102. številka.
Ljubljana, v soboto 3. maja
XVII. leto. 1884
i
Uhaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil«) jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. —- kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta .   . ..... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   »    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8   rt   — „
„ četrt leta........ 4„   — „
„ jeden mesec....... I   „   40 „
Upravništvo ,,Slov, Naroda**.
Bolgarsko narodno gibanje
za zjedinjenje Vshodnje Rumelije s kneževino.
V teku mnogih tednov so se že polnili in se še deloma polnijo bolgarski časniki s poročili o narodnih sbodih v raznih mestih in selih bolgarske kneževine in Vzhodnje Rumelije, katero je modri Berolinski areopag odločil od Bolgarije in jo postavil v posebno zavisnost od Turčije. Vsi evropski Časopisi so priobčevali in še priobčujejo poročita o teh meetingih, na katerih bolgarski narod izjavlja, da je prišel čas zjediniti to, kar je tako nenaravno, tako brezplodno raztrgala diplomacija „človekoljuboew Evrope. Opomnimo, da naslov „meetiugov" popolnem neopravičeno pridevajo bolgarski in evropski časopisi temu nekdaj pri vseh Slovanih navadnemu običaju, po kateremu je imel narod na takih shodih (večih) reševati vsa važna vprašanja in staviti nova ... Če evropski Usti imenujejo zbore naroda v Bolgariji meetinge, se to da opravičiti, pa bolgarski listi bi morali ostaviti ta izraz in poiskati dru-zega, ki bi bolje označeval značaj in pomen takih narodnih shodov, če tudi imajo važnejše smotre, kakor rešenje navadnih del.
Kaj pa je moglo biti bolj zvito, kakor delitev bolgarskega ozemlja v dva dela, katerih južni s 700 t;soči prebivalstva je postavljen v zavisnost od Turčije? Ni dvojbe, da bi Anglija in Avstrija radi utrdili novo osnovan: državni organiiem na balkanskem polotoku, sezidali si podporo v tako imeno-vanej Vzhodnjej Rumeliji, podvrgli jo svojemu uplivu, svojemu ekonomičnemu jarmu in paralizovali ruski vpliv v severnej Bolgariji . . . Razume se, da je vsaka diplomatična kombinacija, ki je osnovana na lažnivih, ali bolje rečeno na goljufijivih načelih, obsojena prej ali slej k poginu; življenje in razvoj narodov se ne da zadrževati z umetnimi krivičnimi naredbami in z zvitimi sebičnimi nakanami . . . Kakor se vidi, čas za zmago pravice še ni prišel, a prav dela bolgarski narod, da ne molči, ampak p-ro-testuje . . . Navadno evropsko časopisje v vsakem pojavu življenja v slovanskih narodnostih dolži Rusijo, išče uzrokov — v delovanji ruske diplomacije. Kaj pa more biti Bkromueje in odjenljiveje od sedanje ruske vnanje politike? Kaj more biti mirnejše od nje, pokornejše vsem evropskim ukazom? Še celo prostovoljno podvrženje Merva je precej vznemirilo rusko diplomacijo, kar bo je razvidelo iz tona našega diplomatičnega francoskega lista! Sicer pa v tem slučaji tudi vse evropsko časopisje priznava, da neao niti „ruske intrige", niti „ruski rublji", niti „niska diplomacija" krivi, da so se vzbudile v bolgarskem narodu težnje po zjedinenji.
V naših opombah mi ostanemo na faktih in priobčimo resultate nekaterih shodov v bolgarskih mestih.
Vnanji povod tem shodom bilo je to, da letos poteče petletni obrok pooblastil Aleko-Vogoridesa, ki je vladal Rumelijo v soglasji Evrope in po na-značenji Turčije. Povsod so se slišali predlogi in govorice, da t*e imenuje nova oseba za Flodivskega generalnega governerja. Imenovala so se imena nekaterih paš, od katerih je jeden, kakor poročajo časniki izjavil se, da ga je volja vsprejeti to mesto, pa le s tem pogojem, da se odpravi narodno sobranje, ki jako ovira oblast turških upraviteljev, ki so vajeni postopati samovoljno. Ta čas so bili vsi vojni načelniki pri generalnem guvernerji Rumelije popolnem tuji Bolgarom in prijatelji Turkov. Z začetka Francoz, potem Nemec, Streker paša, a  sedaj se  je imenoval  za to mesto nek popru-
seni Poljak, Drigalski paša. Za Aleko paša so se ruski častniki, ki so v majhtiem številu ostali v Rumeliji, ki se ima zahvaliti za svojo svobodo ruskim četam, prezirali pri evanzovanji, in mnogo jih je ostavilo Rumelijo. Celo krajni bolgarski organi, ki so se vedno pritoževali proti ruskim častnikom, češ da spodrivajo bolgarske častnike s svojo navzočnostjo, — so bo vznemirili in prestrašili, ko se je izvedelo, da mislijo Rusi popolnem ostaviti rumeljsko vojsko, katero bo oni ustanovili. Že imenovanje Dri-galskega glavnim poveljnikom vzhodnorumeljske vojske je že razžaljivo za Rusijo in samo po sebi se razume, da turški najemnik iz Poljakov bode skrbel, da iztrebi od tam vse, kar je še ostalo ruskega.
Z druge strani notranje preustrojenje bolgarske kneževine še daleč ni končano, in ta slavna Trnovska ustava se bode prej ali slej popolnem pregledala in premenila. Bolgarski knez Aleksander, ki je igral koj žalostno rolo pri jesenskem preobratu, se sedaj prizadeva na jednej strani zgladiti svoje napake in sanja o sredstvih, kako bi se dalo popraviti, kar je zakrivljenega na drugej strani pa skuša, privleči k sebi po Cankovem ministerstvu nasprotujočo liberalno stranko v osebi Karavetova.
In zdaj se je v Bolgariji in v Vzhodnjej Rumeliji začelo silno gibanje za združenje.
Z ZHČetka se je to gibanje pojavilo v Vzhodnjej Rumeliji, potem pa je prestopilo meje kneževine. Čujte kaj piše jeden najvažnejših Plodivskih časnikov „Sjedinenjew (št. 62, s 15. marca) po tem povodu: „Bolgar Vzhodne Rumelije je globoko prepričan, da je njega umstveni napredek in materijalni razvoj le mogoč, če se njega bolgarska zemlja zjedini s kneževino za Balkanom. Daljši obstanek te quasi-avtonomistične provincije more samo škodovati pravim interesom prebivalstva, kajti politični položaj z jedne, in komplicirana administracija z druge strani zavirata razvoj in omiko. — Narodni shodi, ki so se začeli v Plovdivu in od tod razširili se po deželi so jasni dokazi, da se bolgarski narod ne more zadovoljiti s tem lažnjivim političnim položajem, katerega je zanj ustvaril Berolinski kongres in ga mu usilil proti njega volji. In baš sedaj, ko se ima končati mandat generalnega guvernerja, bi bolgarsko prebivalstvo naredilo zločin proti domovini, ko ne bi  sprožilo pred Evropo tega veli-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. P ripovedovanje.
(Dalje.)
— Kaj, — pretrgal mu je Ivan besedo, — ali mari ti sam pripoveduješ pripovedke! Čemu je pa prišel ta starec?
Perstenj se je domislil, da Koršun ves čas skoraj nič ni govoril, da bi ga izvabil iz pripovedovalcem nenaravne čmernosti, premeni] je najedenkrat svoje govorjenje, začel se je šaliti.
— Ta starec? — in stopil je na nogo Kor-šunu, ne da bi se zapazilo, — ta je moj tovariš, Ameljka Gudok; brado ima dolgo, um pa kratek; kadar jaz pripovedujem kaj zanimljivega in smeš nega, tedaj on prikimuje, pohvaljuje in požvižguje. Kaj ne, strijc, bela brada, račja hoja, kurje noge; pa ne bi zašla s poti!
— Res je tako ! — poprijel je Koršun, spom-nivši se. — Naša čaša je polna zelenega vin«, če si že nalil do vrha, tako izpij do dna! Lej, strijc, petelinovo petje, krtovo oko; ako hodimo, pridemo daleč!
— Oj, ljudje, tatarah, pleš6 koze na gorah! — rekel je Perstenj, marec z nogama, — koze pletejo, muhe orjejo, a v levem ušesu babi Evfro-sinji zveni! . . .
— Oj, ajčkajte ljudje! — pretrgal mu je Koršun besedo, tudi maneč z nogama; — oj, ajčkajte ljudje, rak sedi v pesku; ne žaluje rak, a žvižga v pest; kadar pride voda, mine tudi beda!
— Oh, milostljivi car, — zakončal je Perstenj z nizkim poklonom, — ne glej naju po strani, to ni povest, a le predgovor!
— Dobro! — rekel je Ivan zevajoč, — jaz ljubim običaje; začnite, povest o Dobrinji, uboščeka; morda bodem zaspal, poslušajoč vaju.
