Petindvajseiletnica Sedana. Dne 1. septembra 1. 1870. je bila velikanska bitka med Nemci in Francozi pri Sedanu. Nemcev je bilo blizu stotisoč več, kakor Francozov. Proti večeru so bili le-ti od Nemcev stisnjeni v trdnjavo Sedan. Cesar Napoleon III. je izprevidel, da je od tod ni več rešitve, pa se je podal k pruskemu kralju Viljerau ter se odpovedal francoski kroni, drugo jutro, dne 2. septembra, pa je moralo kacih 84tisoč francoskih vojakov iti kakor ujetniki na Nemško. Ta bitka je združila Nemčijo in pruskemu kralju položila krono nemškega cesarja na glavo. Vsled tega so lahko slovesno praznovali letos petindvajsetletnieo bitke pri Sedanu Prusi in Nemci zunaj v »rajhu«. Prusi so to svečanost res praznovali z velikim navdušenjem, manj zavzeti za to so bili Nemci v južnih državah, najmanj pa socijalni demokrati, katerih je po vsej Nemčiji veliko. Da, socijalni demokrati so celo hoteli napraviti shode, na katerih bi temu slavljenju ugovarjali, pa vlada jim je shode prepovedala. Zato so pa tem ojstreje pisali njihovi časniki, kar je cesarja Viljema II. tako razkačilo, da je pri neki priliki socijalne demokrate imenoval izdajice, ki niso vredni imena Nemci. Kdo pa je pri nas v Avstriji to 251etnico praznoval? Slovani nikakor ne, ker dobro ved6, da čim močnejša bo Nemčija, tem večja je nevarnost za nas Slo- vane in pa za našo Ijubo Avstrijo. Tudi nemški konservativci, krščanski socijalisti niso slavili zmage pri Sedanu, ampak edino le nemški nacijonalci. Ti se po vsej pravici vsled tega morajo imenovati Prusaki, avstrijske izdajice, ki niso vredni lepega iraena Avstrijci! Žal, da je nemških nacijonalcev precej tudi na Štajarskem, zato pa so tudi sedansko 251etnico slavili v Gradcu, Mariboru, Celju in Se po drugod. Vlada si naj to dobro zapomni, kakor tudi Slovenci tega protiavstrijskega slavlja ne smemo pozabiti! Nemško - nacijonalna drevesa ne smejo rasti do nebes!