmere na 0-grskem in Hrvaškem so grozne in nezasitne In porodi se zavest, da se ne more zgoditi nič več, kar bi se klelo človeku nemogoče. Dogodek zgodovinske važnosti učinkuje kot vsakdanjost. Pri d«Hnih razmerah tudi ni skoro drugače mogoče. 'Ce pride enkrat v ustavni državi tako daleč, da zboruje parlament v senci bajonetov, da je policijska brahijalna silaj moč, ki, vlada državo, da poslanci niso veS svobodni zar stopniki volilcev, ampak marijonete, ki morajo plesati, kakor zahteva policaj. in njegov kruti Šiei grof Tisza, da je postavolomstvo na dnevnem redu, da slavi barbarski avtokratizem orgije, da postane zločinski atentat trum!, potem ne pride nič več nepričakovano.
Alko sQ4ugjamo vseeno nekoliko analizirati dogodke zadnjega tedna na ugrskem in Hrvaškem, po tem vidimo zopet potrjeno resbico: v/saik pritisk rodi Odpor. Zgodilo se je tako tudi n*5 Ogrskem. Toda: ravno ta odpor je zelo značilen in kaže, kako prav da smo imeli, ker se nismo ogrevali zat nobeno borečih se stnafnk. Odpor proti Tlszovi tiraniji se na Odrskem ni rodil v ljudskih mašah, ampak v prav ozkem krogu ljudi, ki so bili nedavno tega na krmilu in hlepe po moči, Ves strasten boj, ki še bije sedaj na Ogrskem, ni nič drugega, kajkor boj dveh maloštevilnih klik za moč. Ž ljudstvom nima ta boj povsem nič skupnega in tudi ne velja ljudskim pravicam. Nasprotno. Ravno ljudstvo naj bi plačevalo zmajgovajlcu tribut za premaganega. Ves boj gre samo za to, da bi postala zopet ena ali druga klika; neomejena gospodarica nad ljudstvom, 'ki bi ga izžej-mala in izkoriščala, kakor bi .jsrce“ velevalo. Orda strankarska sebičnost je, ki goni Tiszo k njegovim nečuvenim, uprav bečarskim nasilnostim natpram o-poziji in strankarski egoizem je razbesnil poslanca Kovacsa in mu potisnil revolver v roko. Ne mislimo vreči s tö konštajtacijo kamna na Kovacsa kot človeka. On se je sodil za svoje dejanje sam in se bori sedaj s smrtjo, toda pribiti smo hoteli1, da je bil Ko-vacs vede ali nevede produkt milje j a,' v katerem je živel, orodje nelepih stremljenj in iz tega siališča
smo označili njegovo, vsekakor zločinsko ravnanje. Naše mnenje potrjuje dejstvo, da se KouacsA/ korak nikakor ne smatra za mučeništvo, Kakor odpor opozicije v ljudstvu ne najde nikako zaslombe, tako se tudi Kovacsa ne slavi za moža, ki je hotel rešiti domovino. Ljudštvo le predobro ve, da mu ni pričakovati nič dobrega ne od Tisze in ne od Kossptha, da bo moralo bržkone plačati 'vojne stroške, zato je apatično, Nehonetna so sredstva, s katerimi se nasprotnika borita, behonetni so cilji, katerim ta boj velja, zato je umevno, da ni nikjer v ljud.Afvu svetega navdušenja ali ogorčenja. V ilustracijo samo en moment: Ogrska socialna demokracija je vsa 'divja nad grofom Tiszo in kliče nad njega, grom in peklo. Njene tirade pa ne najdejo odmeva v masah, Ce prav trepeče še v zraku odmev revolverskega strela, se vendar tiran Tisza ne zmeni za nič in hladnokrvno vlajda, kakor je začel. Dobro pozna ta na-silni človek svojega nasprotnika^, ■ dobro pozna ma-žarsko ljudsko dušo, da se s tako frivolno hladnokrvnostjo igra z viharjem, ki bi bil povsod drugod že pomedel z njim in njegovimi trainati- Ozrimo se samo na naš parlament. Mnogo ima senčnih strani in nič posebnih radosti še ni napravil avstrijskim narodom, toda če bi ga skrunil' kdo tako, kot oneča-š5a Tisza ogrskega, Če bi postavil kdo nad zbornico ! policijskega inšpektorja, kot na Ogrskem Tisza Pavlika,, potem bi zavrelo in vskipelo. Ljudstvo bi pri nas gotovo samo obračunalo s svojim usurpator-jem in bi ne bilo treba Kovpo,sev.
Iz povsem drugega vidika je treba presojati pa r,azmere in dogodke na Hrvaškem. Tukaj ne ječi samo mala klika pod bičem nasilnega Čuvaja, ampak cel narod. Ne gre se tukaj z$ vladeželjnpst dveh klik, ampak za boj hrvaškega naroda proti ogrskim tlačiteljem. Ni hrupen in šumen ta boj, toda*- še tem bolj neizprosen. Že leta in leta se mora Hrvat boriti za pravice svoje domovine in je sedanji komisari-jat samo odlomek — sicer najstrašnejši — iz zgodovine teh bojev. Mogoč je pa tat odlomek samo radi zaslepljenosti merodajnih faktorjev, ki se puste prevariti in dopuščajo, da se skuša s trinoŠtvom podjarmiti svobodoljuben narod. Kakor je pa ta zaslepljenost res neizmerna, tako je po drugi strani potrpežljivost- hrvaškega naroda neizčrpljiva. Vse .so že poskusili Hrvati, da bi se otresli mizarskih pijavk, a bilo je zaman. Sedaj so se pa vdali v usoldo in mirno prenašajo zadnje udarce. Čutijo, da rokaval-petova že omaguje in so uverjeni, da mora njihova sveta stvar zmagati. Temni, svičeni oblaiki zatrjva-jo politično obzorje hrvaških dežela, a‘ hrvaški in srbski narod se ne vdajata obupu, Cas težkih zunanjih izkušenj je dobrodošel za notranje konsolidiranje, za izčiščenje in iztikanje mnogih napak, ki so bile prej šamo ,v veselje nasprotniku. Ta preraja|oč pr odes, iki V večini naroda rodi lepe nade na bodočnost, povzroča, da je na Hrvaškem ves Čas komisariata tako mirno. Mažarski nasilniki bi rabili kravale in revolucije, da bi svoje gospodstvo še za dalje Časa vpostavili, a iztreznjeni Hrvati jim ne store zaželjene usluge ter mirno čakajo.
flnkičev strel zato ni odsev kakšnega ' divjega razpoloženja velike večine naroda, (ampak je samo razsvetlil za hip temno obzorje, ki ga vstvarjajo ti tujci-našprotniki.