Perstenj se je še jedenkrat poklonil, odkašljal se in začel:
„V palačah Kijevskega kneza Vladimira bilo j je veliko pirovanje knezov, bojarjev in  mogočnih ;
bogatirjev. Dan se je nagibal k večeru, a pirovanja še ni pol minulo, kar so oni čudeč zaslišali vojno trombo. Izpregovoril je Vladimir, knez Kijevski, solnce Svjatoslavljevič: hoj, če ste knezi, bojarji, mogočni bojarji! Pošljite poizvedet dveh mogočnih: Kdo se je predrznil priti pred Kijev ? Kdo 8e je predrzuil trobiti stolnemu knezu Vladimiru?
„Zašumeli bo bojni junaki sredi dvora; zazve-neli so dragoceni meči po krutih bodlih; zarožljale so palice železne po lepih stopnicah, pokazale so se razne kape v zraku. Oblekli so mogočni bo-gatirji vojne oklepe, seli na dobre konje in odšli so na bojno polje . . .
— Stoj! — rekel je Ivan, hoteč dati več verjetnosti svojej želji poslušati pripovedovalca, — jaz to vem. Povej mi raj še o Akundinu!
— O Akundinu? — utaknil se je Perstenj vmes, spomnivši se, da se v tej pravljici poveličuje Novgorod, kateri je v carskej nemilosti; —o Akundinu, milostivi car, ta pravljica ni lepa, preveč kmetska je; zložili so je Novgorodski mužiki; da, milostljivi car, jaz sem jo skoraj pozab'1 . . .
— Povej, slepec! — rekel je Lan strogo,—
kega vprašanja o zjedinjenji s kneževino, — vprašanja, ki za nas pomeni življenje ali smrt. Odkar obstoji Rumelija, mi nazadujemo, mesto da bi napredovali, kajti postalo je popolnem jasno, da se pri takih razmerah ne morejo razviti bogastva zemlje. Političen položaj provincije postal je jako žalosten vsled ovir, katere je sistematično stavila Porta našim prizadevanjem, zbolj>ati stanje dežele. Provincija mora vzdržavati drago administracijo, katera jo ostane nič manj kakor 500.000 turških lir, in vrhu tega mora 240.000 turških lir plaćati davka Turčiji. (Konce prih)
Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
Dr. Dolenec opozarja na dalje na žalostni pogled, kateri se kaže počenši od Postojine čez celo Pivko in naprej. Neomejena paša in splošaa raba tolikega sveta ga je tako uuičila, da zdaj skoraj nič ne zaleže in da vasi kakor B*č, Koritnice niti krav več nemajo, ker opustošena in povsem izsesana tla nobene redilne moči več nemajo. Jednak prizor kaže se ua Vipavskem, kjer ljudje, ki nemajo na pašnikih skoraj nobene pravice, izvaža vaj o z njih še zemljo in zdaj celo še lubje z grmov za čreslo pobirajo.
Na Hrvatskem so koze odpravili in preselile so se sedaj v sosedne kraje Kranjske, ki obetajo po tem potu v kratkem „Krasw postati. Nikar naj se ne ugovarja, da pata kmetu veliko saleže. Ako se pomisli, da ob sami paši živina ne more obstati, ako se preudari veliki odpadek gnoja in ako se računi, koliko bi zalegla bolja tla, ko bi se v njivo ali kosenino predelala, kar |e neplodnega, pa za gozd pustilo, bila bi to veliko večja korist za kmetijstvo, nego paša.
Dobri in umni gospodarji spoznavajo že zdaj tudi pri nas samo jesensko pašo po travnikih za koristno in na Dolenjskem v Šinarski županiji, kjer se je prizadevanju pokojnega župana Mazik-a posrečilo, da se je paša po gozdnih delih in pašnikih odpravila, se kmetje m tudi taki, ki so bili temu najhujši nasprotniki, hvalijo, da imajo sedaj ravno toliko in boljega govejega blaga in lepo obraščene gozde. Temu ni v protislovji to, kar je navedel državni poslanec g. Biirnfeiud, ki je zagovarjal v državnem zboru pašnike proti pogojzdovanju na Štajerskem. Štajerska ima debela tla, na katerih raste žlahtna trava posebno na planinah, kjer bi gozd niti več ne imel tal. Tudi pri nas bodo planine vedno pašniki ostali, ali kjer so plitva tla in kjer se po-kažeta kamen in skala, ko hitro grm zgino in burja razsaja, tam naj se zabranuje, dokler je še čas in skuša zopet v prid obrniti to, kar se je skozi neomejeno in pogubljivo rabo do kraja opustošilo. Glede tega je tudi visoka vlada svojo skrb do tega predmeta obrnila in se je nadejati postav, ki bodo dalje uničevanje tal zabranile in za pogozdovanje že opustošenih skrbele. Dr Dolenec stavi predlog: „Slavna enketa naj izreče željo, dase napravi postava za razdelitev pašnikov in občinskih skupin.
G. Bavdek je zoper razdelitev pašnikov zaradi živinoreje v obče, posebno pa še zaradi konjereje.
Dr. Poklukar pravi, da je državna postava o razdelitvi skupnih zemljišč že vsprejeta in da imajo
povej vse, kakor je, in ne smeš izpustiti niti jedne besede.
In car se je v srcu veselil težkemu položaju, v katerega je pripravil pripovedovalca.
Če tudi jezen na samega sebe, da je carju sam predložil to pravljico, pa ne vedoč, koliko je že znana Ivanu, sklenil je Perstenj začeti svoje pripovedovanje, ne dolgo pomišljujoč. se in ničesar ne izpuščajoč.
„V starem mestu, — začel je, — v Novgorodu, v trgovskej deželi, živel je korenjak Akundin, mladi Akuudiu, niti piva ni varil, niti žganja ni kuhal, in tudi na trgu ni trgoval; a hodil je on, Akundin, z dobrovoljci po Volhvi, po reki na ladjicah. Usede se on, Akundin, na opravljeni brod, dejal je vesla javorjeva v brune hrastove. Plaval jo brod po Volhvi, po reki in priplaval h krutemu bregu. Tedaj je prišel po strmem bregu potujoč romar, prijel je Akundina za beli roki, odpeljal ga je na visok hrib, in ustavivši ga tam, rekel mu je: — Poglej, mladi junak, na mesto Rustislav, na Oki-reki, a pogledavši, zvedi, kaj se godi tam? — Ko se je ozrl Akundin v mesto Rostisluv, bila je tam velika beda:
postavo dopolniti le še deželni zbori z posamičnimi določbami. Deželni predsednik g. baron W in kler pove, da mu je došel načrt dotične postave za Moravsko in da skliče v kratkem etiketo, katera se bode imela razgovarjati o t -m, kako bi se jednaka postava za kranjsko deželo uravnila.
Poročevahc g. Det.ela nasvetuje: 5. Na Dolenjskem naj se pospešuie posebno vino-in sad;oreja, in dela naj se pa tudi ni to, da se bode gradila dolenjska železnica.
G. Ogulin priporoča napravo nižje kmetijVue šole v Novemmestu, g. Planinec pa naglasa potrebo goj/darske šole.
Vsprejme se predlog g Detele, ki nasvetuje: 6. Kmetijski pouk naj se pospešuje kolikor le mogoče, in naj služijo v ta namen:
a) kmetijske nadaljevalne šole, zvezane z ljudsko šolo;
b) nižja kmetijska šola v Ljubljani;
c) vino in sadjerejska šola na Dolenjskem ;
d) kmetijski popotni učitelj;
e) dobri kmetjski časniki;
f) bralne kmetijske družbe na kmetih;
G. Potepan nasvetuje: „Naredi naj se prej ko mogoče deželna postava, po kateri bodo dečki vezani vsaj od 14. do 16. leta skozi celo bito ob nedeljah šolo obiskovati. Za nje naj bi se po ljudskih šolah upeljal teoretičen pouk.   G. Robič nasvetuje:
1. Visoka vlada se naprosi, naj uredi pouk v ljudskih šolab tako, da si ondi mladini že v otročjih letih ucepi nagnenje in veselje do kmetovanja, in se že v ljudskih šolah začne z dotičnim poukom, 80-sebno o umni živino-in sadjereji, pa o čebelarstvu.
2. V dekliških rztedih naj se poučuje o dobrem gospodinjstvu, posebno pa o ženskih ročnih delih, šivanji ali izdelovanji perila in o pletenji no-govic, kar je dobri gospodinji  neobhodno prtrenno.
3. Da preskrbi v to svrho potrebnih in primernih učnih pripomočkov.
Vsi ti predlogi se sprejmo. Poročevalec g. Detela nasvetuje: 7. Naj se napravi postava za povzdigo živinoreje; 8. Naj podpira državni in de želni zaklad živinorejo na Kranjskem z subvencijami za nakup dobrih plemenskih bikov. Tudi ti nasveti se vsprejmo in je ta točka rešena.
Dr. Samec poroča potem: „Kako nuj se postopa proti žganjepivstvu.   (Glej nar. gospod, stvari.)
Ob 1. popoludne se tretja seja Hklene in napove četrta in zadnja ob 4. uri popoludne.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <lcžclc.
