Stev. 294	V	Ljubljani,	sobota	81.	decembra	1940	l**o V
Poftnlna plačana v gotovM
Francija na novem razpotju
Nemčifa naj bi io selila, da dovoli ireni uoski prehod v ItaVifo Fn do sredozemske obale, Francua pa bi se temu rada izognila z grožnjo, da se bo n,ena Afrika pridružila Angležem
London, 21. 'dec. o. Reuter poroča s francoske meje: Navzočnost velikega števila nemških političnih osebnosti v Viehyju, pogoste seje francoske vlade in^ sestanki francoskih vodilnih osebnosti z nemškimi odposlanci, izpustitev bivšega podpredsednika Lavala iz ječe ter obisk nemškega poslanika Abetza pri maršalu Petainu, pomenijo novo razdobje v odnošajih med Francijo in Nemčijo. Zdi se, da hoče Nemčija izsiliti od Francije, da dovoli njeni vojski pre-,	sy_°je ozemlje v Italijo in v svoja pri-
stanišča ob Sredozemlju, katera bi Nemčija, ko ji sunek čez Balkan ni uspel, hotela porabiti kot izhodišče za naskok na Anglijo v Afriki.
Laval je Nemcem vse to baje že obljubil, za kar ga je Petain odstavil in zaprl.
Maršal Petaiu se tem nemškim zahtevam upira. Pripravljen je tesneje gospodarsko sodelovati z Nemčijo, ne pa ji dovoliti kakršnih koli vojaških ugodnosti. Njegov odpor ima močno podporo v dejstvu, da je francoska vojska v Afriki pod poveljstvom generala Wey-ganda še vedno nedotaknjena, dobro organizirana in oborožena ter razpolaga tudi z zadostnim letalstvom.
Če bi Nemci postavili maršalu Petainu ultimativne zahteve glede prehoda čez nezasedeno Francijo in glede vstopa Francije v vojno proti Angliji, je verjetno, da bo maršal Petain od-
stopil, kar naj bi bilo dogovorjeno znamenje generalu Weygandu, da se z vso francosko Afriko in njeno vojaško silo pridruži Angležem.
Maršal Petain bi se odkritemu sporu z Nemčijo rad izognil in je, kakor poročajo iz Vichvja, te dni poslal osebno pismo kanclerju Hitlerju.
Mogoče pa je, da je vse to govorjenje o nemških poskusih za prehod čez Francijo samo igra, s katero hoče Nemčija odvrniti pozornost od pospešenih priprav za vdor v Anglijo, še preden bi se Anglija z ameriško pomočjo kaj preveč ojačila.
55. dan volne med Italijo in Grčijo:
Angleško vojno brodovfe na Jadranu
Napadlo je glavno albansko pristanišče Valono
Nekje v Italiji, 21. dec. o. Včerajšnje italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Albaniji:
Na grškem bojišču trajajo na odseku 11. ar-armade hudi boji. Včeraj so bila na več krajih hudo bombardirana zbiranja sovražnikovih čet. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Naša letala vrste Pisciatelli so napadla neko ladjo in jo potopili. Naša letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala tudi zbiranje mehaniziranih vozil ter konvoje. Pri poskusnem napadu sovražnika proti Valoni 18, t. m., so naši lovci sestrelili tri letala vrste Blenheim.
London, 21. dec. Reuter: Angleško pomorsko poveljstvo sporoča: Lahke in težke enote britanskega bredozemskega brodovja so zaplule v Jadransko morje, da bodo vznemirjale sovražnikove prometne zveze med Italijo in Albanijo V noči med 18. m 19. decembrom je skupina bojnih enot, sestavljena iz križark in niiilcev, priplula v Jadransko morje na črti med Barijem in Dračem. Srečala ni nobene sovražnikove ladje. Isto noč i® neka skupina vojnih ladij pod poveljstvom Snovnega poveljnika brodovja plula skozi Otrant-sko ožino in hudo bombardirala Valono, glavno središče za oskrbo Italijanov v Albaniji. Brodovje je oddalo na mesto skoraj 100 eksplozivnih gra-
nat. Ves čas teh operacij niso britanske enote trčile ob nikakršen sovražnikov odpor.
Newyork, 21. dec. o. Radijske postaje družbe NDB poročajo v zvezi z napadom angleškega brodovja na Valono, da so se oddelki angleške vojske začeli izkrcavati v Valoni. Novica ni od nikoder potrjena in tudi sicer malo verjetna, zakaj za tako operacijo bi bilo potreba velikega števila čet, prevoznih ladij in vojnega brodovja.
Atene, 21. dec. o. Reuter. Grška ofenziva še vedno traja. Hujši boji so na južnem delu albanskega bojišča, kjer so poskušale italijanske tankovske enote zavzeti grške postojanke. Grki so se uprli in prisilili Italijane k umiku. Grške čete še vedno niso vkorakale v Tepelini in Kli-suro, ker sta ti mesti še vedno pod ognjem italijanskega topništva.
V	Atenah so sprejeli z velikim veseljem včerajšnje uradno poročilo, da je angleška vojna mornarica bombardirala Valono. Prirejene so bile velike manifestacije za Angleže.