'Jukičev strel je po tudi krepak memento za vse one merodajne faktorje, ki moralno pomajgajo temniti' politično obzorje hffvaškega naroda,. «finkič je eixailtado, ki s svojim dejanjem Hrvatom ni nič koristil. Najbrže se bo skušalo, ta strel še celo proti njim izr abiti. Toda na nekaj drugega treba opozoriti. Slučaj Jukič kaže, kako nesrečno vpliva moreče temno obzorje na pretirane, nepremišljene ljudi, kako kvari narod in vstvarja zločince. Ce hočejo radi tega merodajni krogi, da Jukičev ne bo vedno več, da bo treznejši del naroda nadvladoval !v pogubo dirjajoče elemente, potem morajo poskrbeti, df* se obzorje razčisti, da krivičen Čuvajev sistem preneha. Vsi obiski jugoslovanskih vladarjev ne bbdo Avstriji nič pomagali in si ne bo priborila nikajkih simpatij Jugoslovanov, dokler bodo le-ti na faktih videli, da ima Avstrija, za Jugoslovane le bič in jarem.
V	naslednjem prinašamo poročilo o razburljivih dogodkih petkove seje, ki bodo za nadalnji razvoj ogrske zgodovine gotovo zgodovinskega pomena*, in o Atentatu Jukičevem v Zhgrebu,
«i	*
•
' Budimpešta^, 7. maja.
Ogrska poslanska zbornica je danes zopet zborovala v senci bajonetov. Pod varstvom policije in vojaštva je vladna večina nadaljevala tretje branje brambnih predlog.
Trg pred parlamentom in vbod v parlament so danes nà vse zgodaj zastražili močni oddelki infanterie, kavalerije, orožpištva in policije. Od zborničnih sej izključeni poslanci in drugi Člani opozicije so se zbrali v neki bližnji kavarni, bd koder so korporativno pod vodstvom poslanca Jkilija pl. Justha in grofa Emerika, Karolyja ob Četrt na 10. uri dopoldne odkorakali v zbornico. Zbrana množica jim je prirejala urnebesne ovacije.
Vse vhode v sejno divorano so zastražili s policijo, Pa tudi po kuloarjih zbornice je mrgolelo Številno policajev.
Takoj po 10, uri so zasedli vsi opozicionelni poslanci, tudi od seje izključeni, svoje stedeže v sejni dvorani. Klopi vladne večine so bile še prazne, Opogicionelci so bili zbrani v polnem Številu. 'Se le ob 10.tö. so začeli prihajati' v dvorano vladni pristaši.
Policija zopet v djviorani.
Deset minut po 10. uri pa je v dvorano vstopilo tudi okrog 100 stražnikov pod poveljstvom policijskega nadzornika Pavlika», Zavladala je prava pravcata tišina,
V	dvorani je nastala najskrajnejša ? napetost. Policija je takoj popolnoma obkolila in blokirala klopi opozicije, ki je mirno in samozatajevalno opazovala gibanje Tiszi poslušnih organov.
Poslanec Gal je pretrgal tišino ih vsklikipil: „jlgra za galerijo.“ Policijski najjtzOrnik pa je po vojaško pozdravil in naiznanil: .JProsim od sej izključene gospode poslance, da se iz dvorane odstranijo. Drugače rabim brahijalno silo.“
Od seje izključeni poslanec Julij pl. Tusth mu odgovori:	„Ne pripoznavam zakonitosti tega posto-
panja. Protestiram proti temu! Iz mesta se umaknem le surovi sili!“
Policijski nadzornik Pavlik: „Izvršim svoje povelje. Ponavljam, da sem primoran rabiti' brahijalno silo!“
Po teh besedah je policijski nadzornik položil svojo roko na rame poslanca Justhai, ki se je takoj med burnimi eljen-klici opozicije odstranil iz dvorane. Zatem je policijski nadzornik prebral lifeto vseh onih od sej izključenih poslancev in jih pozval, da zapuste divorano, kar so pozvani tudi storili'. Prizor je trajal kakih 15 minut. Policija je zatem zapustila dvorano. V njej je ostalo 'le kakih 60 članov.
Grof Ti s jz a prihaja.
Ob %11. uri je vstopil v dvorano predsednik grof Tisza. V dvorani ostala opozicija mu je pripravila pravi peklenski kontiert. V dvorani je zavladal nepopisen hrušč in trušč, vik in vrisk. Poslajncj levice mu piskajo pa različne trobente in trobentice.
Zlasti, glušeče piskajo poslanci Pap, Bakonyi in Mezöffy. Ostali poslanci kriče Tiszi: (,jMorilec — Rabelj — Usurpator — Fej!“
Hrup je trajal več minut. Kaj je počel T(lsza? Predsednik Tisza je mirno z nekakim ciničnim početjem opazoval vse to početje. !Q& časa do časa si je delal grof posamezne bilježke. Po končanem hrupu pa je predsednik Tisza suspendiral sejo, Tiatzi udana desnica je pričela ploskajti in divje ! klicati : „Eljen Tisza!“ — Levica pa je odgovarjala: ,jSram vas bodi! Skandal! Sramota!“
Revolvierski streli. — Kri. — P o s lane eK o v ac s strelja. — Ti<szin cfni-jj	z e m.
Seja je bila do 11.15 prekinjena, V trenutku, ko je Tisza ob 11.15 otvoril sejo in rekel: „|Moram zopet poročati o obžalovanja vrednih dogothdh, ki so se dogodili . . je planil skozi levo žnrnaJistovs-

ko ložo v dvorano od seje izključeni poslanec Ko-vacs in z globokim glasom zaklic.al: „Se je eden o-pozicijonelen poslanec!“ Po teh kratkih besedah je v najhujši nagjlici oddal proti predsedniku Tiszi tri revolverske strele in takoj nato d^a strela proti sebi samemu v glavo.
Tiszi ' namenjeni streli so zgrešili cilj. Le dve krogci ste se zapičili v predsednikov pult. KovacJs je takoj onesveščen padel na tla. Obe kroglji sta obtičali v možganih, iz katerih je začela takoj curljati in bruhati kri.. Ves prostor okrog Kovacsa je bil s krvjo poškropljen. Vladne hijene, poslanci vladne de-avne stranke, pa so pobesneli in razkačeni planili proti Kovacsu. V svoji divjosti so ti poslanci začeli biti in tolči po nezavestnem in na tleh v svoji la-, stni krvi ležečem poslajncu Koyaesu. — Bečarske hijene !
Nezavestnega in vsega krvavega so odnesli na to poslanca Kovacsa iz dvorajne,
V	tem trenutku pa je vstal poslanec Rakpvski in zaklical v dvorano: „Ko^aeseve kroglje niso bile zadnje ! “
Velik vtis na poslance je napravilo, ko je začel poslanec Hock v dvorani na glas moliti.
Predsednik Tisza pa se je dvignil raz svoje predsedniške tribune in cinično izjavil:	„preidemo
čez ta dogodek na dnevni red. To je bilo dejanje blaznega, katerega ne moremo soditi. Sam sebe je sodil!“
Opozicija pa je burno 1 in odločno ugovarjala: „Vi ste ga umorili! Vi ste ubijalec!“
■Ne zmenivši se za klice opozicije je pa začel Tisza nadaljevati: „Vsi sklepi zbornice odgovarjajo popolnoma določilom poslovnika, izvzemši glasovanja o brambnem zakonu. Pa tudi v tem oziru se ne more kompetentnim faktorjem ničesar očitati, ker je prišla na evidenten način volja večine na dan. Ugled ogrskega parlamentarizma bi bil le tedalj oskrunjen, če ne bi parlament imel moči, vzdržati redu in miru. Vzdrževanje redu in miru povzdigne ugled in avtoriteto ogrskega parlamenta.“
Po petminutnem prekinjenju : je bil brez daljše debate kazensko pravdni red za vojsko sprejet.