V Ljubljani 3. maja.
Ceskl deželni odbor je za bodoče leto za šolske potrebe postavil v proračuu: 3,286.000 gld. kot redne izdatke za ljudske šole, 116.055 gld. za pouk verouauka, 140.000 gld. za šolske stavbe, 250 000 gld. za učiteljski pokojninski zaklad in 25 000 gld. za podporo drugim šolam.
Deputacija moravskega deželnega odbora bila je predvčeraj od cesarja vsprejeta potem se je pa podala k ministru Conradu. Ko je deželni glavar baron "VVidumann v dolgem govoru razodel željo moravske dežele, da se ohrani tehniška šola v Brnu, odgovoril mu je minister, da ga sicer veseli, da hoče dežela žrtve prinašati za tehnično šolo, ali to ne zadostuje, da se s ustanovami skuša umetno pouzdig-
sluge mladega kneza Rjazanskega, Gleba Olegoviča, stoje sredi trga, hoteč braniti mesto, pa manjkalo je moči. A po Oki-reki plava strašna pošast, zmaj Tugarin. Dolg je bil ta zmaj tri sto sežnjev, z repom je pobijal Rjazanske vojake, s hrbtom je podiral strme bregove, in zahteval je stari davek. Zdaj je prijel romar Akundina za beli roki, in izgovoril je take besede: — Kdo si ti, dobri junak, povej kano ti je ime! Čemu povprašuješ, rekel je Akundin : — Doma sem iz Novgoroda, ime mi je Akundin Akundinič.
— Baš tebe, Akundin Akundinič, Čakam že ravno tri in trideset let; ali ne poznaš svojega strijca Zamjatnje Putjatiča ; a tu imaš meč tvojega očeta, Akundina Putjatiča! — Ni še končal govora Zam-jatnja Putjatič, ko je začel umirati in poslavljati se s tega sveta; umirajoč je govoril: — Oj ti, moje milo dete, Akundiu Akundinič! Ko ti prideš v slavni Novgorod, in prikloni se Novgorodu, in ti povej, povej Novgorodu: Bog daj tebi, Novgorodu, obstati na veke tvojim otrokom dobivati slavo! Dodeli tebi, Novgorodu, mogočnost, a tvojim otrokom bogastvo . . .
niti število slušateljev. Moravska mora s tem pokazati, da bodo njeni sinovi obilno obiskovali tehnično šolo, da jej je na njej res kaj ležeče. Ou pravi, da nema nič proti šoli zato, ker je nemška, in da bode vlada jo obdržala in jo Še razširila, ako se Število slušateljev malo povekša. Levičarski listi so kaj razburjeni, da hoče vlada to Šolo odpraviti in že govore o reakciji. Ko je šlo za češko vseučilišče v Pragi, ni teh listov imel noben dobre besede za to visoko šolo, katere potreba je bila nujna, zdaj pa, ko gre za nemško tehniško šolo, ki je tako slabo obiskovana, da se res kaže, da je od več, pa i«ko kričanje. Vidi se iz t^ga, da jim ni toliko za šolo samo, kakor zato, ker je šola nemška. N. Fr. Pr. že priporoča, da naj bi slušatelji te šole potem imeli prednost v javnih službah na Moravskem, kajti to bi pouzdignilo število slušatelje/. Taka uredba bi bila pa velika krivica za slovansko preb valstvo Morav-skega, ker bi njega sinovi ne mogli več obiskovati češkega tehničnega učilišča v Pragi in poslušati predavanja v maternem jez'ku, ako ne bi hoteli, da bi jih v vseh javnih službah potiskali nazaj. Jedino pravo in pravično sredstvo pouzdigniti tehniško uči-iii' *• v Brnu bilo bi, da se tam osnujejo nekatere slovanske stolice, ter bi potem mogli tam se izobraževati sinovi cele dežele. A za tako šolo pa Nemci ne marajo, in rajše vidijo, da nemajo nobene, kakor bi pa bili Slovanom pravični. Morda se vlada kdaj spomni, odpraviti tudi vseučilišče v Črnovicah, ki J6 peto kolo na vozu. Tedaj bo še le krik v nemškem toboru.
Poljski list ('/.as je izvedel, da je Bistnarck naročil nemškemu poslaniku na Dunaji princu Reissu, opozoriti avstrijsko vlado, da naj ne pospešuje preveč poljskega elementa, ker to bi utegn'lo biti nevarno Rusiji in Prusiji. Czas misli, da bode to tudi uplivalo na sestavo cislitavskega ministerstva. Ta vest se nam ne zdi prav verjetna.
Komitet hrvatske narodne stranke končal je svoja posvetovanja. Največ se je trudil s tem, kako zabraniti, da bi se taki škandalni prizori več ne ponavljati v saboru, kakor so se zadnjič. Komitet je tedaj sklenil sprtmeno zborničnega reda, po ka-terej se bodo smeli govorniki, ki bi prouzročili take škandale prvi pot izključiti za osem dnii, drugi pot za celo zasedauje in tretji pot za vso dobo deželnega sabora. Dx se posvetovanja ne bode preveč na dolgo vleklo, upeljalo se bo, da se bode smelo predlagati konec debate, ko bode zbornica s kako stvarjo se še tri seje bavila o takem predlogu se bode brez debate glasovalo. Ti predlogi se bodo pa še le tedaj Baboru predložili, ako se bode pokazala za to potreb*. Člani narodne stranke sedli se bodo dva dni pred snidenjem sabora, da se posvetujejo o skupuem postopanji.
\ nanje države.
Srbska skupščiua sklicala se je na 18. t. m.
v Niš.
Kakor se poroča iz Carigrada je Gerov imenovan mesto Karatnihajilova bolgarskim agentom v Carigradu, Grekov pridan mu je za prvega tajnika. Oba se podasta že drugi teden na svoji mesti
Komisija nemškega državnega zbora za pretresovan;e zakona proti socijalistom zavrgla jo to vladno predlogo z desetimi proti desetim glasom.
Onih 14 špaiijskili častnikov, ki so iuntaU po deželi k uporu, pa so bili od vladnih organov vjeti; je predvčeraj v Geroni vstreljenih. Drugod se pa prikazujejo čete uBtajuikov. Poročila vladnih listov, da je ustaja zatrti, bila so tedaj prezgodna.
Ako se Bnide konference za urejeuje egiptovskih financ, kar pa še ni gotovo, zahtevala bode od Anglije, da natančno določi, kdaj da jenja angleška okupacija. Zlasti Francija se bode prizadevala omejiti, kolikor mogoče Da kratek čaa okupacijo Egipta, in poleg tega kolikor bodo moči zopet utrditi svoj upliv v Egiptu.
ŠDV Dalje v prilogi.
— Dovolj! — pretrgal mu je car jezen besedo, pozabivši, da je njegov namen bil samo poslušati pripovedovalca. —- Začni drugo pravljico!
Perstenj se je stresel s koleni, kako bi se bil prestrašil, in poklonil se do tal.
— Kako pravljico hočeš, milostljivi car? — vprašal je on s ponarejenim, morda tudi z istinitim strahom; — ali hočem povedati oBabi-Jagi, O Čurilu Plenkoviču? O Ivanu Ozeru? morda veli tvoja milost povedati kaj svetega?
Ivan se je vspomnil, da ne sme strašiti slepcev, potem je še jedenkrat zazeval in vprašal je že z zaspanim glasom:
_ Kaj pa ti veš svetega, ubožec?
_ O Alekseji, božjem človeku, milostljivi car,
o Juriji Hrabrem, o Josipu Lepem, ali o Golobinej knjigi . . .
— Nu, — rekel je Ivan, katerega oči so že skupaj lezle, — no, pa povej o Golobinej knjigi. Bolje bo nam grešnim na noč kaj pobožnega poslušati.
(Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Posnemanja vredno.) Velečaatiti gospod František Koutmk, župnik v Bučicich pri Čas-lavi na Češkem prodal je že dvakrat poslano mu veče število srećek „narodnega doma" in je, kakor 8e nam poroča, prosil odbor, naj mu jih zopet pošlje nekoliko. V svojem pismu pravi med ostalim: Vaš „Narodni dom" mora sedaj postati gaslo vsega naroda in kdor hoče moj vami veljati za narodnjaka, mora napeti vse svoje sile, da bi se „Narodni dom" zamogel sezidati kar najprej mogoče. — Žal! da je mej Slovenci tako malo mož, ki bi mislili kakor požrtvovalni ta češki rodoljub. Naj bi jih vzgled njegov predramil in izpodbudil.
— (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v ponedeljek v 5. dan maja 1884. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Nuznanila prvosedstvu. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvrženih letošnjih dopolnd-nih volitvah za mestni odbor. III. Stavb nskega od-stka poročilo o določitvi stavbinske črte na Emou-ski cesti. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o gradenji slaščičarskega paviljona v Latermanovem drevoredu.