Iz zanesljivega vira poročajo, da je treba v kratkem pričakovati važnih novic z Dodeka-neza, ki se do zaradi pomanjkanja živeža udal.
Četrti dan obleganja Bardije
Angleške čete so vdrle v zunanfi pas utrdb - Napovedi o drugi veliki bitki pred Bengazijem
Nekje v Italiji, 21. dec. Stefani: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske pravi: V obmejnem pasu Cirenaike je naše topništvo z uspehom izvedlo protinapad na sovražne postojanke in mehanizirana sredstva pri Bardi ji. Med akcijo so skupine sovražnih letal napadle formacije našega letalstva, ki so na ta napad odgovorile in se spustile v boj. Dve letali Hurricane sta bili sestreljeni, eno naše lovsko letalo pa se ni vrnilo. V noči od 18. do
Amerika naj bi posredovala za ločen mir med Anglijo in Italijo?
Newyork, 21 dec. o. Associated Pre6s: Ame--iški listi še vedno prinašajo iz Italije poročila o Prihajanju nemške vojske. Listi poročajo o tetn v Zvezi e nemškimi poskusi, da bi Nemčija izsilila od Francije prehod za svojo vojsko in izročitev sredozemskih pristanišč za nadaljne operacije proti Angliji, s katerimi hočejo Nemci pomagati Italiji.
Ni verjetno, da bi v Italijo prihajalo kai veliko nemških vojakov ker bi to v italijanskem ljudstvu I jejo, da bo Italija nekega dne zaželela posrednika
3j- !
ski na svojih tleh videlo znamenje, da je Nemčija prevzela vojaški protektorat i nad Italijo.
Ameriški listi označujejo kot prezgodnje vse govorice iz Londona o tem, da naj bi maršal Ba-doglio igral v Italiji enako vlcgo, kakor jo je ob sklepanju premirja v Franciji igral maršal Petain.
Nenadna vrnitev ameriškega poslanika v Rim, razlagajo kot dejstvo, da Združene države pričaku-
vzbudilo nerazpoloženje, saj bi v močni nemški voj- i za sklepanje miru z Anglijo.
Letalska vojna med Nemčijo in Angiiio
Po treh mirnih dneh spet huda noč nad Londonom
Angleži so bombardirali velika zahodna nemška mesta
Berlin, 20. decembra. DNB: Nemško vrliov-.10 poveljstvo poroča: Snoči je neka podmornica poročala, da je potopila 40. sovražnikovo trgovinsko ladjo ter tako dosegla 208.975 tonaže potopljenih sovražnikovih ladij. Neko sovražno letalo je napadlo s torpedom nemško ogledniško ladjo, ki je takoj začela krepko protiletalsko streljanje in nevarno zadela sovražnikoov letalo, ki ni zadelo svojega cilja. Letalstvo je v teku včerajšnjega dne izvedlo ogledno delovanje nad Veliko Britanijo. V St. George prekopu južno od Carnborn-Pointa smo potopili sovražnikovo ladjo za 12 000 ton. V noči med 19. in 20. decembrom so bojna letala uspešno napadla važne vojne cilje v središču Londona. Britanska letala so vrgla preteklo noč bombe na zahodno Nemčijo in povzročila neznatno škodo. Ubita sta dva Civilista, ki sta bila zunaj zavetišča.
London, 20. decembra, o. Od srede na četrtek ponoči so angleška letala bombardirala (ielsenkirchen, Duisburg, Koln in Miinchen. Povsod so povzročili veliko škodo in večje požare. Ostale skupine pa so bombardirale Cherbourg. Vsa letala so se srečno vrnila. Snoči je angleško letalstvo ponovno bilo nad Nemčijo in nad mesti v zasedenem ozemlju. Podrobnosti niso znane.
Po treh dneh miru je bil snočnji nemški napad na Anglijo posebno hud nad Londonom. Trajal je več ur. Hud napad je bil tudi na mesto ob reki Mersev. Povsod so padale eksplozivne in zažigalne bombe ter so povzročile na nekaterih krajih velika razdejanja in večje požare. Kljub temu pa je uspelo gasilcem do jutra omejiti vse požare. Druge skupine so-bombardirale mesta v srednji Angliji, kjer pa ni bila povzročena velika škoda in tudi smrtnih žrtev ni bilo.
19. decembra je bila bombardirana Aleksandrija.
Kairo, 21. decembra. Reuter: Včerajšnji dan napada na Bardio so boji zavzeli obseg oble-canja. Italijanska posadka, ki je dobro preskrbljena, se upira do skrajnih moči. Ni nika-kih podatkov o tein, da bi maršal Graziani skušal Bardio podpreti po noti ob obrežju, to je iz Tobruka. Če bi to posKušal, se mu to najbrž ne bi posrečilo, ker imajo angleške čete oblast nad to cesto.