Sprejeta je bila nadalje tudi predloga o usta,-novitvi mažarskih univerz v DebreOzinu in Požunu. Dalje je zbornica razpravljala tudi o reformi civilno pravdnega reda,
V	debato o reformi civjilno pravdnega reda je posegel tudi grof Khuen-Hedervary. Grof je bil razkačen in v takem duševnem razpoloženju je naravno, da je dal duška nad današnjimi dogodki in je kadil predsedniku: „(Mi vsi poznamio značaj in patriotizem našega cenjenega gospoda predsednika. (Dolgotrajno ploskanje. Eljen-klici. Vladni poslanci se dvigajo raz sčdiežev.) Ker je bil v obrambi in službi domovine, naroda in najsvetejših svetinj qgrskega parlamenta izpostavljen nevarnosti umora, vzbuja v nas vseh ljubezen in v vseh tudi misel, 'da ' se zahvalimo božji previdnosti za to, da je nam in domovini ohranila drago življenje.“1 (Vladna večina difvje in frenetično ploska.) „(Zaradi njegovega moškega in junaškega obnašanja izražamo grofu Tiszi svoje največ j e občudovanje.“ (Eljen.)
Junak — IT| i (s z a.
Predsednik; grof Tisza se je na to zahvalil za Khuenovo kadilo in je bahato pristavil : .„(Storil sem svojo dolžnost. Ponosen in srečen bom, Če se mi posreči pridobiti zaupanje in < pa Hvaležnost našega naroda).“
Seja je bila na to zaključena ob pol drugi uri popoldne.
Popoldanska seja.
K popoldanski' seji, ki se jè pričela) ob y$. uri, je zopet došlo kakih 100 opozicijonelnih poslancev. V znak žalosti so nekateri nosili črni flor. Bili so popolnoma mirni. Policija je zopet izgnala iz dvorane vse one, od sej izključene poslance, na kar so zapustili zbornico še ostali opozicijbnelci, tako 'da je bila vladna večina čisto sama. Zborovala je mirno v senci bajonetov in pod varstvom policije,
Vladpa večina je brez pardona sprejemala vse predloge imunitetnega odsekja. ZJanimiv je naslednji predlog, ki obravnava afero poslanca Becka (Justh-ova stranka). Ta poslanec je obtočen, da je 'dne 21„ marca; 1910 vrgel proti tačasnemu ministrskemu predsedniku tintnifc in je tega, kakor tudi poljedelskega ministra Serenyja ranii. ' Imunitetni odsek je predlagal za poslanca Becka suspenzijo imunitete. Vladna večina je sprejela ta predlog.
Seja je bila kratka in že ob 6. uri zvečer zaključena.
Podrobnosti o Kovafosevem atentatu.
Budimpešta;, dne 7. junija. Poslanec Julij Ko-vacs je neopajžen pohitel skozi levo ’ žurnalistovsko ložo v dvorano, je dospel približno d'o tretje vrste sedežev in je oddal, vsklikajoc:	„'Se je tukaj jeden
opozicijonelni poslanec!“ tri strele v smeri proti Tiszi. Velika množica poslancev vladne delovne stranke se je vrgla na poslanca Kovacsa in je poskusila, mu odvzeti revolver. Kovacs pa jih je potisnil nazaj in Oddal dva strela proti samemu sebi, na kar se je zgrudil na tla. Nastal je strašanski tumult.
K ovac sevo zdravstvenostanje.
Budimpešta, 'dne 7. junija. ITjakoj, ko so prepeljali nesrečnega Kovacsa v Herczlöv sanatorij, je profesor Herezi preiskal rano in izdal naslednli bu-
lertin : (,,‘devetmilimetjerska svinčena krogi j a je razbila desno polovico Čelne kosti.“ (Profesor Herezi je tajkoj odstranil krogljo, Rana je pa najbrže smrtno nevarna.
Zagreb, 8. junija.
Kraljevi komisar Cuftaj se je danes popoldne vračal v avtomobilu s slavnosti svojega brata v bansko palačo, V avtomobilu je sedel on, njegova soproga, obemaj nasproti pa banski svietnik Hrvojič. Avtomobil je vozil po ulicah zelo hitro.
V Mesnički ulici je avtomobil vozil nekoliko počasneje, V tem trenutku je neki mlad človek skočil proti avtomobilu in glasno vsklikajoč :	„fživela Hr-
vatska!“ je pognal iz revolverja pet na naglo si sle-dečijbL strelov, V avtomobilu, sedeči kraljevi komisajr Čuvaj je postaji bled in ves prepaden. Visi, zlasti še Čuvaj, so začeli' klic'ati na pomoč in pomaganje. Takoj je bilo opaziti, da je bil ban;ski svetnik* Hrvojič zadet v vrat in da je ves krvavel.
Naglo je prispela na; mesto atentata policija in začela zasledovati atentatorja, ki je bežal naravnost proti Strossmayerjeyi promenadi, vedno držeč v roki' revolver.
Detektiv ubit.
Za atentatorjem je takoj začel teči detektiv Fu-Čkar, po drugi verziji Borščar, in ko ga je hotel prijeti, se je obrnil atentator Jukič ter mu pomeril krogljo naravnost v Čelo, Detektiv se je zgrudil mrite,v na tla. .Ostali zasledovalci so prestrašeni obstali. Atentator pa je drl in hitel po ulicah proti Prerado-vičevemu trgu. Ljudstvo je spočetka presenečeno in radovedno giedajlo mladega begunca, ki je begai po ulicah z revolverjem v roki in vedno kričeč: s .„(Abzug Čuvaj! Živela Hrvatska!“ Visi ljudje so spočetka mislili, da je to kak blazen človek. Policija pa ni mogla zlepa dohiteti atentatorja. Izmislila si je zato lep trik in je začela na vse grlo kričati:
„Držite tatu!“
Za atentatorjem se je takoj vsulo ne,številno zasledovalcev in policiji se je posrečilo, da mu je bila že blizu za petami. Atentator pa se je zopet naglo obrnil in )zstrelil iz revolverja proti dvema stražnikoma. Atentator je začel nato dalje bežati in je pribežal do socialjdemqkratiöne tiskarne, iz katere je prišel neki močan delavec. Policija je še venomer klicala „(Držite tatu!“ Delavec, v dobri veri, da je begunec pravi tat, se je vrgel z vso silo nanj in ga podrl na tla. Atentator, videč, da ne bo mogel uiti roki zasledujočih policajev, je napel svoje sile in nar meril revolver proti samemu sebi, 'da bi se ustrelil. Toda .zasledujoča množica in policija g;a je dohitela in ga pograbila. Policija je Jukiča takoj na licu me-obrnil in Izstrelil iz revolverja proti dvema stražnico. Sprva na policiji ni bilo iz Jukiča spraviti nobene besede, srpo je zrl pred sebe in venojmer klical: „(Živela Hrvaltskäj! Abzug Čuvaj!“ Te besede je Jhr kič klical venomer.