_ (Mil. g. prost J. Zupan) izdal je nemško knjižuro, v kat rej strastno obira vse časti vrednega župnika Rad.ujiškega g. Bononija.fc To umazano perilo usiljuje farnim uradom, pa tudi nekaterim svetnim osebam. Od več krajev nam dohajajo glasovi, da kranjska duhovščina jednoglasno obsoja to nekrščansko tiskovina. G. prelatu priporočamo v premišljevanje besede našega ponižnega Izveli carja, ki se bero pri sv. Jan. 13. pogl. 35 v.
— (Binkoštne slav n osti „Sa vi nj s k ega Sokola" v Mozirji) udeleži so tudi deputacija „Sokola" iz Kraljevega gradca na Češkem, na čelu jej starosta g. Červenv. — Slavnosti govor pri blagoslovljtnji zastave prevzel je prijazno g. dr. J. Vošnjak. Pevcev je do danes oglašenih iz Ljubljane, Kamnika, Celja, Žavca, iz Gornje sav. doline in Ptujega, nad 130, mej njimi naš slavni tenor gosp. J. Meden iz Ljubljane. — Iz posebne pri jaznosti prevzel je g. V. V a 1 e n t a, ravnanje s skupnim zborom.
— („Kresa") došla nam je 5. številka. Vsebina: Kmetski triumvirat. (Nadaljevanje Kodrovega romana.) — Narodne pesni. Iz predvorske fare. Na bral Mat. Valjavec. — Žrtva ljubosumnosti. (Novela.) Spisal dr. Stojan. (Dalje.) — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) Nekoliko o naših družnih rastlinah. Spisal M. Cilenšek. — Urban 1 Jarnik. V spomin njegove stoletnice. Spisal J. Schei-nigg. — Žarenje neba. Dr. Križan. — Donesek k zgodovini cesarskih ukazov v slovenskem jeziku. Spisal P. pl. Radics. — Slovenske besede v tirol-skej nemščini. Spisal Davorin Trstenjak. — Jezikoslovna opazka. Spisal M. Sila. — Drobnosti.
— (Za cesto) po dolini Kopačnici je v letošnjem finančnem zakonu dovoljenih iu deželnej vladi na razpolaganje stavljenih 10 000 gld. Nadejati se je tedaj, da se kmalu prične delo za to ugodno zvezo mej Loko in Cerknem.
— (Z dežele) dobivamo pritožbe, da se vsled nove postave, po katerej smejo le izprašani kovači izvrševati svojo obrt, tako strogo postopa, da v nekaterih okrajih ni nikogar, ki bi konje koval, ker se je dosedanjim kovačem zabranilo kovanje. Novim zakonom res treba pripomoči do veljave, a menimo, da bi vendar kazalo, ozirati se na krajevne razmere in kovačem, ki so na občno zadovoljnost kovali dolgo vrsto let, to dopuščati vsaj začasno, dokler se dobe in nastavijo izprašani kovači, sicer trpć trgovci in obrtniki preveliko škodo, ker s bosimi konji vendar ne morejo voziti.
— (Za zastavo „Slovenskomu bralnemu in podpornemu društvu" v Gorici) nabranih je že 304 gld. 47 kr kr., za trak tej zastavi pa so rodoljubne dame zložile do sedaj 35 gl. 50 kr.
— (Iz Kamnika) se nam piše včeraj: Nasledki žganja: Tukaj se je pred kratkim naselil mlad trgovec s špecerijskim blagom, Jakob Vrečar, zraven tega pa je proaajal tudi žganje, akoravno brez dovoljenja. Dokler je bil še komis, je sicer tudi žganje pil, ali ker je bil vedno pod nadzorstvom, se je za silo premagoval. Zdaj pa, ko je postal samostojen, se ga je vsak dan tako ualil, da je brez zavesti v prodajaluici obležal. Ko se je zdramil, je tugoval nad svojim početjem in obljuboval, da ne bo nikdar več pil žg'.nja. Malo minut pozueje pa se gaje zo
pet tiiko n= p 1, da je brez zavednosti obležal. Pro-dajalnico je moralo županstvo zapreti, da bi brez vestni ljudje škode ne delali. Danes zjutraj »i je v pijanosti žile na roki prerezal z britvijo; odpeljali so ga v bolnico v Ljubljano, kjer je ob "/»H. uri umrl.
— (Goriška ljudska posojilnica) odprla je, kakor določujejo njena pravila, nov oddelek svojega poslovanja, namreč hranilnico. V hranilnico se sprejemajo vsote vsake visokosti, a obresti se plačujejo le od celih goldinarjev. Obresti začnejo teči s 1. dnem tistega meseca, pred katerim je bil denar naložen, in tečejo do konec tistega meseca, po katerem se hranilna uloga izplača. Društveno ravnateljstvo sklenilo je v skupni seji z nadzorstvom, da se bodo plačevale od hranilnih ulog obresti po 4Va gld. od sto. Hranilne uloge se zapisujejo v hranilne knjižice, ki stanejo 10 kr. in imajo društveno firmo ter podpip denarničarja in še jednega drugega ravnatelj s kega člena. Hranilne knjižice se glasijo ua ime uložnikovo in veljajo kot dokaz terjatve. Hranilne uloge do 50 g!d. se izplačujejo brez odpovedi; uloge do 150, 300 in čez 300 gld. pa po odpovedi v 15, 30 in GO dneh. — Uradne ure za hranilnico so jednake z uradnimi urami za posojilnice, namreč vsak četrtek od 10. do 12. ure predpoludne.
— (Duhovenske spremembe v Trža-škej škofiji.) G. Jož. Orbanie je postal prost, dek. in župnik v Pazinu; g. Rajm. Jelušič, administrator v Opertlji; g. Lor. Rakovec bo oskrboval župnijo Gročansko; g. Mat. Rebolj bode kaplan v Slivji, g. Avg. Belikva gre za koop v Brezovico; g. Jož. S kri j za koop. v Sežano; g. Mih. Dobra-vec je postal kaplan v Podgorji.
— (Pasja zvestoba.) V Škrbini na Krasu umrl je pred mesecem dnij bivši vojaški kaplan Franc Bunc. Pes „Ferou bil mu je tako zvest, da je uhajal po gospodarjevi smrti na grobišče, po katerem je brskal, da bi si umrlega gospodarja izgre-bel. Ko so ljudje to zapazili, se jim je zvesta žival usmilila in so jo ustrelili.
— (Žrebanja v 1. dan maja.) Državne srečke od 18 60. 1.: Glavni dobitek 300 000 gld. ser. 13943 št. 8; drugi dobitek 50.000 gl. ser. 2547 št. 1; tretji dobitek 25 000 gld. ser. 5115 št. 14; po 10.000 gld. ser. 8476 št. 17 in ser. 14 301 št. 17; po 5000 gld. ser. 884 št. 13, ser. 1122 št. 12, ser. 5376 št. 12, ser. 9188 št. 6, Ber. 9263 št. 20, ser. 9383 št. 7, ser. 10240 št. 17, s. 11651 št. 15, ser. 15652 št. 2, ser. 16165 št. 7, s. 1G931 št. 6, ser. 17238 št. 15, ser. 17666 št. 5, s. 17966 št. 17 in ser. 18580 št. 17. — Srečke rude-čega križa: glavni dobitek (100.000 gld.) s. 59 št. 27; drugi dobitek 1000 gld. ser. 3100 št. 38.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. maja. (Zbornica poslancev.) Vlada predložila je načrt zakona, da se ustavijo porote v Kotorskem okraji zopet za jedno leto počenši od 24. junija 1884 in da se podaljšajo izimna sodišča za Kotor do konca decembra 1884, — dalje načrt zakona, da se deloma prenaredi volilni red za državni zbor v Českej in v Galiciji.
Dunaj 3. maja. Pri zadnjem žrebanji srečk 1860 1. je glavni dobitek zadelo premoženje sirotišnic („Freies "VVaisenhausvermogen"). Upravništvu bode vsled tega možno napraviti najmenj 50 novih ustanov za obe cesarski sirotišnici v Judenau.
Praga 3. maja. Večerni bulletin: Pri cesarici Mariani začele so dopoludne moči vidno pojemati. Ugodna prognoza zaradi tega dvomljiva. Danes zjutraj po vseh cerkvah v Pragi molitve. Denašnji jutranji bulletin: Noč dobro pretekla, stanje močij kakor včeraj.
(15.170 gld.) Najvišji kup dosegla so nekatera žre-beta in žrebec „Busybodyu prodan za 8800 guineej; „Harvester" 8600, „Louisburg" 4000, „Armidatt 3200 guineej itd.
* (Eksplozija.) V shrambi za smodnik v San-Jose v Ameriki užgal se je v sredo smodnik in napravil veliko eksplozijo. Sosedna poslopja so se močno pretresla Koli is o je mrtvih, še ni znano, a izvleklo se je že več mrličev izpod razvalin poslopja.