London, 21. dec. o. Reuter: Iz Kaira poročajo, da angleško letalstvo neprenehoma bombardira Bardio in Derno. Italijanske čete, ki branijo Bardio, so dobro oborožene in imajo še dovolj hrane, ne morejo pa dobivati po zraku novih zalog, ker so angleški lovci neprestano nad oporiščem Derno. Računajo, da sta v Derni dve celi diviziji, kar bi bilo približno ' 20.000 mož. Pri včerajšnjih letalskih napadih je bilo v bitki z italijanskimi lovci sestreljenih 5 italijanskh letal brez lastne izgube.
Kairo, 21. dec. o. Angleške čete so po zadnjih poročilih vdrle v zunanje utrdbe okoli Bardie. Te utrdbe so razporejene v krogu 25 kilometrov okoli mesta.
Posebni Reuterjev dopisnik poroča z afriškega bojišča, da so angleške čete zdaj prodrle od Bardie do Sivaka, od koder drži avtomobilska cesta proti Tobruku. Ni razloga za misel, da se bo angleški napad ustavil po zavzetju Bardie. Angleške čete imajo odlične položaje, so številne, dobro oskrbljene in razpoložene, tako da bodo nadaljevale z napadom. Pri Tobruku in Derni zaradi navala italijanskih beguncev ne pričakujejo posebnega odpora in menijo, da se bo naslednja velika bilka razvila za Bengasi, glavno vojno prislanišče v Libiji, kjer bo spet igralo veliko vlogo angleško brodovje. Bengasi leži 400 km od Bardie.
Žalne slovesnosti za pokojnim dr. Korošcem v Sloveniji in drugod
Vedno in vedno še prihajajo sožalne brzojavke od raznih ustanov in organizacij. Izrazi sožalja prihajajo na dr. Kulovca, bana, na banovinski odbor jK/ in druge javne naslove. Vseh, ki pošiljajo izraže sožalja pač ne moremo naštevati, ker bi to zavzelo preveč prostora. Spominske svečanosti so povsod po naši ožji domovini Slovenije, pa tudi po drugih delih države, posebno tam, kjer žive Slovenci. Velike žalne svečanosti so bile pa v Ptuju, Celju, Mariboru, Bledu in drugih večjih krajih . Slovenije
Na osmi aan voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca je bila danes v cerkvi, v kateri je dr Korošec redno maševal, črna sveta maša za pokoj duše velikega državnika in zadružnika. Pri obredih so bili navzoči delegati >seh zadružnih zvez in zadrug, ki so prispeli
na občni zbor Glavne zadružne zveze. Maševal je predsednik Zadružne zveze iz Zagreba dr. Avguštin Juretič. Nato so številni ouhovniki opravili molitve pred katafalkom, ki je bil zavit v črno ter čezenj položena zadružniška zastava.
Danes ob pol 9 je imelo ljubljansko Novinarsko združenje mašo zadušnico za svojim članom, pokojnim dr Korošcem v kapelici Jo-žefinuina Zadušnico je opravil dr. Ivan Ahčin, prisostvovali pa so ji številni novinarji s predsednikom udruženja g. Virantom na čelu.
Osrednji odbor sovietske komunistične stranke je sklican na sejo za 15. februar. Na njej bodo razpravljali o važnih vprašanjih za bodočo boliševiško politiko
Novi angleški neprebojni tanki
London, 21. dec. o. Reuter poroča: Novi angleški tanki, ki so jih v velikih množinah začele izdelovati angleške tovarne, imajo tako močan oklep, da ga ne prebijejo krogle iz nobenega od doslej znanih protitankovskih topov. S tem si je Anglija spet osvojila prvenstvo v bojnih vozovih, ki so jih izumili Angleži, Nemci pa jih izpopolnili ter uspešno porabili.
taBBBBaBSBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBB
Angleške sile v Afriki znašajo 1500 letal. 425.000 mož in 500.000 vojnega brodovja. Vse to je Anglija vrgla v boj proti Italijanom, ki se vseeno povsod junaško upirajo. Gornje številke pa najbolj kažejo nesorazmerje med obema nasprotnikoma, poroča agencija Stefani, ki pa ne navaja številk za italiajn-ske sile v Afriki.
Znani ameriški Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja, je ugotovil, da 55% ame-rikancev odobrava Rooseveltov načrt za po-sodilev vsega ameriškega oržja Angliji in za denarno pomoč.
Ves finski tisk navdušeno pozdravlja izvolitev Risla Rvtija za novega državnega poglavarja. Novi predsednik bo lahko računal na podporo vsega finskega naroda, ki je s to volitvijo še enkrat dokazal svojo miroljubnost in voljo do obnovitve države. Brezpomembni italijanski neuspehi v Albaniji in Afriki, ne bodo privedli Hitlerja do tega, da bi zapustil svojega zaveznika, ampak so to storili Angleži. Ne sme se pozabiti na tradicionalno nemško zvestobo. Če pomoč potrebna, bo nemški vojaški stroj takoj začel delovali tudi za Italijo, ves svet pa ve, kaj to pomeni, pišejo brazilski listi, kakor iavlia nemški poročevalski urad
»Naše osvobojen je ni bilo slučajno, čeprav nam je svoboda vzklila drugače kakor drugim narodom. Slovenski zgodovini sicer ne manjka junakov, ki so se z orožjem v roki borili za narod, toda njen glavni del zavzemajo duhovni velikani in tvorci narodove kulture, ki so s svojim delom prav tako do-segli to, kar so drugi tuzrodi z orožjem.«
(Uvodne besede dr. A. KoroSra v Spominskem zborniku Slovenije.)