Duševno stanje J u k i č e y o.
Takoj na prvi pogled je videti, da Jukič ni normalen. Sprva je bilo opazovati, 'da se svojega re-volverskega atentata niti ne zaveda. Pozno popoldne se je posrečilo preiskovalnemu sodniku ga zaslišati; Jukič je na prva vprašanja odgovarjal v kratkih stavkih. Atentator je izjavil, 'da se imenluje Jukič, da je 23 let star, rojen v Sviljeti v Bobni,, Studiosus juris, letos pa neinskribiran na zagrebškem vseučilišču. Služil je kot enoletni prostovoljec in se je že večkrat sprl s predpostavljenimi, vsled Čes,’ar je moral' služiti tri leta. Med kolegi je znan klot ,jnori Jukič“, isti soj mu tudi dali ime ,/dr. 'Mirko.1“
Ko je Jukič včeraj izvledel o Kovaojsevqm napadu na T:iszo, je dejal svojim kolegom : „ITieda^ se je na 'Ogrskem našel poslanec, ki je napadel grofa Stefana Tiszo. Na Hrvatskom pa smo sami hlapci in sužnji ! “
Policija pridno zasleduje, če je imel Jukič kake komplice. Aretiranih je že 60 (bosanskih visoko-šolcev. Po lastni izpovedbi je hotel Jukič Čuvaja u-streliti že na Tjelovo. — Svetnik Hrvojič Še ni umrl, kakor so se glasila prvotna poročila.	j
Politični pregled.
črnogorski kralj Nikolaj I. na Dunaju.
Komaj je zapustil bolgarski kralj, našo prestolnico, že se je pripeljal črnogorski kralj na Dunaj, da poseli našega sivolasega vladarja. Iz vseh teh pose-tov balkanskih vladarjev na Dunaju se pač lahko razvidi, da je z ero našega novega zunanjega ministra grofa, Berchtol da. zavel nov svež duh v naši zunanji politiki. V znak izboljšanja odnoŠajev med našo monarhijo in med balkanskimi državami hoče pritegniti grof Berchtold balkanske vladarje k" smotreni mirovni politiki na Balkanu,
V soboto, 'dne S. t. m. ob 9. uri dopoldne se je pripeljal na Dunaj črnogorski kralj Nikolaj I. v spremstvu črnogorskega zunanjega ministra Gregóvi-Ča, ^generalnega pribočnika Martinoviča, dvjornega, maršala Ramadanoviča, generalnega zdravnika dr. Perasica in pribočnika prestolonaslednika Danila. Občinstva se je zbralo po ulicah in pred kolodvorom na tisoče ; južni kolodvor je bil okusno in slovesno ozaljšan. Na kolodvoru je bila postavljena častna stotnija z zastavo in godbo 24. pešpolka v paradni uniformi ter se je zbralo mnogo dostojanstvenikov. Proti 9. uri so se pripeljali na kolodvor prestolonaslednik Franc Ferdinand, nadvojvoda Peter Ferdinand, Frane Salvator in Friderik, Karol Albreht in Rainer. Malo
pred 9, uro se je pripeljal naš cesar v spremstvu ge* neralnega pribočnika grofa Paar-a. Točno ob 9, un je privozil na (kolodvor dvorni vlak s črnogorskim kraljem, Godba je zasvirala črnogorsko narodno himno, Kot prvi je izstopil Črnogorski kralj v bogati narodni noši. Pozdrav obeh vladarjev je bil zelo prisrčen in prijateljski. Cesar ip; črnogorski kralj v enem vozu, za njima ostalo spremstvo, sta se nato odpeljala v cesarsko palačo, kjer so se vršili običajni pozdravi, Zvečer je prisostvoval srbski kralj predstavi v dvornem gledališču,
Portugalsko.
Portugalsko ministrstvo je podalo ostavko. Ministrstva se na Portugalskem menjajo, kaikjor menja luna obliko. Odkar so pregnali iz dežele duhovnike, pomorili več redovnikov, tlači prokletstvo liki mora deželo. Uboga dežela ne more več priti do miru in reda!
Črnagora.
V zadnjih dneh se vrše na Cetinju pogajanja v to sjvrho, da bi bil spor med kraljem Nikolajem in onimi črnogorskimi politiki, ki so v letih 1907 in pa 1908 nastopili proti Nikolajevemu režimu, končno izravnan, Kakor znano, je s tem sporom v zvezi znana bombna afera iz leta 1908, Leta) 1907, tn 1908 je bilo mnogo mladih črnogorskijh politikov I vrženih v ječe, nekateri pa so pobegnili v inozemstvo, zlasti v Srbijo in Turčijo. Tozadevna pogajanja so pa sedaj že skoro končana. Kralj Nikolaj pomilosti vse politične zločince v letih 1907 in 1908 in d'ovoli vsem tem vrniitelv v domovino. S tem je spravljena s sveta a-fera, ki je povzročila na slovanskem jugu mnogo kritičnih razmer,
Nemčija.
Predsednika pruskega deželnega zbora, barona dr, Erffa, je zadel mrtvoudl Kakor zn^no, je dr. Erifa iz pruske zbornice pustil s policijo odvesti so-cMdemokratičniega poslanca, ker ni sam hotel zapustiti zbornice.
Raznoterosti.
Osebna vest. P. Norbertu Povodenu, gvardijanu in župniku v Ptuju, ki je bil nevarno obolel, se je obrnilo na bolje. Želimo blagemu gospodu, d‘a bi kmalu-popolnoma okreval!
Cesar pri procesiji. Po 'dveh letih se je cesar letos zopet udeležil oficijelne, z največjim sijajem se vršeče procesije sv> Rešnjega telesa, na Djunaju. Ta veličastna procesija se je pomikala iz cesarskega dvora proti cerkvi Sv, Mihaela, kjer je bila postavljena; kapelica. Procesije so se dalje udeležili vsi nadvojvodi, ministri, ' dunajska generaliteta, visoka aristokracija in razni načelniki visokih ' uradov. Zdravstveno stanje desarjevo je bilo pri celi slavnosti naravnost izborno, Slavnoslt se je vršila ob naj-fcrasnejšem vremenu.
Izgnan pisatelj. Znani la&ki ' pisatelj Scipio Sighele je izgnan iz Avstrije, Per je v nekem francoskem Časniku objavil Članek o laških zadevah na Tirolskem in ker je pri več slavnostih govoril v iredentističnem smislu.
Jugoslovanska umetnifška razstava. V; J prvem tednu.r je poselilo jugoslovansko umetniško razstavo nad 2.500 ljudi, — Zanimanje -za razzavo narašča od dne do ‘dne. Za njo se -zanimajo tudi tujci, zlasti še Angleži. Zasebniki so pokupili že mnogo razstavljenih slik.