^(Originalna oporoka.) V 2. marca 1883 umrl je v St. Mainde na Francoskem star zdravnik, dr Vincencij Lumbve, izumitelj „električnih krogov" proti migreni in revmatizmu.   Od 1870. 1. ž'vel je sam zase in večinoma v svojej sobi zaprt.   Po nje-govej smrti oglase se njegovi sorodniki za deščino, a kako se zavzemo, ko se jim prečita naslednja last -noročuo  pisana, oporoka:   „Dne 8. januarja 1882. To je moja oporoka.   V tem trenotku, ko oporoko pišem, menim   da sem zdravega telesa; — da li sem tudi zdravega uma, na to bi ne prisegal; drugim prepuščam to smešno pretenzijo.   Jaz imam 70.000 frankov. Koliko solz, lažtj in zaslepljeuja bi si mogel z njimi  kupiti ?   Sprva sem mislil, voliti teh 70.000 frankov dobrodelnemu društvu.  A rekel sem si: „Kaj bi to hasnilo?" Prava dobrotnika člo-večanstva sti vojna in kolera. Vrhu tega mi je spolni ti dolžno hvaležnost proti mojej ljubej soprogi Ce-lestini Melaniji, katera biva, ne vem kje.   Ona napravila mi je največje veselje, kar bi mogel od nje pričakovati: nekega jutra me je zapustila in ni dala več kaj od sebe čuti. Spominjaje se na ta dobri čin postavim jo glavnim dedičem. A pri tem stavim pogoj, da se mora takoj zopet omožiti, ko preteče po-Btavna doba.   Na ta način sem preverjen, da bode vsaj jeden Človek obžaloval mojo smrt. Dr. Vincencij Lumbve s. r., ki si ne more očitati, da bi bil kdaj kacemu bolniku življenje rešil.1'
Razne vesti.
* (Nov morski kaual v Rusiji.) Kakor poročajo Odelški listi, namerava ruska vlada mesto Tagonng ob Azovskem morji po kanalu zvezati z ustjem Dona. Ta prekop bil bi 40 vrst dolg, a stal bi 40 milijonov rubljev.
* (V Berolinu) je v preteklem letu redarstvo 7724 pijanih vzelo v svoje varstvo, mej njimi 537 žensk. Izmej teh pijancev se je 6575, ko so bili trezni, izpustilo, drugi pa zaradi raznih kažnjivih činov oddali sodnijam.
* (Dragi konji.) Lorda Falmoutha plemenski konji prodajali so se pretekli ponedeljek v Nevvmarketu. Za 24 konj skupilo se je 36.420 guineej ali povprek za vsacega konja 1517x/a guinee-je
Narodne-gospodarske stvari.
O žganje pitji.
Deželni poslanec g. dr. Samec poročal je o uplivu žganjepitja na narodno blagostanje v enkGti za preiskovanje uzrokov propada kmetskega statui na Kranjskem. Iz zanimljivega strokovno dovršenega poročila podamo naslednje najvažniše podatke.
Govornik pravi: Veleučeni nemški kemik Lie-big je v jeduem svojih kemičnih pisem 1. 1865 trdil, da uživanje alkoholnih pijač ne more biti uzrok revščini, temveč nasprotno, da prouzročuje revščina alkoholizem. Učenjak je mej štirimi stenami svojega laboratorija utrdil istiuo, da se vsa jedila v človeškem životu spremene konečno v ogljenčevo kislino in vodo. Alkohol obstoji in tuli neposredno razpada v živem telesu v omenjeni dve tvarini, je torej jedno najjednostavnejših živil. Alkohol uadotnestuje za malo časa jedila in ubrani pretvaranje snovi, torej hrani život. Ali učeni mož je opazoval proces v neobčutljivi skleuičici, ki nema ne žil, ne mesa :n živcev, on ni štel milijonov Ijudij, ki so že konec storili vsled alkohola, ne uničenih eksistenc v novem in starem svetu, za njega še neso obstala prizadevanja antropotilov v Ameriki, na Francoskem in Augleškem, da bi se odpravilo žganjepitje.
Pri klatež h in beračih se ve da ni v obče pijančevanje uzrok revščini; t- so zajedavci na telesu človeške družbe, deloma vsled slabe izreje, slabih izgledov in nedostatnega pouka, deloma pa tudi vsled prevelike milosrčnosti naših zakonov in do-brotljivosti posamičnih Klatež in berač, to se zna vsaki dan opazovati, nese gotovo polovico nabera-čenega denarja v žganjarije. Opazuje se pri nas torej isto, kar je opazoval George Huisch, ki trdi, da je prepričan, da se na Angleškem od 100 funtov (1000 gld. avstr velj.) naberačene miloščine znosi najmanj 35. del v bližnje žganjarije.
Ker pa pijanost jemlje človeku, njej podvrženemu, vsako energijo, spoštovanje do samega sebe, ga nezmožu»'ga dela a, resno premišljevanje v svojem položaji in ga priklene z železno silo nase, pač ni mogoče oporekati, da je tudi pri tacih ljudeh, vsaj deloma pijanost uzrok revščini. Beračem in klatežem, o katerih se ve, da potrošijo nabrani denar za žganje, ne bi bilo dajati denarja, ampak mnogo koristnejše je, da se taeim ljudem daje hrana.
Tako imajo v nekaterih nemških deželah in na Francoskem upeljane jedilne postaje ;Koststationen), v katerih dobijo berači, kakor tudi oni rokodelc, ki hodijo dela iskat, pa jim potnine primanjkuje, proti izkaznicam občin potrebu: živež. V teh deželah so s takim početjem skusili, da prihaja mnogo manj beračev prosit, kakor poprej. Berač in klatež ne moreta vsled alkoholizma postati ubožnejša, nego sta, drugače pa je to pri delavcih, poslih in posestnikih. Priden in vesten deiavec ima v svojih močeh kapital, ki ga ne živi samo, ampak mu tudi pripušča, da si za stare dni kaj ua stran položi, razen če ga zadene nesreča. Sme se trditi, da so dandanes pla^e poslov za 75% višje, nego so bile pred 30 leti. Ali pa najdemo, da imajo danes delavci in posli več prihranjenega denarja, kot nekdaj ?
Skušnje kažejo, da je to ravno nasprotno. Kolikor večji zaslužek, tolika večja zapravljivost. Šest dnij dela, sedmi dan pa je njegov, ali ne zato, da bi se odpočil in nabral novih močij, ampak da zaslužek po žganjarskih butikah preko grla požene. Socijalisti pravijo: postavite nas v položaj, da budemo imeli Človeško eksisteuco in naši ljudje bodo
zapustili butike. Da to ui res, drastično kaže opazovanje delavskih razmer v i .dustrijalni grofiji L.u-casbiru. Vsled nenavadnega r.t/cvita ondotn ■ produkcije o i leta 1869 do 1873 se je povzdignil vsakdanji zaslužek delavca u i 5 na L1 šilingov, to je 6 gld 60 kr. Ma teden; s;evilo hudodelstev povišalo se je v istih letih ud 1335 na 4462, kazui vsled pijanosti so se povišale od 495 na 2649 funtov.
Ko se je torei vsakdanji zaslužek delnlcev podvojil, so se kazni zarad pijaufevanja pošestorile. Ko je šla I. 1873 industrija na slabša in je Mila-žek zopet padel na 5 šiliugov na dan, neso po večini detalci imeli nič prihranjenega.
Ali ne kaže ta slučaj jasno, da je nezmernost uzrok revščini? (Konec prlh.)
Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spoduji Štajer.
Kakor je iz poročil razvidno, društvo ne drži rok navskriž, temveč si pošteno prizadeva svoj namen doseči. Da bi pa moglo še uspešnejše in obširnejše, zanimanje in marljivo delovanje med narodom ukoreniniti, je zopet imenovalo k že prej imenovanim (glej „Slov. Gospodar" 14. jun in 30. avgusta 1883 in dotične liste „Slov. Narod"; kot društvene poverjenike p. n. gospode: Antona Slatinška, župnika pri sv. Kunigundi na Pohorji; J. Budno, posestniku na Ljubnem; Franca Silvestra, nadučitelja pri sv. Barbari v Halozah; Ant. Eberla, učitelja pri Velk. Nedelji ; Domicijana Serajnika, nadučitelja na Ptujski gori in Josipa Tetičkoviča ml. v Ptuj i.
P. n. gospodom poverjenikom se ravno razpošiljajo upisovalne pole s prijazno prošnjo, da naj izvolijo na prospeh društvenih namenov poverjeniški posel prevzeti; kdor bi pa nikakor ne mogel pover-jeništva prevzeti iz kakeršnih uzrokov koli, naj nam blagovoli polo nazaj poslati. Poverjeniki naj blagovolijo nabirati novih udov, jih s pristopnino vred (letniki 50 kr., ustanovniki jedenkrat za vselej 10 gl.) pošiljajo blagajniku g. Francu Praunseisu, veleposestniku in usnjarju v Št. Juriji; za vsacega tako naznanjenega novopristoplega uda dobe tiskane pristopnice, katere mej dotičnike razdele. Pobirajo pa tudi društvene doneske od starih udov, katere isto tako pošiljajo g. blagajniku.
Št. Jurij ob juž. želez. 25. aprila 1884. V. Jarc. Dr. J. Ipavic.
TiUci:
dne 2. maja.