Vesti 21. decembra
Do važnih sprememb naj bi v kratkem prišlo v italijanski vladi. Zunanji minister grof Ciano naj bi šel za poslanika v Tokio, na njegovo mesto pa naj bi prišel mož, ki ne bi tako poudarjal brezpogojne italijanske zveze z Nemčijo, poroča »Newyork Times«.
V	bolgarskem parlamentu so včeraj sprejeli prvi del novega zakona o varstvu bolgarskega naroda. Ta del prepoveduje v Bolgariji • mednarodne lajne organizacije, zlasti fra-masone in kominterno.
Predsednik angleške vlade Churchill bi rad trenutne angleške uspehe v Afriki izpre-menil v kupčijo, še preden bo nastopil preobrat, dasi ve, kako težaven je vojni položaj, piše »Berliner Borsen Zeitung«.
Dr. Korošec si je pridobil velike zasluge za Slovenijo in za vso jugoslovansko državo, zalo njegovo delo ne bo nikdar pozabljeno, sodi vodilni nemški dnevnik »Volkischer Be-obachter«, ko poroča o pogrebu slovenskega voditelja. Lepo je počastil pokojnega voditelja in državnika tudi vodilni švicarski dnevnik Neue Ziirichcr Zeitung«.
Sedanji posveti med Nemčijo in Francijo se tičejo samo teh dveh držav, pravi italijansko uradno poročilo, izdano v pojasnilo, zakaj tudi Italija ne sodeluje pri pogajanjih. Poročilo dostavlja, da je vzajemnost med Nemčijo in Italijo tako trdna, da je ni treba pri vsaki priložnosti poudarjati, zlasli pa ne danes.
Za novega angleškega poslanika v Združenih državah bo najbrž imenovan seda nji zunanji minister lord Halifax, ki ima veliko lastnosti za tako mesto, poroča agencija Reuter.
Novi francoski zastopnik pri nemški vladi, de Brinon, je bil včeraj sprejet pri maršalu Petainu in pri vseh vodilnih francoskih ministrih. De Brinon je zagovornik popolnega sodelovanja z Nemčijo ter se zavzema za to, da bi Francija napovedala vojno Angliji.
Kancler Hitler je odlikoval z železnim viteškim križcem in hrastovim listom poveljnika podmornice, ki je potopil nad 200.000 ton tujega brodovja.
Turška zborncia bo danes ali jutri podaljšala obsedno stanje v evropski Turčiji za nadaljne tri mesece. Vlada ji je potrebni zakonski predlog že poslala.
Za novega romunskega zunanjega ministra bo morda imenovan sedanji poslanik v Berlinu Creceanu, v katerem vidijo Nemci poroštvo, da bo Romunija res izvajala Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko. Prejšnji zunanji minister knez Sturva, je moral odstopili, ker se je upiral nemški zasedbi, poroča agencija United Press.
Grška uradna poročila skoraj vsak dan govore
o	učinkovitem bombardiranju Drača in Va-lone. V resnici pa je grška in angleška letala le redko videti nad Albanijo in še takrat kadar prilete tja, je njihova usoda že zapečatena, poroča posebni dopisnik agencije ISefani iz Albanije.
Včeraj je poteklo šest meseccv. kar je sivolasi maršal Petain prevzel vlado v Franciji ter si naprtil težko breme odgovornosti za sklenitev premrija z Nemčijo. Francoski listi o pomenu tega dogodka, ki tvori začetek narodne revolucije, veliko pišejo in poudarjajo maršalove načrte za bodočnost.
Velika Britanija ni več sposobna odločati o izidu sedanje vojne. Odloča lahko samo o tem, kako daleč želi, da jo uničujejo drugi in o tem, kdaj se bo vdala. Sedanji boj ne pušča nobenih upov na zmago. Angleška javnost že omahuje. Angleško ljudstvo bega zmedeno skozi ulice Coventrvja. Bristola, Birminghama in Londona ter hoče samo košček strehe nad glavo. Borili se je treba za listi trenutek, ki bo vrnil Evropi srečo, nemškemu narodu pa mir, piše nemški propagandni minister dr. Gobbels v listu »Das Reich«.
Madžarskega zunanjega mini*fra grofa Csakjjja.
, so morali prepeljati na kliniko v Budimpešti, ker mu razen gripe nagajajo tudi ledvice.
Zahtevajte povsod naš Usti
LOUIS TRENKER
ki je do sedaj z vseini svojimi filmi Žel senzacijonalen' uspeti, ponovno briljira v zgodovinskem velefilmu
DANES PREMIERA!
Predstave ob 16., 19., 21. uri.
KINO
MATICA S,
OGNJENI VRAG
Njegova partnerica MARIA H01ZMEISTER novo filmsko odkitje, Berti Schultes, Fritz Kampers
m
OPOZORILO
deželanom za »Sl. koledar« l
Posameznikom z dežele je nerodno izdajati koledar — pač pa zelo radi vidimo če, kdor pride v Ljubljano, vzame vse koledarje za svoj kraj. Le na ta način nam je delo olajšano. Zastopniki, organizirajte, da kadar vaši znanci potujejo v Ljubljano, da pridejo do vse izvode za vaš-kraj.