Golobi pismonoše. 'Iz Gradca poročajo: Klub za rejo golobofv-pismonoš na Dunaju je spustil dne
2.	t. m. ob 7. uri .zjutraj z graškega kolodvora 1000 golobov, ki so jih pripeljali v zabojih iz Dunaja, v zrak. Navzlic meglenemu Vremenu in precej močnemu vetru so vendar prileteli prvi golobi Že pred četrt na 9. uro na Dunaj. Mnogo se jih je vsled neugodnega, vremena izgubilo, v nekaterih golohnjakih do 20%.
Avstrijski Lloyd. V soboto je bilo na: Dunaju glavno zborovanje avstrijskega Lloyda. Zborovanju je predsedoval predsednik avstrijskega Lloyda, pl. Dersehatta1. Cisti dobiček Lloydov za leto 1911' zna>-ša 3,20(0.420 K, akcijonarji pa dobe za to leto 6 dividende.
Pesnika Antona Aškerca zadela kap. jSloy.“ od dne 7, t. m. poroča: Mestni arhijvar gospod 'Ant. Aškerc' se je že nekaj 'dni slabo počutil. 'V! < sredo pred praznikom je izročil radi tega ' na magistratu ključe od svoje pisarne, ker se je hotel skoro gotovo nekoliko odpočiti. Dne 6. t. m. ob 9. uri dopoldne je gledal skozi okno svoje pisarne. Naenkrat se mu je stemnilo pred očmi in zgrudil se je nezavesten. V nezavesti je ležal dalje Časa, ne da, bi ga, kdo opazil. Po daljšem Času se mu je pojpoldne vrnila zavest, na kar je vstal in Šel na izprebod. Po noči se mu^je pa napad ponovil. Pesnika je zadela kap na možgane in ipovzročila otrpnjenje možganov. Zjutraj so poklicali v njegovo stanovanje magistralnega tajnika, in pa zdravnika, dr. Jenka, ki sta takoj odredila, da se pesnika prepelje v deželno bolnico. B'olnik začetkoma sploh ni mogel govoriti, pozneje je poizkušal govoriti, a, se ga ni nič razumelo, (okoli poldneva se je pa bolnikovo stanje toliko zboljšalo, 'da la|žje govori in se ga nekoliko že razume. „Slovenski Narod“ od Sne 8. t, m. poroča o Aškerčevi bolezni: „Bolezen se žal ni preokreUila na bolje. V soboto predpoldne se je bolezen zopt shujšala. Pripra-ljeni nam je biti na najhujše,“
Štajersko.
Maribor. Železniška nesrečaj. Pri dohodu osebnega vlaka na tukajšnji glavni kolodvor ob /410. uri zvečer pretečeni torek je hotel postrešček Ribič spre* jeti prtljago nekega pasažirja. Pri tem ga pa zgrabi mimo drdrajoča lokomotiva in ga tako razmesari, da je bil pri priči mrftev. Krivda zadene baje strojevodjo, ker ni zapazil danega znamenja,
(Maribor. Leopold Fekonja, hlapec pri gospodu Jakobu Stiper ju v 'Mariboru, je pretečeno sredo hotel poriniti najfcaj voz, a je prišel z desno roko med neko železje, 'ki mu je tri prste desne roke stisnilo in težko poškodovalo,
Maribor. 'Terezija Fric, kuharica v nemškem dekliškem zavodu v Mariboru, je na (Tlelovo na hodniku padla ih si je strla desno nogo, 'Rešilni voz jo je moral odpeljati v bolnišnico,
Maribor. Franc Žerovnikjt kleparski pomočnik iz Cerkelj na Kranjskem, je v s'oboto dne 1. t, m. potovali z nekim Martinom Prečnikom iz Gradca proti Mariboru. Na Pesnici je Prečnik zvabil Žerovnika v neko bližnjo senco na počitek. Ko je slednji zaspal, ga je prvi napadel s kamnom in ga tako dolgo udrihal po glavi, da se je Žerovnik onesvestil. Potem mu je Prečnik odvzel njegovo bisago, v kateri je bila obleka in nekaj denarja, in jo je popihal. Ko je Žerovnik prišel zopet k sebi, je šel k Sv. Marjeti ob Pesnici na orožniško postaijo in je vso zadevo le-tam naznanil.
Maribor, i (T e k m o Vj a 1 n o f streljanje mariborskih gimnazijcev,) O, tem se na|m še poroča: Kdo bi si bil mislil, da bo kaj takega mogoče! Pne Si, t, m. je bila vsa gimnazija, da, skoraj bi se smelo reči, vse mesto po konci:	[v ta-
kem obsegu je za|snd|val gimnazijski ravnatelj to tekmovalno 'streljanje, povsem drugače, nego smo tega navajeni pri šolskih slavnostih. Niti pol leta ni trajalo vojaško vežbanje in streljanje z vojaško puško, in vendar so dijaki (7, in 8. razreda) nastopili a vojaško svežostjo in tudi vojaško strumnostjo, da je vse strmelo. — Zjutraj ob pol osmih so se dijaki že zbrali na gimnazijskem vrtu; tja so jirni prinesli vojaki domobranskega polka puške in prišla je po nje vojaška godba. Pod poveljstvom stotnika, I. Kisvar-daya, ki jih je bil vježbal, so s puško na rami ,v četverostopu, z godbo na četu, stotnik^ na konju,, odkorakali skozi mesto na vojaško strelišče. To je bilo gledanja za Mariborčane! Na strelišču se je pričelo takoj streljhnje za dobitke. Ob enem pa se je ravvilo na strelišču živahno vrvenje; vojajška godba je svirala koncertne točke, občinstvo raznih slojev pa je hitelo ven gledat, uživat in se zabavajt. Posebno bogato je bilo zastopano seveda vojaštvo. /Svoj viišek pa je dosegla slavnost okrog 11. ure, ko; se je streljanje bližalo koncu in so se imeli deliti dobitki. Prihitelo je ven mnogo dijaištva, pripeljali so izvoščeki in avtomobili mnogo odličnega občinstva, prišetali so se ven gospodje in dame, tako da je bila obsežna streliška veranda niabito polna in trata okrog nje vedno zasedena. Trajna gnječa pa je vladala pred veliko pogrnjeno mizo, kjer je bil med tem' ravnatelj razgrnil dobitke: bilo jih je blizu 100, prvi med te-• mi prav dragoceni. Ko je bilo streljanje končano, se je vse zbralo pod verando t in zdaj je polzel gimnar zijski ravnatelj dr. Josip jTominjŠek besedo in je v prisrčnor-navdušenem govoru kazal na vzgledni pomen tega dne, ki približuje na nofTo gimnagijce prvotnemu namenu: vzgojiti tudi vrle bojevnike-brani-telje domovine. Nato je zahvalil vse tiste, k|i so dej-stveno, z dobitki ali s prispevanji za nje omogočili slavnost v tajkfem obsegu. Z zadovoljstvom in s ponosom za gimnazijo je mogel ravnatelj naglašati, da so vsi sloji v mestu, pričenši pri najvišjih, z izredno vnemo storili' vse v prospeh slavnosti; vsakega, kogar je