122
Zajcu, Maksu Fab'aniju in nartu z geslom Viribus unitis". Kateri nart bodo izbrali za spomenik, e ni znano.
Zadnji dnevi profesorja S. ubica.
Ko sem bil priel v Gradec v pokoj, je bii moj prvi pot k profesorju ubicu, da se mu zahvalim za prijazni list, s katerim mi je bil podal svoj ivljenjepis za Zgodovino slovenskega slovstva" in pa tudi bo-drilno priznanje. Bil je izredno prijazen in zgovoren in je izrazil eljo, da bi se vasih videla. Meni je bilo to ve, kajti on je bil vsekakor najstareji slovenski pisatelj, s katerim sem mogel obevati, odkar sta mi umrla biva uitelja na mariborski gimnaziji in pozneje prijateljsko naklonjena odlinjaka Davorin Trstenjak in Boidar Rai.
Pravil mi je o svojih rokopisih, katere po njegovi smrti dobim na razpolaganje. Te ponudbe nisem mogel odkloniti, dasi sem vedel, da ne bom mogel dobro ukreniti z njegovimi naravoslovskimi spisi. O kakni bolehnosti pa takrat 1900. 1. ni bilo ne duha ne sluha. Obiskoval sem ga blizu vsak drugi mesec. ivel in stanoval je izredno varno. V Radinske toplice je rad zahajal in tam dobival sobo zastonj. Priel je tudi v Kapelo k gostoljubnemu upniku Davorinu Meku, kateri se ni mogel nauditi, da je tako slabo obleen mo vseuiliki profesor.
Lani meseca majnika blizu mi je gospod dr. Ipavic dal glas, da naj profesorja ubica spravim v bolninico. Ker je jako pilo plaeval gospodar.ci, tudi ni mogla dosti trositi zanj. Noge so mu bile tako otekle, da se je teko obuval in izuval. Takoj je bil pripravljen odriniti v bolninico; samo v javno bolninico ni hotel, ker ni maral biti, kakor je sam pravil, Versuchskaninchen". Odgovoril sem mu na to, da vseuilikega profesorja vseuiliki profesorji ne bodo imeli za poizkuevanje".
Ker sem jaz bil 1897. in 1903.1. operiran pri usmiljenih bratih v Gradcu, sem izproil to rr isel, da naj tudi on pojde tja, in takoj je bil voljan iti v omenjeno bolninico, reki: Vi ste torej tam znanec, priporoajte me!" Njegova hi, posestnica Helena Heilbron-ner v Langenerlingu pri Reznu (Bavarsko), je tudi prihitela v Gradec, ko je sliala, da se oe pouti slabo. Odpeljali smo se v bolninico. Predstavil sem v pisarni njega in njegovo her in sem odel, ker sem imel opraviti drugod. Drugi dan sem priel pogledat, kako se je tam udomail. Zaudil sem se, ko sem slial, da se je odpeljal s herjo. Zahteval je v sobici marmornata tla. Ker pa takih nimajo v svojih sobicah, ni ostal. Mou izredne skromnosti ni ugajalo tam, kjer dobi za 6 kron na dan posebno lepo sobico. Na njegovem domu sem izvedel, da je el v Evan-gelisches Pflegeheim" na Ruckerlbergu, ker je bil s prednico od prej znan. Nekaj tednov je bil v sobi, in potem sem ga nael na vrtu. Rekli so mu, da se
je poboljal toliko, kolikor se sploh da pomagati slabotnemu mou, ki je star nad 70 let. Rekel je, da ga je nekdo povabil na letovie v Lipnico, da bi pa e rad el za dva dni v Ljubljano in kofjo Loko. Zadnje sem mu odlono odsvetoval, ker si tako oslabljen starec v Ljubljani ali v kofji Loki brez prave postrebe ne more pomagati. Njegova hi je odpotovala na Nemko, jaz sem odel na letovie v Hoe, pa sem mu trdo naloil, naj mi odpie, e se odpravi kam na kmete. Blizu mesec pozneje dobim neko soboto predpoldne od njegove here iz Gradca brzojav, da Simona ubica popoldne iz bolninice usmiljenih bratov ob drugi uri pones6 k venemu poitku. Nobeden vlak ni vozil ve mimo Ho, da bi bil mogel odriniti k pogrebu. Kondoliral sem heri pismeno.
Pozneje sem izvedel od here, da je el iz Pflege-heima" na svoj dom v Gradcu, da je tam iznova obolel in se dal prepeljati k usmiljenim bratom in tam umrl. Poklicali so brzojavno her, ki je prila k pogrebu. Poslala mi je potem gospa Heilbronner dva zaboja rokopisov: Eden je bil prvotno namenjen ,,Matici Slovenski", eden Dom in Svetu". Pozneji pripis je javljal, da naj jaz razpolagam z rokopisi. Ker so mi pa oslabele oi in ker nisem prirodoslovec, sem odposlal oba rokopisa na tista mesta, kamor sta bila namenjena.
O njegovi oporoki, ki se nahaja v rokah tukajnjega belenika Steinbocka, nisem mogel poizvedeti niesar, ker ima dostop do oporoke samo tista oseba, ki ima uradno pooblastilo, da ima pravico do kaknega dela njegove zapuine.
Spomin na obevanje s tem odlinim moem mi ostane neizbrisen; bil je mo globokega verskega preprianja in konservativnega miljenja.
Dr. Karol Glaser. &&
O. Stanislav krabec je praznoval svojo est-desetletnico dne 7. januarja t. 1. Delovanje odlinega slavista smo opisali v Dom in Svetu" leta 1902, str. 77. si. Nae iskrene estitke in na mno-gaja leta!
Slikar Anton Abe. Naemu rojaku, slikarju Antonu Abetu v Monakovem, je cesar podelil viteki kriec Fran Joefovega reda. Abe ima v Monakovem slikarsko olo, ki je znana kot ena prvih v Monakovem. Predlanskim je prinesel dunajski Salon" jako priznalno pisano oceno o Abetovih delih z njegovo biografijo in sliko.
Alojzij Progar je zadnji as za nagrobni spomenik druine Meggerle na novem mestnem pokopaliu celovkem izklesal dva angela iz belega ka-rarskega marmorja. Dalje je modeliral g. Progar dva leva, ki bodeta izklesana v ve kot naravni velikosti za rakev grofa Somzicha na Ogrskem.
Jaroslav Kocian, veliki virtuoz na gosli, je proli mesec koncertiral na slovanskem jugu. V Ljub-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si