»Slovenčev koledar«!
Solarji odhajajo na božične počitnice
Ljubljani, 21. decembra.
Ena zadnjih naredb pokojnega dr. Korošca je gotovo bila ona, s katero je določil čas božičnih počitnic. Določil je, naj božične počitnice trajajo od 22, decembra pa vse do vštetega 10. januarja.
Prišel je tako težko pričakovani božični čas. Čas veselja, čas radosti, ko praznuje vesoljni svet rojstvo Gospodovo. Najbolj pa se vesele tega časa otroci, posebno šolarji. Vesele se prostih dni, ko bodo lahko pohiteli na smučanje v naše planine, ko se bodo lahko brezbrižno drsali vsak dan do mile volje. Te proste dni bodo glave dijakov za vse, kar po šoli »diši«, zaprte.
Danes je tudi zadnji dan šolskega pouka, zadnji dan skrbi in težav. Nastopile so božične počitnice. Vsak dan bolj so se dekleta in fantje veselili tega dne. In končno je prišel. Videti je, kakor da so dijaki že davno v počitniškem razpoloženju, že nekaj dni so »kar na počitnicah«.
V	šoli malo sodelujejo. Dijaki, ki so doma z dežele in stanujejo v mestu, pa se božičnih počitnic najbolj vesele. Že nekaj dni hodijo od trgovine do trgovine, kjer prodajajo jaslice in lepo izrezljane pastirčke. Vprašujejo po cenah in izbirajo. Na vsak način hočejo svoje mlajše bratce, ki še platno prodajajo, in tiste, ki še ne morejo v mesto v šolo, razveseliti z novimi pastirčki, z novimi ovčicami in z novimi drevesi. Jaslice je treba pač malo polepšati, ko so pa stare že tako obrabljene.
Ob pultu v trgovini stoje in »mešetarijo«. Morajo mešetariti, ker je v žepu le malo cvenka. In še ta denar so si pritrgali tako rekoč od ust. Denarja je malo, domov pa hočejo prinesti čim več. Trgovec je tudi malce uvideven in pozna tegobe dijaka, posebno tistega, ki je z dežele doma. Fant je zadovoljen, pa tudi trgovec, ki je razveselil mladega človeka. Volk je sit, koza pa cela.
Danes že odhajajo s prvimi vlaki proti domovom. Vse imajo že pospravljeno. Že nekaj dni sem stoji pripravljen kovčeg v kotu sobe. Tudi vozni listek že ima, preskrbel si ga je, ker ve, da bo danes pri blagajnah na kolodvoru silen naval. Vlak bo zapuhal v mrzli dan.
Domača postaja. Na kolodvoru ga že čakata bratec in	sestrica. Prisrčno se pozdravijo.	To	je
razlaganja	in	pojasnjevanja, kako je v mestu	v
šoli, kako	je	doma. »Važnega« besedičenja	skoraj
preveč. In	to	traja kar nekaj dni.
Ker pa nimajo še nabranega maha, jo bodo mahnili naslednji dan proti gozdu, proti onim starim podrtim deblom, okoli katerih je tako mehak in debel mah. Tam ga bodo dobili, kolikor ga bodo hoteli.
Tako. Za jaslice je že vse pripravljeno: mah in deska, drevesce je že posekano in stoji v veži, le lepo zaviti zavojčki so ostali še nedotaknjeni tam v predalu omare. Došli »dijak-učenjak« ne mara in noče, da bi te zavojčke kdor koli odprl.
I	Ne dopusti tega. Hoče, da bo radovednost prišla » do vrha, da bo potem veselje tem večje.
Ljubljana od včeraj do danes
Sneg naletava
Mraz je za nekaj stopinj popustil in že smo dobili sneg. Nebo se je pooblačilo, enakomerno sivo je. Zgodaj zjutraj je pričelo počasi snežiti. Sneg je droban in suh. Ceste in ulice so pobeljene, prav tako hrib in dol. Kakor kaže, ne bo nehalo snežiti in pričakovati je treba močnejšega snega, posebno še, če se bo ozračje ogrelo. Smučarji bodo, kakor kaže, le prišli na svoj račun, Snega se vesele pač najbolj dijaki, ki imajo za letošnje počitnice dovolj prosto, tako da se bodo mogli zimskega veselja naužiti do sitega. Danes imajo dijaki tudi zadnji dan pouka, jutri pa se začno počitnice.
Gibanic cen živil od 1. do 15. decembra
Podražitve v zadnjih 14 dneh so v glavnem sezijskega značaja, tako pri sadju in sočivju vseh vrst, kjer se je naravno ponudba zelo skrčila, zlasti pri onem blagu, za katerega vlada večje .fltilpovpraševanje spričo bližajočih se praznikov — maslo, oranže, fige, rožiči, orehi itd. — S tem seveda nočemo reči, da bo to povišanje po praznikih popustilo. Pri položaju, kakršen je, je več kot verjetno, da se bo vsako sezijsko povišanje skušalo ustaliti na višini, ki jo je doseglo in preiti v trajno povišanje.