govornik imenoval, so nafzoči ’ navdušeno pozdravljali. Spomnili so se slavlja Nj. ,p^vzvišenost mil. gospod knezoško! dr. M, Napotnik, gospod c. kr. okrajni glavar 1 dr. Weiß pl. SchleuBenburg, župafci dr. J. Schmiderer, ves čas je bil navzoč ekscelenca Nemethy, nadalje poveljnik vojaške posadke v Mariboru, general Brudermiann, poveljnik kadetnice podpolkovnik Spanyik z mnogimi oficirji, nad-rajvnatelj kaznilnice gospöü Reisei, streliško društvo v načelnikom in mnogo odličnega občinstva, tudi več dam. Vsem tem je veljal ravnateljev pozdrajv. Zlasti pa se je s toplimi besedami spominjal domobranskega- polka v Mariboru, čigar polkojvnik (pri slavnosti zastopani po majorju Volpijem) je bil strelne vaje v njih obsegu še le omogočil, prepustivši dijakom vse vojaške priprave, kar so jih potrebovali, To izredno uslužnost je govornik prav posebno naglašal. Preden je nato govornik započel razdelitev dobitkov, se je z gorečimi besedami spominjal Njegovega Veličanstva kot najvišjega strelca, ki mu gre vedno prvo darilo: gorkp naše srce! Navdušeni „slava“ddici so zaorili po poljanah in godba je zasvinala „{Bog ob-vari . . .“ Nato se je obrnil govornik do stotnika Ki'svardaya,, neumornega in taktnega inštruktorja dijakov. ki mu edinemu gre zahvala, da so mladi naši strelci tako navdušeni in tako izurjeni, illudi njega je dolžnost prej obdariti, nego dijake. Dijagtvo je tu med neprestanimi ovacijami po svojem zastopniku abit. Kožuhu izročilo gospodu stotniku lepo vozilo. KoneČno je ravnatelj naprosil stotnika, 'da- razdeli dobitke. Delitev je trajala skoraj pol ure; najboljši •.strelec (prvo darilo) je dosegel 280 (enot, za tako-le
kratko vežbanje gotovo lep vspeh. — Ob splošpi navdušenosti se je končala lepa (slavnost. Z godbo in s puškami so se vrnili dijaki v vojašnico, v strumnem koraku skazi mesto. Ta dan pa bo ostal nepozaben.
Kamnica pri Mariboru. Upirl je tukajšnji pos. in gostilničar Kašpar Asinger; zadela ga je kap. Pri zadnjih občinskih .volitvah je bil izvoljen v občinski zastop, Bil je naš hud nasprotnik,
Pobrežje. V sredo popoldne se je gugalo pri občinjskem predstojniku Francu Rojku v ha giugaini-ci več otrok. . Največji med njimi,, osemletni Franc Kozar, je hotel gugalico pognati, a ta ga je podrla in si je deček strl levo nogo,
Smolnik. Karol Zbdčajnik, drvar pri tvrdki Erber in Langer, lesna trgovca na Smolniku, je pretečeno soboto' podiral v hòsti drva. Pri tem je imel pa nesrečo in mu je neko drevo padlo na lejvo nogo ter mu jo strlo, Zbičajnika so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Ruše. Antona Krajnca, tesarja v Rušah, je pred par dnevi neki neznan člov/ek napadel in ga z revolverjem obstrelil. Ranjenca so v bolnišnico odpeljali, nepoznanega zločinca pa zafelejluje žandarmerija.
Zgornja Sv. Kungota. Dne Z. t. m. se je v ho-
sti pri Ztgornji Sv. Kungoti hudo ponesrečil 421etni tesar Andrej Drenik, doma iz Cifrknice na Kranjskem., Pri tesanju nekega hloda mu je isti padel' na levo roko in mu jo je strl.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. 'Jurij Pahernik, drvar pri neki lesni tvrdki pri Sv, Lovrencu nad Mariborom, je pred nekaj dnevi "spravljal plohe na žago. Pri tem delu mu je pa neki ploh padel na nogo in ga na kolenu tako poškodoval, da je Pahernik moral v bolnišnicb,
Ptuj. V nedeljo dne 16. t. m- se Vprizori v Nar rodnem domu ,,(Rrivoprisežni|k.“ Narodna igra s petjem v treh dejanjih (sedmih slikah), Spisal L. Anzengruber. C2a slovenske odre priredji Homunkulus. Pri predstavi svirajo ptujski tamburaši. Blagajna s« odpre ob pol 8. uri zvečer, Začetejk točno ob 8, uri zvečer. 'Cene prostorom: 1, in 2. vrsta 2 K, 3. do Ifh vrste 1.150 K, ostali sedeži po 1 K. stojišča 50 vinarjev.
Ptuj. Izlet na Vurberg, ki sta ga priredila Ü-rel in Mladeniška Marijina družba 'dne 2. t. m., se je ob najlepšem vremenu izvrstno obnesel. Gotovo bo vsafkemu udeležencu ostal v prijetnem 1 spominu. Okoli 30 fantov je med poznim opra|yilom pristopilo k sv. obhajilu. Prisrčna, hvala Ö. g, župniku in g. predsedniku bralnega, društva za preprijazen sprejem! Ljudem gotovo Vrste pa naš prihod vendar ni bil po volji. So pač kakor ščene, ki vsakega oblaja izza plota. Svojo jezico so si ti liberalčki in šnop-sarji ohladili menda s tem, da so na fveč mestih na* čečkali za najs Orle sramotilna izzivanja. Celo ograja pred šolo in občinska tablai med gostimo gospoda F. G. i'n šolo sta morali dobiti en ko® liberalne „p-like.“ No, nas to ni veliko motilo. Prepričali smp se pa zopet, da so si liberalci in štajerčijanci pov|so'd, kjer se ta gola,zen najde, najboljši prijatelji. (Vurberški 1 ib e ral n o-št a j erčij anski triumvirat, ti pa ‘dfu-gokrat pokaži svojo ,„oliko“ in naprqOnjaStvo na kak drug način, sedaj si se samo osmešil!
Vosek. Dne 2. t. mi. je nastal v krčmi gospoda Mezgeca na Voseku med fanti prepir in tepež, pri katerem so Majhen, Babič in Tirajoč 241etnega Jož. Snuta, hlapca iz Maribora), s plamkami tako stepli, da je nezavesten obležal. Snuta so odpeljali v bolnišnico v Maribor, kjer je isti ležal Štiri dni nezavesten. Sedaj se mu pa obrača n,a boljše in je upati, da okreva.
Sv. Jurij ob južni železnici. Matevž 'Jerič, mizar na Donački gori, je pretečeni torek rezal pri posestniku Francetu Mikušu pri Sv, Juriju ob južni železnici s cirkularno žago neko desko. Pri tem delu je prišel Jerič z desno roko preblizu žage, M mu je roko pod laktom odrezala. Fon|esireČenca so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Konjice. Poročil se je tukajšnji trgovec gospod Pavel Ogorevc z gospodično Mieiko Ruš iz Grosupelj na Kranjskem. Bilo srečno!