Pri Slonu i Lchner z Dunaja. — Demšar iz Železnikov, — Ruško iz Liuca.
Pn Mallel: Gruner z Dunaja. — Hoffnian iz Keke. — Eckstein z Dunaja.
Pri južneui kolodvoru: Sirk ha z Dunaja. — Haac iz Gorice. — Pirnat iz Ljubljane. — Kušar iz Ilirske Bistrice.
Meteorologi čno poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v uim.
2. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. avečor	786*41 mm, 733 tif> mm. 784*45 min.	+ 6*4*0 4-16-800 4-18 6 '(J	prezv. sl. azh. al. vzh.	im-irl.L obl. obl.	OG imn. dežja. '
Srednja temperatura + 11'8°, za 0'4° nad normaloin.
Tržili cene v U ubijani
dne" 3. maja t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Kež, , ...
Ječmen „ Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, u ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 1O0 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, r      . .
sprh trifien „      . .
„ povojen, p . . Surovo maslo, r
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje mesu, kilu^ruuj Telečje
Svinjsko „ „
Koštrunovo     . „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   , „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . „    mehka, „   „       . .
gld.	kr.
8	12
5	53
5	20
3	25
5	69
5	53
5	20
	1
9	
10	_
2	50
—	96
_	84
	64
	74
—	85
_	8
	8 i'.A
_	• i* 64
—	72
—	40
—	4">
_	1/
3	05
1	b7
7	-
4	60
IZjuur^soc ccs  ... z rza
dne 3 maja t. I.
llsvirnc toiegraiiouu porodila.)
lJapirr:ji renta.........80 gld. 25 k;
Srebrna renta ....        .   ....    81   , 86 „
'/Auta renta.........101   , 10 „
5u/„ marčna renta.........96   , — f
Akcij«.- narodne buLkv                                •i55   t — ,
8>eUitnt> akcij.*.......317   , 90
London   . .......                                                121   „ 40
S.-ebro ........
Sipi >•.. . ........
& kr. ri-kuii. ......
>leui .k«- marke .....
i      u lavne afaiktJ iz 1- 1854   2fH) trld. Državne srečke iz 1. 1S64.         100 gld. 4°/u »vstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
.     papirna renta 5n/0.....
5% štajerske zemljišč, od.ez. ohli^. . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. Zeinlj. obč. avstr. 4Vf°/u zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad. Jelezniee Pr»'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.
	gld	
	t	«4 ■/,
		71
ni	n	45
124		—
172		50
101		—
188		60
91		95
88	9	75
104		50
115		—
123	_	—
108		80
107		50
177	*	50
19		50
117	n	40
210		—
kr.
Izvirne krasne platnice
za Jurčičeve zbrane spise.
Za JtTrMtove „Zbrane upise" se dobivajo pri meni posebno krasne izvirne temno - rmlrr-platnice od najfinejšega platna z vti.Mieiio zlato podobo Jurčičevo, izvod po BO kr., i vezanjem vred po 5 O kr.
Ljubljanske in vnanje gg. naročnike opozar-- jam, da se pri meni dobivata I. in II. zvezek Jurčičevih „Zbranih spisov", vezana v te izvirne platnice.
I. zvezek po l gl. 50 kr.,
II. zvezek po 1 gl. 20kr.
Po pošti poSiljan vsak izvod 5 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah prejema
Janez Bonač, (888-8)
knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
E
ksportno pivo v steklenicah
iz zaloge ALOJZIJA MAYER-ja,
Ntcklenicii pt» lf& Ici-., £KJ
(281—2) priporoča
i>Vaai Sclicsck, na Bregu št. 18.
1883 h ta alivovka
1878. „
1883.   „ tropluec
Prostovoljna dražba
zakonskih knjig, državnega zakonika letnikov 1852—1883, leposlovnih knjig, hišne in kuhinjske oprave bode S. maj., t. 1. na Dunaj"*" cesti v Tavčarjevi lilši hiš. štev. 13, 2. nadstropje, stopnice na levi. (293—1)
gl. 39 I 1883. leta bela vina gl. 10 „ 50   1879.   „ „ 16
n  30 I Pristni vinski jesili   „ 9 prodaja po hI. (224—5)
Jos. Hravagna v l»<uji. Štajersko.
Mlađ človek,
koji zna popolnem slovenski, italijanski in nemški jezik v govoru in pismu, se priporoča v kako če le nekoliko primerno službo. Rad postreže s najboljšimi spričevali o nravnosti in študijah in zadovoljen bi bil I zmernim plačilom. Kdor želi več izvedeti, naj blagovoli obrniti se do upravništva tega lista. (287—2j
1HOKA
iz najboljše prave banaške pšeniee, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih conah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, (2'9-2!
v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50.
Št. 7294.
ftazglas.
(294—2)
V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljano se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice In oni vseh zakladov, s kat- rimi upravlja mesto, za 1883. leto od I. «!<» ■     maja t. 1.
v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pro gledovanje in da lahko vsak svoje doticao opazke v zapisnik sprejeti dd.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan aprila 1884. AAAAAAAAAAAAi^AAAA^
<      adolf eberl, ►
A stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k ^ slikanih napisov. Lakirnik. £
LaNtua 1«. l> x* 11« ii Ol J a ^
< oljnatih barv, lakov in flraežev. ►
^ Prodaja na debelo in drobno. p
A I , j 111 > 1 j; i 11; i.        (301-1) ►
^     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu \
\ Cenilniki se pošiljajo ua vse strani, kdor jih želi. \
PAVEL POTOKAR,
stanujoč na Harlov»ki cesti k. dt. IH um dvoriAĆi,
striže in cedi pse. (284-2)
Št. 7402
Razglas.
(299—1)
Tri srečkanji 120 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo 2. maja 1884 so bile vzdignene
Št. 22965 z dobitkom 20.000 gld. „  61845 z       „        1.500 „ 543 z 500 „
„   51188 g      „ 500 „
in št. 2120, 2425, 2569, 3174, 3650, 4591, 5295, 5710, 6039, 6462, 7098, 7319, 7827, 8317, 8400, 8791, 8874, 8949, 9550, 9840, 10655, 10950, 12012,   12518,    12751,    13158, 14690,
15148, 19365, 25193, 26773, 29454, 34672, 37921, 42245, 48701, 53606, 57945, 62401, 64981, 06337,
15576, 20036, 25414, 26826, 29476, 34831, 38179, 42880, 49459, 55041, 58062, 63097, 65195, 66502,
17209, 20490, 26413, 27487, 31001, 34929, 38544, 44698, 49933, 55169, 58911, 63774, 65276, 66969,
18131, 20594, 26494, 27506, 33324, 35247, 40131, 46051, 50615, 56284, 59594, 63954, 65497, 68409,
18455, 23019, 26717, 27595, 34184, 37275, 40902, 47068, 51437, 56726, 61181, 64424, 65667, 69294,
14903, 18663, 23652, 26743, 28940, 34222, 37869, 41632, 47687, 53024, 56772, 61376, 64746, 65971, 69673,
72404, 72766, 73090, 73590 vsaka z dobitkom 30 gl.
Od sedaj izžrebanih lozov št. 27083 z dobitkom 2000 gld. štev. 45330 z dobitkom 1500 gld. št. 33724 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 999, 1487, 2015, 2204, 2643, 2987, 3374, 3575, 3783, 4683, 5099, 5967, 7840, 8005, 8240, 8284, 9363, 10683, 10868, 11205, 11208, 11785, 12517,   12875,    14101,    14957,    15243, 15266,
16750, 19661, 24392, 25608, 29621, 34771, 44515, 50621, 51770, 614815, 67302,
17301, 20033, 24420, 27992, 29685, 35878, 44539, 50735, 52092, 62933, 67803,
17460, 21730, 24609, 28619, 29732, 37167, 44632, 51329, 52353, 63023, 69728,
18077, 21743, 24980, 28793, 29733, 38209, 45027, 54415, 54114, 63425, 70024,
18510, 22669, 25187, 28845, 32542, 40100, 48885, 51429, 60137, 64048, 70406,
18594, 23719, 25560, 29017, 34175, 41741, 49498, 51487, 60140, 67173, 70590,
72752, 73345, 73819, 74257 in 74762 vsaka z dobitkom 30 gld. še neso izplačane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 2. dau maja 1884.
0.k. privilegij A,^ za zloljšanje šivalnin vKffi strojev.
v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelco, rabljivih za vsakatero šivanje. (113—iS) 6 letna garancij a!
Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 1-5 gl,
(32—33) ♦
♦ Umetne
\ zftbe in zobovja |
£  UBtavlja po najnovejšem  a m eri kan h kom načinu ^
tbrez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovunjtt in + \bu j<> J»11 i- ojiei'ttcije -i
i zobozdravnik A. Paichel, |
£        poleg Hrndeckrjevega mostu, I. nadstropje. S
\AS \AS  \AS \AS sif
% Drogerija
I Antona Mazzoli-ja
)K v Gorici
q v gosposki ulici „pri črnem orlu*4
S in w     poddružnica v Via Oiardino Št. 24.