V	ločeno skupino je šteti izredno močno podražitev čaja {od povprečno 275 din na 400 din).
Med pocenitvami je omeniti mandeljne in koruzni zdrob.
Ker upošteva ljubljanski indeks prehrane samo poglavitne živilske vrste, pride v gibanju zadnjih 14 dni v njem do izraza samo povišanje cen maslu, kavne primesi in fižola. Ta podražitev je potisnila indeks za 0,7% navzgor, napram de--embru preteklega leta pa znaša povišanje 37,2%.
Božične razglednice za zimsko pomoč
Trgovine s papirjem in trafike imajo v zalogi božične razglednice, ki gredo hitro v denar. Ker gre dobiček v dobrodelen namen, namreč za zimsko pomoč, priporočamo prebivalstvu, da hiti z nakupom teh božičnih razglednic. Vsakdo naj pokaže, kako se zaveda dobrega namena, ki ga te božične razglednice imajo. Dobri Ljubljančani in ostali Slovenci, pridno posegajte po božičnih razgledicah!
OUZD v oktobru 1940
Oktoberski povprečni stalež zavarovancev ljubljanskega OUZD-a je znašal 111.354 oseb, to je za 12.497 delavcev ali 12.64% več kakor v istem mesecu lanskega leta. Glavni vzrok tako visokemu letnemu diferencialu je lanskoletni padec članstva zaradi vpoklicev zavarovancev pod orožje in povečana delavnost pri javnih delih v letošnjem letu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja dejanskemu zaslužku povprečnega delavca, se je dvignila od lanskoletnih 25.24 na sedanjih 30.75 din, to je za 5.51 din ali 21.85%, cena eksistenčnih potrebščin samskega delavca se je pa v tem času povečala za 36.82%, (»rečenega delavca pa celo za 40 odstotkov.
Vzporedno s porastom članstva in delavskih plač se je dvignila tudi celotna zavarovana mezda za 928.812 din.
Seia uprave Zveze industrijcev
Počastitev spomina dr. Korošca.
Včeraj popoldne je imela uprava Zveze industrijcev za Slovenijo svojo sejo. Predsedoval je g. Praprotnik. Navzoči so bili skoraj vsi člani uprave in njih namestniki.
Preden je prišlo do dnevnega reda, je gospod predsednik s toplimi besedami počastil spomin prerano umrlega predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca, voditelja slovenskega naroda. Vsi navzoči so počastili spomin pokojnika s trikratnim »Slava«. Spominski govor so poslušali stoje.
Iz predsednikovega poročila je razbrati, s kakšnimi težavami se mora Zveza boriti, kje povsod sodelovati. Dejal je, da gospodarski interesi ne upoštevajo raznih gospodarskih vprašanj, vsaj v zadostni meri ne.
Preskrba Slovenije s hrano
Maribor, 21. dec. Včeraj je bil v Mariboru sestanek Županske zveze. Udeležili so se ga župani mariborskega področja, da se pogovore o stanju prehrane v Sloveniji. Sestanek je vodil g. predsednik Županske zveze Nande Novak, poročilo pa je podal predsednik »Prevoda« bivši minister Franc Snoj. G. Snoj je poudaril, da je prehrana za Slovenijo v zadostni meri zagotovljena do nove žetve, zlasti glede žita, masti, olja in sladkorja. Belega kruha sicer ne bo mnogo, pač pa bo dovolj mešanega. Govornik je podal točno sliko organizacije za prehrano in navedel tudi številne težave, s katerimi se mora organizacija boriti. Končno je poudaril pomen prehranjevalnih uradov, katere lahko organizirajo posamezne občine.
Po poročilu se je razvila obširna razprava, na kateri so župani podali pregled o stanju zalog in prehrane v svojih občinah. Župan Špindler je prebral spomenico, v kateri prosijo župani vlado in bana dravske banovine, naj bi storila vse za to, da se Sloveniji zagotovi nemotena prehrana. Obenem svetujejo banu, naj bi vpeljal posebno socialno davščino za bogataše in razne ustanove. 0 tem vprašanju naj bi se začeli posveti z gospo-
,Ugrabljene Sabinke' - še ena nepotrebna ponovitev v naii drami
Na polovici sezone smo že skoraj, pa v naši Drami še nismo prišli v tek tistega sporeda, ki ga je uprava po svojih oglasih in izjavah napovedala za letošnjo sezono. V teh mesecih bi moralo biti v našem gledališču najbolj živo in veselo delo, pa še nismo videli nobene stvari, kjer bi resnično lahko ugotovili, da je delo v naši Drami redno in v pravem teku. Kdor primerja sporede naše Drame z ostalimi gledališči v naši državi v Belgradu in Zagrebu, mora z žalostjo ugotoviti, da smo v Ljubljani padli na najnižjo ploskev.
