Glasbeni vestnik. Nora glasbcna revlja. Življeaska praksa je že neštetokrat pokazala, da mora iti vsaka stvar po gotovih zakoaih. Na vsak smoter, ki ga hočemo doseči, moramo biti prej aisteraatičao pripravljeai. Sloveaci smo v aekem preporodu. Na rsakem polju se razvijamo, posebao še aa glasbeao-umetaiškem. Da smo glasbeao aadarjea aarod, da imamo predpogoje, aam dokazujejo aaše lepe aarodae pesmi. Nič pa aam ne pomagajo zakopaai zakladi, ako jib ae dvignemo, tako je tudi z glasbeao aadarjeao«tjo Sloveacev. Eaj natn bi pomagala aadarjeaost, če bi ae imeli aašega glasbeao-kulturaega zavoda BGlaabeae Matic«". Ta zavod ia druga po deželi se aaajoča glasbeaa društva že skrbe za izobrazbo aadarjenih ljudi. Toda to še ai vse Velik vzgojai momeat leži v časopisju ia razaih revijah. Eevij pa Sloveafi nimamo veliko, posebao strokovaih ae ia pa takih, kjer bi aaj ae dobivali aamo mlajši, ampak tudi starejši dovolj duševae hrane. Pred 8 leti je začel izhajati glasbea list nNovi Akordi", ki je priaašal skladbe jagosloraaakih ametaikov. Vsi mlajši sloveaski ametaiki ao pošiljali svoje glasbeae prveace v ta list ia se tako izobraževali, da, smelo labko trdimo, da se je raaraikateri mladi slovenski kompoaist izobrazil ravao v predalih BNovih Akordov". Tekora teh let so si pridobili nNovi Akordi" maogo zvestih prijateljev, ali aikakor še ae toliko, kakor zaslužijo po svoji ametaiški vredaosti ia po avojem kultaraem pomenu. BNovi Akordi" so postali prizaaao središče moderap sloveaske glasbeae umetaosti, krog njih se je zbraia vsa mlajša geaeracija. Njihova vaebiaa je bila vsako leto zrelejša ia bogatejša, tako, da tvori ajih osmero letaikov prari umetaiški zaklad. Vnako leto se vidi aapredek. Not dokaz, da stremimo vedao za višjimi aaiotri. je, da so sedaj postali nNovi Akordi" glasbeaa revija, ki smo jo toliko pogrešali. Poglejmo prjgram, ki so ga začrtali: V prvi rrsti bodo odslej BN. A." sezaaajali občiflstvo z ametaiki \n Bjihovim astvarjaBJem. Priloga pa bo posredovalea orgaa med ustvarjajočimi ia izvršujočimi umetBiki ter glasilo oaiai, ki se temeljito bavijo z glasbo. Priloga bo priaašala daljše člaake o glasbi sploh, oaobito pa o sloveaski glasbi ia Bjeaih zastopaikib. Priaašala bo tadi oeene ia razlagaaja Bovejših glasbeaih del ter pripravljala temelj sloveaski glasbeai zgodoviai, Vsebovala bo aadalje tudi programe ia poročila o koBcertih, kar je pa Bajglavaejše ia Bajvažaejše, bo priaašala prave, objektivne kritike, ki srao jih tako potrebai. To je aačrt, ki bo izvedljiv le tedaj, če bo revijo občiastvo podpiralo. Potrebai smo bili takega glasila; sedaj, ko ga imamo, ga podpirajmo gmotao, da aas oao lahko podpre daševflo. Priporočamo ga vsem kolegom ia drugim, ki se akvarjajo z glaabo, zakaj tvarine je dovolj v listu za piaaista, pevovodjo, kakor tudi za teoretika. Ob tej razaovrataosti saovi je ceaa jako aizka, vse leto 10 E, za pol leta 5 E. Dobi jb aaroča se pri založaiku L. Schweataerju, Prešernove ulice, Ljubljaaa. BNovi Akordi" so važea kaltarBi činitelj v sloveBski glaabeai literaturi, zatorej jih podpirajmo! —e. Razpis nagrade. Pevski zbor ,,Glasbene Matice" razpisaje 200 K, ki ma jih je v poljubao uporabo poslalo hrvaško pevsko draštvo BKolou iz dohodkov svojega koacerta dae 6. Bovembra 1909 v Ljubljani, kot aagrado za Bove, še ae objavljeae mešaae ali moške zbore s aloveaskim ali hrvaškim tekstom. Vsota 86 bo porazdelila med relativao Bajboljše doposlaae zbore po ajih glasbeai vredflosti. Termia do 31. julija 1910. Skladatelji aaj ozBačijo svoje skladbe samu z geslora, svo.ja imeaa pa aaj prilože v zaprtem kuvertu pod istim geslom. Nagrajeae akladbe preidejo v last BGlasbene Matice". Not cenik mazlkalij BGlasbene Matice" je pravkar izšel. V ajera dobe pevaka draštva 55 različaih glasbeaih zbirk z ?eč nego 430 raoškimi ali mešaaiaji zbori. Priporaiajarao, da so v BGlasbeai Matici" k prav maogim partiturara aa razpolago tadi litografiraai glasovi po eeaah, ozaačeaih v dotičai opazki BOeaika". Vabimo vse ljubitelje aloveaske pesmi, da pridao segajo po teh glasbeaih zbirkah, jih z Ijubezaijo pojo ia tako delajo čast slovenski glasbi, pa takisto sloveaskim skladateljera, ki jih s proizvajaaji ajih del vzpodbujajo k stremljeaju do čimdalje višje popolao8ti ia tako širijo aašo glasbeao literaturo. Vsi aa delo za sloveasko pesem! Spomenlk postavijo slavnemu češkemu skladatelja Smetaai v Pragi. Prispevke so pričeli že aabirati.