Kranjsko.
Avijatik Vidmar v Ljubljani. V petek dne 7. t. m. popoldne je prišel v Ljubljanb letalni stroj sistema „Blériot“ tržaškega avi'jatika Vidmarja, Vidmar je razstavil svoj stroj v prostorih tvrdke Balkan na Dunajski cesti. Vidmar je znan letalec, ki je dosegel tfo sedaj že (jako lepe vspehe. Udeležil se je letalnega tedna v Žavljah, kjer se je mladi avijatik srečno kosal s priznanimi svetovnimi letalci. Zadnji njegov polet, ki je najbolj znan, je bil polet iz ITirsta v Benetke povodom blagoslovi jenja) Markovega stolpa v Benetkah. Drugo nedeljo, dne 16. t. m., priredi Vidmar v Ljubljani in sicer na vojaškem vežbališču jah ven polet.
Koroško.
Nepričakovana dedščina — bogato plačilo. Na binkoštno nedeljo je pripeljal bivši postrešček K. v celovško bolnišnico vdovo sprevodnikovo Winzer zelo slabo in popolnoma zanem'arjeno. Winzerjeva je živela že več let jako revno z nizko pokojnino po svojem možu. Ko se je ženica od svojega spremljevalca poslotvila, izročila mn je usnjato torbico in dodala, Vfe, je torbico in njena, všedina njegöva last,
Ko je mož torbico odprl, je našel v njej dve hranilni knjižici, vredni 27,000 K, poleg tega pa še ban-kovfcev in zlatnikov za 3000 K, Mietali petek je bogata ženica v bolnišnici umrla.
Zrakoplovstvo.
Maribor, 10: junija.
Včeraj predpoldne je zadela Mariborčane prvikrat sreča, rda so videli dvigniti se v zrak zrakoplov. Bil je sicer najprimitivnejši zračni vejdkel, tar koimenovani nevodljivi, prosti zrakoplov (Freiballon), ki se je dvignil na prostoru pred mariborsko klavnico v zračne višave, vendar zrakoplov je bil. In to Je bil za Maribor dogodek, Okrog 10, ure — za to uro je bil polet določen — in že dolgo prej se je pa zbralo na prostoru pred klavnico in na bližnjem železniškem nasipu na tisoče občinstva:
Vse je z napetostjo pričakovalo dogodkov, ki so imeli priti. Zrakoplov „Nadvojvodinja Margareta“, obsegajoč 1600 kubičnih metrov,, > je bil že precej zgodaj napolnjen s plinom in se je ponosno zibal v zraku, držan od vojakov, da ni odletel v višine, Nekaj minut pred deseto uro je stopil v koš, ki je visel pod zrakoplovom, nadvojvoda Jožef Ferdinand s štirimi drugimi gospodi.
Kmailu nato se je dvignil zrakoplov, ki so ga do danega povelja držali vojaki, in odletel, gnan od rahlega severnega jvetra proti jugu.
V Dražjivasi pri Konjic,ah so se zrakoplovci,
—	dva sta bila radi prevelike teže izstopila že preje
—	spustili ob 12, uri 25 minut zopet na tla in se zasidrali. Pri tem so jim domajčini pridno pomagali. V kratkem bomo imeli v Mariboru še tri zrakoplovne vzlete.
Shodi.
Činžat.
Veselica, ki ste jo priredile v korist Slovenskemu domu na. Remšniku včeraj mariborska in šent-lovren-ska podružnica „Slovenske Straže“ na Činžatu, je prav lepo izpadla. Prihitelo je na stotine zavednega slovenskega ljudstva oid vseh strani in je bilo tam gori na podznožju Pohorja prav živahno in zabavno. Skoda, da so ves popoldan gledali tako grozeče obla(ki dol iz Pohorja, ker so marsikoga o-strašili, da je ostal doma. Več. prihodnjič.
'	Komenda.
Poučni tečaj, ki se je vršil včeraj pri nas, je dosegel sijajni vspeh. Med predavatelji sta bila tudi dr. K o r o Š e d in dr, H o h n j e c. Podrobnejše poročilo o tem zanimivem tečaju, ki gotovo ne bo ostal brez posledic tudi za naše prireditve, prinesemo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Strašna eksplozija.
V	petek ob 549. uri dopoldne se je pripetila pri vojaški tovarni za smodnik v Wöllersdorfu tik Dunajskega Novega mesta grozna nesreča, ki je zahtevala 10^ človeških žrtev. Pri nakladanju smodnika iz era-ričnega skladišča Št, 48 v omenjeni tovarni na tovorne avtomobile je vsled drgnenja avtomobila ob motor Švignila iskrica v smodnik. V tistem hipu je bilo videti visok plamen, voz je eksplodiral in skladišče je zletelo v zrak in izginilo brez sledu.
Detonacija je bila strahovita; slišala se je nadi 59 kilometrov na okrog. Učinek eksplozije je bil grozen, Večina v bližini se nahajajočih hiš je demolirana,; v Jožefovem predmestju Dunajskega Novega mesta so popokale vse šipe, ki so ranile nad 100 oseb.
Eksplozija je napravila v mestu in' okolici grozno paniko, Otnoci so drli iz šol, vojaštvo je drvelo po ulicah, cela garnizija je bila alarmirana, po ulicah' je izgledalo, kakor bi bila izbruhnila revolucija.
Grozni učinek se je Čutil celo na Dunaju. V Meidlingu in Vöslau-u je popokalo mnogo šip. Vojaški .hangarji v Dunajskem Novem mestu so razdjani, razbilo in razneslo je pet vojaških zrakoplovov. Po eksploziji je zavladala po celem Dunajskem Novem mestu več minut trajajoča tema.
V	okolici nesreče leže kosci razmesarjenih trupel v prahu in s krvjo obliti. Človeška trupla so tako raztrgana, da jih ni mogoče spoznati. Po celem polju leži opeka razdejanih hiš in drugi predmeti, Nek avtomobil, ki je vozil v tistem trenotku mimo skladišča, je popolnoma izginil, le tu pa tam je najti košček železa, 40,000 kg smodnika je zletelo v zrak.
Nekega oficijala je na kosce raztrgalo, nekega: enoletnega prostovoljca je s konjem vred kakih 100 korakov vrglo v stran, obležal je težko ranjen, dva druga vojaka-stražnika je tako razneslo, da še niti koscev ne morejo najti.
Strojevodji brzovlaka, ki je vozil v tistem Času mimo kraja nesreče, se je zdelo, kakor da bi bil skočil vlak iz tira. Vlak je strojevodja takoj ustavil in pasažirjem se je dozdevalo, kakor da bi bila oddana salva iz pušek na vlak, Razbilo je vse Šipe vlaka.
Na kraj grozne nesreče in opustošenja se je tar šipe razbite, kosi železa so se zarili v mizo in v vrata čakalnice prvega razreda.
Na kraj grozne nesreče in opustošenja ce je takoj podal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand; obiskal je Številne ranjence in jih ljudomilo tolažil, Tudi vojni minister, cesarski namestnik in več drugih vojaških in drugih cbstojanstvenikov se je podalo na kraj groznega opustošenja.