Značilne za slabost letošnjega dela v Drami so kar zaporedne ponovitve del iz prešnjih let in sezon. Začelo se je kar v začetku: »Razvalina življenja« — ponovitev, »Pohujšanje v dolini šentflorjanskit — ponovitev, »Revizor« — ponovitev, »Krog s kredo« — ponovitev in sedaj še »Ugrabljenke«. Vmes pa se vrivajo dela odlične šibkosti in kdor je med temi novitetami prinesel delo vsaj krajcar vredno, je lahko kralj nad vinarji, o čemer priča slaba »Vepa Vida«, ki lahko uspeva samo ob taki hoteni ali nehoteni repertoarni politiki.
Toda šalo na stran, kajti zadeva je resnično težavna in nikdo ne mara pojasniti, zakaj letos mimo »Romea in Julije« in »Kovarstva in ljubezni« še nismo dobili nobenega kvalitetnega nanovo naštudiranega dela na oder naše Drame. Če je že kaj težav, tedaj bi se naj vsaj med bolj redke ponovitve vrinilo kakšno delo iz takozva-nega »železnega repertoarja« poklicnih gledališč. Letos je bil odziv občinstva največji, toda vtis imamo, da se skoraj nikdo prav ne zmeni za to, kaj naj pride na spored Drame, da o kakem
Se en odmev predloga o Koroščevi cesti v Ljubljani
Z našim predlogom, naj se po pokojnem slovenskem voditelju imenuje kaka glavna ulica ali trg v Ljubljani, se bavi — seveda v svoji znani obliki in tonu — tudi včerajšnji »Slovenski narod«. Daje poleg vsega pa tudi svoj predlog: naj se sedanja Aleksandrova cesta prekrsti v Koroščevo cesto. Kongresni trg pa naj zaradi kraljevega spomenika dobi ime Aleksandrov trg. Na tako rešitev smo tudi mi mislili, pa si je nismo upali zapisati, da ne bi bilo besed o premajhni nacionalnosti. Ne moremo pa se z »Narodom« strinjati v misli, da bi kakega Tvrša glede zaslug za Slovence in njihovo osvoboditev bilo mogoče primerjati z dr. Korošcem. Upamo, da tudi »Narod« tega ni mislil resno.
Filmi
Evica Brieslova (Kino Union). Roman Teodorja Fonianeja, po katerem je film narejen, je nekaka pruska »Gospa Bovarijeva«. Mlada žena, ki ji je ob prezaposlenemu možu dolgča6, se zaplete v malce nejasno čustveao razmerje z drugim moškim, To preprosto razmerje je prikazano z razkošno a nepotrebno slikovno simboliko, z morskim valovjem, viharji in jezdarjenjem v vetru. Ko mož po naključju čez čas zve za to zvezo, ravna po huzarskih pojmih o časti: pokliče drugega moškega na dvoboj in ga ubije, se loči od žene in vzgaja še otroka po svojih pojmih, žena pa od bolečine in čustvene zmedenosti shira.
Delo je režiral sloviti nemški igralec Gustav Grundgens, ki je preveč igralec, da bi bil režiser, zakaj iz Marianne Hoppe, ki od nje poznamo nekaj lepih stvaritev, je naredil drugo podobo samega sebe in vzel čar izvirnosti, namesto njega pa ji dal veliko svojih kapric v izrazu in gibu. Družabno in moralno okolje dejanja je v filmu prikazano natančno in zvesto, toda čustvena meglenost in razbijanje dejanja v razpoloženja zabriše močnejši vti6, dasi igra poleg Marianne Hoppe glavno vlogo Karl Ludvig Diehl, toda njegova igra in vloga sta preveč pasivni. Čustvenost izključuje sleherni poudarek v kakršnem koli moralnem ravnovesju.
darskimi organizacijami, zbornicami in ustanovami. Predlagatelj je predložil tudi poseben ključ, po katerem naj bi se odmerila socialna davščina. Pri podporah naj bi prišli v poštev samo takšni siromaki, ki so zares brez premoženja. Način podpore naj določi ban dravske banovine.
Končno se je predsednik Nande Novak spomnil smrti našega voditelja dr. Korošca in poveličeval njegovo veliko, nesebično in neutrudno delo za blagor slovenskega naroda in vse naše države.
načrtu sploh ne govorimo, ker ga pri takem razvoju sezone niti biti ne more.
Ne vemo, kdo je za tak spored neposredno odgovoren, da bi ga prijeli, zakaj v neki pravdi med gledališčem in našim listom je bilo sodno ugotovljeno, da za dober ali slab spored naše drame ni n. pr. odgovoren dramaturg g. Josip Vidmar, kakor bi po imenu njegove funkcije marsikdo nepoučeni mislil.
Velikega sočutja pa so pri tem delu vredni naši igralci. Lansko leto so listi nekaj pisali o tem, da je bilo treba poseči odločneje v razmere, da so igralci in člani našega gledališča lahko bolj smotrno prejemali svoje plače. Letos’ najbrž tiste mizerije ni več, pač pa se jih oklepa večja in nevarnejša revščina od lanske.