W Velika zaloga <ir**a (dišav) in barv, suhih
in mletih na olji. -- i.itl.i (firneži) in čopki vsake vrste. — ni,< it 1. j.., k v potrekHČiuc najliuejše.
)K Prva Iv/moona zaloga ptirtlatn«!. Ke^a ce-
^ uieata, Unkur tudi rluiHkvua ceuicuta iz Terbovdj/ najboljih vrst, pohvaljenih in obdaro-
)K   viinih na/ra-iiib razstavadi.
w Najboljša vrsta mletega žvepla za trte,
z K mrkega in s Sicilije.
f-^Vso po tako nizkih cenah,   da  se ni bati W  koiUureuee (pretekauja). (300—1)
3188
513^
JOSIP RAUMCHAR, "j
v JL.J        j »ml, Židovske ulice At. 4\, I
priporoča svojo bogato zalogo    (178—7) ♦
za gospode, dame in otroke, I
M       dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. Ej
■sw« • mm* ♦»« ♦ *am wmm
-WW--133
Važno za. gostilničarje!
l'<nI[>isiiui naznanjam, da imam v zalogi, kakor vsako leto, vsake velikosti
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dudo dobro liraniti jedi in pijačo-, tudi popravljam stare in zamenjam z novimi.
Vnanja raročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(212—5) v Ljubljani. Trnovo it. 10.
i
<     Naznanilo podjetja,
*j Podpisani uljudno naznanjsi s tem p. n. ob
% da jo prevzel P
I        A. Winter-jevo {
JsladčiearijoJ
v Ljubljani, Preširnov trg h. št. 2, )
in prosi za mnogoštevilni obisk. — Dobra postrežba P je zagotovljena. y
S Bpoštovanjem »v
H. ^cSrster. |
mmj mm nuu Wi'^y^'<jff> w> sjp •>
(285-2)
roona voail.a
in
kolesa za vozove
vsake vrate.
CARL MORGENSTERN & Conip
Tovarna strojev za plinske vodne in troinbue naprave. (298—1)
Wlen, Vik nflinuH, tiaN|;uKNe 41.
Lake, firneže, barve in čopiče
priporoča po ceni (286—2)
Gustav Treo v Ljubljani.
Wk Vini ti ju. nuroeila        takoj i/.vršc. ■
S 1. majem se bo odprla mineralna kopelj
TOPLICE i DOLENJSKEM.
Najbli/nje želez, postaje. Ljnbljana, Litija, Videm.
Vožnja po pošti iz Ljubljane v Rudolfovo 8 gld. 60 kr. Kopelj 3D" R. velj i 6 in ib kr. Soba 70, 80 kr. in 1 gld. Električnu kopelj v hasinu 30 kr.. električna kopelj v banji 50 kr. — Zji dobro kuhinjo in izvrstna avstrijska vina ter Grafiko pivo je najboljše skrbljeno.
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice"
v Ljubljani,
znižala je obresti   posojilom M nienjice ©cl 7°/0 taksa za .uradne stroške* računa se kakor prej. Hranilne uloge obrestuje po ■tt/t0/0-I radtii dan vnak torek dopol u .1 ne. I>ru*tvena   |ii»arnii Je  um Marije Terezije
centi.
290—2) Ravnateljski odbor.
(281—2)
Kulawiz,
topliški zdravnik in najemnik.
Iz Trsta v Novi-Jork inBrazilijo.
Veliki prvorazredni parniki te linij« vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po i.ajnif.jih cenah in z najbolji*) postrežbo.
V NOVI-JORK.
Odhod iz TRSTA.
4200 ton, v 8. dan maja. 3400   „    v 10,    „ junija.
Parni k „Brltannla", „     „East _£L.ngrlla.
Kajuta za potnike 800 gld« — Vmesni krov 60 jrj<l.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na
Emiliano d' Ant. Poglayen,
generalni agent.
Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru
Comnnale, v Trstu. (291—2)
Za bližajočo »e aczljo
priporoča
najstarejša in aajglasovitejša firma za liku
Morica Burna
"V Brnu
(uetano-vljeiia leta. 1822)
pritttno BrnHko volneno blaico. Jako lepi in modni uzorci za eelo obleko od «1. 1.— do gl. 6.— meter. Bogata i/.ln'r sukna za Hiikiije (Streieh-uiiil Kamninam ročk st 1 >li'<-1 od gl. 8.— do gl* 7*— in Niikna za lilaee, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 do i;i — meter. < mi 1'eruvieiia za ttukn|e in ToMkluN *.u lilacc od gl. 3.— navzgor do gl. O.—* ni. "7.— in više meter
Veliku zaloga vsakovrstnega Nnkua » eiyllne in vojaške obleke* livreje, eerkve. biljarde in vozuve.
Sti umi za požarne Ntraze, veteranska in 1 «•!«.!.11  driisi \ u In druge korporacije
1'risini   angleški   polni   plnidi,   S metre
nO cm. dolgi in 1 meter OH cm. široki, po gl. a..»o. 4.75, 5.25 do gl. I«. — .
Uzorce zastonj in franko, blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — PoilHatVO, katerih vrednost znaša nad gi. IO. —, pošiljajo ho franko.
Goap 'dje krojaški moJMtri dobe na zahte-vanje vzgledue knjižice z muogošte\ilnimi uzorei franUo. (14(1—8)
VIZITNICE
v elegantnoj obliki priporoča po niikej ceni
„Narodna Tiskarna"
v Ljub'jani.
V „Narodnoj Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani
se dobiva:
is naši časniki.
Spisal :k% Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. v©6.
BUDIMSKA
i\ak6czy
greiaoic a_T
katero so aualizovali in označili deželna akademija v budim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. Ilardy v Parizu in profesor dr. Tichbnrn* v Londonu, priporočajo profesor dr. Oebhardt v Budimpeiti in nedavno profesor dr. llokitaiiskv v Inouioato, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profisor ur. Sigi V Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se nvoralilja pri trdovratnih boleznih prebavi 111 i li organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčieami posebno uredno priporoča. Dobiva so po vseh lekarnah in produ|alui<3tih mineralnih v uda, vedno na novo natočena. Prosi se, da so zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (240—7)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v pleliastik škatljali po 5 kil (kila po 60 kr.), .skalija 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
• Oroslava 3Z)olen.c-cu |
£ svečarji v Ljubljani.     (207—10) 2
0 _ - T3
1 rsj< f
5=d
SI
1 ?
? B z?
CD
CD
čo
t3
o
-I m
-iS
B' CD
AZIENDA"
avfltrijsito-francoflko društvo za, zavarovanja proti olonieiitaii*aiiii nezg-odam in iaes«r*ec*iiim. Kln<»aJoiix
-«>^-<e^--
Čast nam je naznaniti, da v sprejemamo zavarovanja
škode po toči
na Stirskenu Koroškem in Kranjskem,
po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. Škode se kulantno likvidirajo in takoj izplačajo.
Ponudbe za zastopanje v okrajih, kjer društvo se ni zastopano, vspre-jema in daje potrebna pojasnila
glavi zastopstvo v Graici za Štiristo, Koroško in Kranjsko
in glavna agentura pri gospodu
Jarneji Hren-u, (292—1) c kr. davkarji v p., V Xo-o_"blj£Ln.i, Strelišče tjlIIc© št. 3.
Odlikovano t 18 svetinjami in spričevali imenitnih in inerodiijiiih osob in korporacij kot iiuj1»«»I|hm i na|-ceuejMii musi za obutev in za usuje za K o ii j-sko opravo in pri vozovllt* iu se že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru iu od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarice.
Glavna  zaloga za Kranjsko pri
SOHUSCHNIK & WBBIB
v Ljubi)aul.
Cena: v skatljah po 5 kilo 10 gld., 2»/. kilo 5 gld., v takoim. V, skatljah (40 deka) 1 gld., >/1škatlje(18 doka} :>u kr., '/« Škatlje (S deka) 96 kr., 100 kosov •/„ škatelj pa 12 gld. 50 kr.
Vojakom in prodajalcem na drobno nad f) gld. rabat i Iranko pošiljatev.
Zahvala in priporočba.
Udano podpisani dovoljuje si slavnemu p. n. občinstvu  prijazno naznanjati, da bode s 1. dueiu majiiika t. 1. prevzel
P11B» 1 BI
'■■ji
ter da se bode vedno prizadeval slav. p. n. občinstvu v vsaki zadevi popolnem zadostiti. — Točil b;»de sloveče
Puntigamsko marčno pivo,
potem ,,Boek-i»ivo" v steklenicah in tovrstna vina.
Posebno so bodo tudi skrbelo za oltutmo in ceno kuliiujo ter za
točno in prijazno postrežbo.
Konečno se čutim prijetno p rini oranega, čast. p. n. občinstvu za meni v Kozlerjevi pivarni vedno izkazano zaupanje izreči svojo najtoplejšo zahvalo, iu prosim, da me tudi v bodočo z mnogobrojnim obiskom počasti.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1884.
Odličnim spoštovanjem
IEtt. Cesaric,
gostilničar.