Loterijske številke: Dne 8. junija 1912.
Gradec	1	49	34	52	47
Dunaj	67	32	11	53	2
na
(liivks občinskega redarja
Vranskem se odda s prostim stanovanjem in kurjavo. Plača dosedajna. Prednost imajo služeni orožniki. Prošnje do 25. junija 2911 na	Županstvo trg Vransko.
Ponudbeni razpis.
Pri cerkvi sv. Alojzija in pri bogoslovnici v
Mariboru ,se bodo oddala za skupno ceno po 20.000 K razna adapcljska dela, kot zidarska, tesarska, mizarska, ključavničarska, kleparska, lončarska, Slikarska itd
Dela ge bodo. oddala 'le enemu generalnemu podjetniku in bi naj vsebovale ponudbe vsa (dela, ki pridejo v poštev. Proračuni stroškov in stavbeni pogoji so na ogjed v pisarni ravnateljstva bogoslov,ni-ce v Mariboru.
Po predpisu kolkovane ponudbe, ki morajo biti biti napravljene v smislu splošnih pogojev, so Izročiti najdalje do
sobo t e, dne 2 2. ju n i j a 1912, do 10, ure p re d p o1d n e
ravnateljstvu bogoslavnice.
Maribor, dne 8, junija 1912.	Iß
Ravnateljstvo bogöslovnice.
Darila za birmo!
CÖ
•g
E-
'B
Cf &
Jetika zalogi ar,
^ostt, srebrnina in opiié«#» stvari p» .vsaki seni
Mi H «trsko! ffiMiT. ssrafiigetMti Oraaofetfe »tJ 28 tfa 203 S. Nlklaat* remont.-ara	K S»**
Prints» srebra* ra»	V- 7'-
Origttud mmfa «
ISctoageSn «ra
nlklMte Ptotebs yaoem
- V**«**»
in
*-
■ »~
s -
M. Fahriiacl
urar in očalar 44?
-laribor, a*»B8tks sae- 2%
in9R|aw s*ulu* 1» »rate«, ve
Varstvo proti požarom!
•••••••••••
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbestntm ikriljem - - -
►ZENIT
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana.
XXXXXXXXXX
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« ! »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita
^____ 1:: zato je inseriranje v
Ä	ml	• a " •	njem zelo vspešno.
Aparat za lotanie xx%xxxxxxx
La prletM s ta Is 01 varstva»» zna»)«
Rösteritva
voda za! zobe
! je najbolji« za zobe. j Dobi se povsod. Steklenica 72 h.
K rž č a n s k e -s >c i al ? a zveza priredi letos
na Trsat.
Romarski vlak
Vlak bo šel iz Maribora dne 8. julija zjutraj in pride nazaj v Maribor 9. julija zvečer. Sprejemal bo romarje na vseh štajerskih postajah Vozni red in vozne cene so sledeče:
ija 9. julija ob		Postaje			Vlak se	vrne 8. julija ob				Cene za tja in nazaj.	
										III. razred	H. razred
uri	45’ zjutraj	S Maribor			Dohod	7.	uri	50’ zvečer		16 kron	22 kron
	56’ ,		Hoče		h	7.	n	40’			
	2’ n		Slivnica			7.		34’			
	8’ „■		Rače		n	7.	»	29’	»	»	
	19’ „		Pragarsko			7.		16’	»	P	
	81’ „		Slov. Bistrica			7.		5’		15 K 50 v.	21 K 60 v.
	46’ „		Poljčane		n	6.	»	51’	»	»	n
	9’ »		Ponikva			6.		26’	»	V	»
	17’ „ ■■		Grobelno			6.		21’		n	n
	23’ „		Sv. Jurij		n	6.	»	15’	»	»	n
	82* „		»tore			6.		6’			»
	42’ „		Celje			5.	n	56’	»	15 kron	21 kron
	67’ »		Laško			5.		42’			
	9’ l		Rimske Toplice			5.		82’			__ »
	28’ _	-	Zidaomoet			5.		15’		14 K 50 v.	20 K 50 v.
	40’ ,		Hrastnik			5.		5’	JJ	9	—
	60» ,		Trbovlje		n	4.	»	58’	»	»	—
	1’ »		Ljubljana		J}	8.	»	52’	»	—	—
	47* * „		Postojna		— —			—	— —	—	—
	80’ dopold.		Postojna		— —			—	— —	- 		•- T V'
		 :	-■ —		.Matulje		— —			—	— —		> —“
n	S©1 popold.	y Reka		d	Odhod 11.		n	25’ predpol.		1 - ■	—
»	12.
»	i-
»	1-
»	1.
»	i-
»	1.
»	2.
„	2.
»	2.
»	2.
j)	2.
,	2.
.	*
.	*•
,	»
»	*
»	6.
Dohod	6.
Odhod	11.
Dohod	1.
Kdor hoče imeti tako karto, s katero se lahko nazaj palja z vsakim ošabnim vlakom in lahko tudi enkrat izstopi, naj priloži za njo posebej Se za II. razred 4 K, za lil. razred pa K 2 50.
V	voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za vožnjo po morju.
Na petu tja se ustavimo v Postojni tur ai tam ogledamo svetovneznano postojnsko jamo.
Na Trsat je iz Reko peš male uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta le:
Dna 8. julija : Ob 8. uri popoldne slovesen vhod in kratek govor. Nato spovedovaaje.
Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija.
Dne 9. julija : Od 3. ure naprej sv. male.
Ob 5. uri zjutraj pridiga nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo.
Ob % 8. uri zjutraj slovese» obhod. Od 9. do 10. nre ss vozimo po morju.
Romarji wvj vzamejo seboj dežnik in pa kako svrš»o obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Kart» se naj naročaj» in dan« s» naj pošlje pr«J ka Je megeće, najpozneje pa do I. julija. Romarji sa npozaijajo, da leto» nikdo več ne debi karta na vlaku ali pa na postajah tisti dan ko vlak odhaja.
Karte so naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski Odbor v Mariboru, tiskarna sv. Cirila.
V	Mariboru so izjemoma osebno lahko aupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 26. junija naprej.
Po pošti se karto pred 1. julijem ne bodo razpošiljal«.	668
Romarski odbor.
|-|otel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta
===a št. 5 sasmiB
kakor ga kaže
poleg
stoječa
slika
ih kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
P" Zinauer Sc Co. sei Sv. Jakob v I Slov. so.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto ! Zelo praktično! Nobena igrača!
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskèga blaga kakor :	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor : vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Slovenci !
Ivan Ravnikar
Trgovine z moko in dežel, pridelki
Gnaška cesta 22.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno! Točna ixx solicima, postreižfba, ! Na dL lbelo !
rejisfrdvana zadruga z neomajen o zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med slavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se Bprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/»®/ « proti tri mesečni odpovedi po 4a/,°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1, julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer; na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 5‘/4%i na vknjižbo in poroštvo po 53/*°/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne: presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemšj praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.