096313
D04D
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdra- ? vilni zavod.
Južno žcleznicna postaja:
Poljćane.
Glasovit,, kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Muvao oznaćvnie bolezni prebavljivih organov. I uihIuo l»i valittčc.
Saisona od maja do oktobra.
Prospekti In naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. (148—6)
n.a.JT7-Išje priznanje. t
Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. X <*?iiMtni iliplomi:
Radgona 1877. — Ftirstenfeld 1878. — Gradec 1880. — Trst 1882.
Kopališče Gleichenberg,
iia Štajerskem.
Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnico.
3f Začetek sezije s 1. majem. 55
Alkalično-murijatične in železne-kisline, inhalacije smrečevja in razpršene vreičeve slanice, veliki respiracijski aparat, jeklene, stnnencne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hvdropatična zdravila, kozje mleko, gorku kravje mleko v no-sehno zato zgrudjenej zdruvilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno
toplo. Visočina nad morjem: BOO metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodtitvu Cllelcbenber-
Mkib kopeli. (232 ~3)
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Talilo i zlom členov odidi. I.—Y.,
ki se bodo vršili
dnć 18. meseca maja 1884 po 10. uri rio po I uri ne
v hiši banke „Slavije" (Senovažni trg p. štev. 978-11).
Odd. I. & II. Zavarovanje kapitali j in dohodkov. 1- Dopolnilne volitve preglednega odbora in namestnikov.
2. Dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikov samoupravnih društev za zavarovanje pokojnin. a) Oddelek I. b—A (Zavarovanje užitka za kmetovalce). h) Oddelek I. b—Ii (Zavarovanje pokojnin za trgovce in obrtnik«) in
c) Oddelek I. b — C (Zavarovanje pokojnin za uradnike in služabnike kmetijstva in gozdarstva). Oddelek III. (Vzajemno podedovanjska društva.)   Dopolnilna volitev preglednega oditora in namestnikov. Oddelek IV. (Zavarovanje proti ognju.)
1. Dopolnilna volitev preglednega odbora oddelkovega in namestnikov.
2. Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov za samoupravno društvo mlinarjev odd. IV.
Oddelek V.   (Zavarovanje proti toči.)  Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov.
Legitimacijski listi dobivajo se pred občnim zborom pri glavnem ravnateljstvu (Senovažni trg št. 978*D.).
V PRAGI, dne 2i>. aprila 1884.
Opravilno svclovalstvo vzajemno zavarovalne banke „Slanje" v Pragi.
i O «gs>—0-»
Izpisek iz pravil. Po §. 8 pravil odd. I. in II., §. 10 pravil odd. III. in po §. 8 splošnih določeb za vse zavarovalno vrsto morejo se gospodje Sloni udeležiti teh zborov oddelkov brez ozira na visokost kapitala iu na trpe/ zavarovanja. (303)
Trgovski pomočnik
za prodajalnico z mešanim blagom, dober prodajalec, z najboljšimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, vsprejme se z ugodnimi pogoji.
Z deželo in oni, ki so vajeni prodaje usnju, imajo prednost.
•J os. I>. »JaMcIike,
(278   2) v Trbovljah na Štajerskem.
T^i "D   A  TVT *7   „prijeten in priročen lek za sčiščenje."
~™ Prof. VA LENTA, Ljubljana.
J O S E F  - ,,ne pronzroča nobenih težav."
BITTER Prof- pl.BAMBERGER,Dunaj.
^ _ ,je uspešneje, kakor druge grenčice."
QUELLE Prof. LEIDESDOBF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „ FRA N-JOSI IM) VA GRENČICA". Zaloge povsod,  ^mi   (136—7.   Vodstvo razpošiljatve v Budapesti.
Sft ^ J\ <§<§
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
XVI. Mlin Miei
členov vseh oddelkov,
kateri se bode vršil
t ii banke „Slavijc" na Senovažnem trgu pop, štev. 9M
dne 18. meseca maja 1884 ob 9. uri dopoludne.
PROGRAM.
1. Sklep o letnem poročilu za 1. 1883, in o predlogih upravilnega svetoval stva.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Prememba pravil.
4. Volitve.
• o) čvetero členov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva;
b) troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov;
c) osmero razpravnih sodnikov;
d) poverjenikov za glavne zastope.
&.  Določitev nagrad za računsko preglednike.
Po končanem občnem zboru vrSili se bodo takoj zbori oddelkov, da izvrše dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikov za oddelke I — V, kakor tudi samoupravnih društev odd. I. II. in IV.
Izpisek lx pravil :
§. 31. III. Pri občnemu zboru vdeleževati se, voliti in voljeni biti so opravičeni:
a) ustanovniki,
6) tisti članovi banke, ki imajo v jednem oddelkov I., II. in III. vsaj 1000 gld. ali temu kapitalu jednake vrednosti dohodek, ali v jednem drugih oddelkov vsaj 10.000 gld. za najmanje celo leto zavarovanih.
IV. Vsakdo ima v občnem zboru po jeden glas; namestništvo se razen slučajev, navedenih v §§. 26. in 28. spi. pr. le na tak način dovoljuje, da mora namestni člen, kateremu poleg §. 81. IDI. b) spi pr. no pristoji pravica vdeležiti se občnega zbora, v ta namen, da prejme legitimacijski list, pokazati pooblastilo, katero mora biti ne le od člena, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljeno na tisti tiskovini, katero v ta namen pošlje pooblaščencu na zahtevauje ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu.
V. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje osem dni pred občnim zborom*) prijaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitimacijski list in program občnega zbora.
§. 32. IV. Koncem vsacega leta, računši od jednega občnega zbora do druzega, izstopijo fitirji členi, ki so najdalje poslovali; pri onih, ki so poslovali jednako dolgo, odloči žreb.   Oni, ki so izstopili, morejo se zopet voliti.
Po najdaljšem poslovanji izstopijo iz upravnega svetovalstva gospodje : Nj. E. Ivan grof Harrach, J. V. Novak, Rud. Wunsch in Med. dr. Zahof.
V PRAGI, dne 29. aprila 1884.
Upravilno svetovalstvo
vzajemno zavarovalne banke ,,Slavije'* v Pragi.
*) To je letos do jtO. maja (od 8—12 dopoludne).
(302)
IVAN SOKLIČ, prej A. PRIBOŽIcl
Zaloga
Bruseljskih klobukov.
Podpisani priporoča sl. p. n. občinstva veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov za gospode
od 1 gl. 80 kr. višje; klobuke za tleelce po 1 gl. do 1 kI. 50 kr.; avllnate cilindre po 4 gl. SO kr. — Dalje imam v zalogi:
srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd.
BjSJT* Vnanja naročila izvrše se točno. (132—10) IVAH SOKLIC.
J   v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6-
ff^ r^f^ «X^,tt>,------r*W-.rt>T--Krf-t^T-=
Od sveže napolnitve 1884. leta došla. ~^«S
Radenska slatina (štajerski Vicliv).
Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, /nabiti celo najboljša iz vseh. Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v sebi (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastega okusa priljubljena in mnogo zahtevana luxus pijača , nego se nahajajo v njej tudi najizvrstnejše snovi slatinske, posebno alkalije, v veliko večjej mori, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih voda.
Ž ozirom na obilnost njenih stalnih iu izhlapljivih osnovnih del more se jej samo Bilin staviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh mtronovih kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbng svojega litliiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne je uspešnosti pri boloznih v mehurji, kanmu, B ightijevem spridenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjutenomu drobu, naduhi.'sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji in protinu.
Ker je ogljenčeva kislina njena glavna snov in topilo ostalih, priporoča se tudi kot hladilni pitek 8 svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržuje svoje pline, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, se pretresa in dolgo časa hrani, več takih izhlapl.jivib snovi j v sobi, ko druge mineralno vode. Celo otroci jo radi pij6, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-noviin sokom in sladkorom pomešana daje zelo prijetno, jako penečo so pijačo, katerej pravijo ,,mineralski šampanjec". mt^_     ,     ..       , ,
Radenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večlotnej shrambi popolnem dobra
Glavna zaloga za vso Kranjsko
jo pri
Ferdnandu n&utas-w.,
trgovcu, v  Xj-u.Tola.iii na Starem trg-u..
V Rudulfovem Adolf Punser, v Ribnici Ivan LuMin, v Žužemperku l>om.
Golob A C, v i'n-1 'jini A. Lavreiičić, v Skoijej *i  tu t on Slepec*, v Krauji lloliuan. v Toplicah zdravilni In kopalni zavod. (260 —'2)
in pitna.
Nadalje imajo še zaloge:
»ereaui, v Litiji Ivan WaU.,.ii-. na Vrhniki U. «»ol«l» « v rostiji Loki Ivan Nep. Plautz sen., v Zagorji Andrej Jllkelćič, v Visnjej (ton A. Ouiersa, v Tržiti F. Ouiersu, v Vipavi A. »iftrieli, v Kueevji Kdvard
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina m M.sk „Narodne Tiukurue'
7DJ
QI
7204