V	Drami ni zanje pravega dela. Včasih smo bili resnično veseli visoke kvalitete našega igralskega zbora, med posamezniki so bili igralci odličnih razmerij. Toda letos lahko rečemo, da je vse to skoraj splavalo, kajti spored, ki ga morajo letos igrati, pač ni preveč zahteven in nikomur ne da, da bi pokazal vse svoje znanje in sposobnosti. Pri delih, ki so jih morali do-sedaj podali v tej sezoni, jim ni bilo treba mnogo misliti na individualno umetniško pot in morebiti na lastno umetniško rast v poslanstvu slovenske gledališke umetnosti.
Ne vidimo, če se da v tem oziru letošnja sezona še rešiti. Na žalost se to ne da doseči niti s kakšnimi uradnimi pripomočki ali pa dopisi. Igralcem ostaja vendarle veliko opravičilo, da morajo dajati dela, ki so za njihove sposobnosti in njihove razumevanje umetnostnega poslanstva lahko vsaj — žaljiva.
»Ugrabljene Sabinke« pa so sicer plehka komedija, ki bo po svoji tradiciji privabljala mnogo ljudi zlasti v teh mescih. Tempo dela je bil dobro podan, igralci pa so z lahkoto opravili ne preveč zahtevno nalogo.
Trg Pred prazniki
Ljubljana, 21. decembra.
Kljub snežinkam, ki so se usipale z neba, je bila na trgu živahna kupčija. Gospodinje so hitele, da se še pred prazniki založe s perutnino, katere je bilo največ naprodaj. Par piščancev je veljal 30 din, kokoš je gospodinja lahko kupila od 25 do 40 din. Po daljšem pogajanju je kupila neka gospodinja tri in pol kilograme težko kokoš za 25 din in je naredila dobro kupčijo. Petelini veljajo od 20—30 din. Kilogram zaklanih piščancev pa velja od 32—36 din, kilogram zaklane kokoši od 27 do 30 din, kilogram račjega mesa velja 26 din- Co primerjamo te cene z maksimiranimi cenami mesa, vidimo, da se v teh dneh gospodinjam skoraj boli splača kupiti perutnino, saj stane kilogram prvovrstnega govejega mesa od 16—18 din, drugovrstnega pa od 13—15 din. Prvovrstno telečje meso prodajajo mesarji od 18—20 din, drugovrstno telečje meso pa od 14—16 din. Svinjina velja od 18 do 24 din. Jajca veljajo 2 din.
Mlečni izdelki so so zadnje čase podražili. Liter mleka velja od 2.50—3 din. Kilogram surovega masla prodajajo na trgu od 40—44 din. Cajno maslo je znatno dražje in velja 46—56 din. Kuhano maslo so prodajale danes kmetice na perutninskem trgu kilogram po 44 din. Kilogram bohinjskega sira velja 38—40 din, polementalec je po 40 din, prvovrstni sir trapist od 38—40 din, drugovrstni sir trapist pa od 34— 36 din. Kilogram sirčka prodajajo od 8—10 din.
Drage bodo letos potice. Kilogram medu velja 36 din, orehova jederca so od 44—48 din kilogram, mandelji od 40—64 din. Tri limone so po 2 din, večje so dražje in plačaš kos po dinarju. Tudi sul)e češplje so letos dražje kot so bile prejšnja leta in velja kilogram od 14—24 din. Kilogram fig je od 16—24 din.
V	Semeniški ulici je postavljen semenj božičnih okraskov. Za 3 din dobiš majhen zvonček, jaslice, hlevčki so dražji in velja lepo izdelan tudi 15 din. Vendar gre ta kupčija bolj slabo in ljudje raje kupujejo razne ovijače, majce in drugo volneno perilo, ki ga tudi prodajajo sejmarji.
Na Kongresnem trgu je pa gozdno razpoloženje. Prodajalci božičnih drevesc si kurijo z okleščenimi vejicami i.n čakajo kupcev. Že nekaj let prodajajo tudi umetna drevesca, ki imajo debelce ojačeno z vejami. Ta drevesca so prav prikladna za grobove, saj se Ljubljančani radi spomnijo na božični večer tudi svojih rajnih. Večja božična drevesca veljajo od 20—50 din. Pri daljšem pogajanju pa dobiš drevesce tudi ceneje.
NA ZAPOVED
KR ALJ I C E...
FILMSKI RO MAN
»Ubogo moje dete... ubogo malo dete...«
*
E66ex se je pravkar vračal z lova, ko je prijezdil pred dvorec Bacon « svojim spremstvom.
Prisrčno sta se pozdravila.
Essex je takoj povabil Bacona malo vstran.
Sedel je na nemirnem kofiju ter držal na težki rokavici, v katero je bila oblečena njegovo roka, lovskega sokola.
Radovedno je gledal v Bacona in pričakoval, kaj mu bo modri državnik povedal.
Bacon je spregovoril kar naravnost; brez ovinkov je dejal:
»Kraljica ti ukazuje, da se vrneš!«
Tudi, če bi bila strela udarila z jasnega neba, ne bi mogel biti Essex bolj presenečen kakor je bil po teh besedah oresenečen Esaex.
Ko je spet zajel sape, je vzkliknil:
»Kaj, ona mi veleva, zapoveduje mi? Najprej me razžali, potem pa mi še zapoveduje! Naj jo vraj pobere in ojene domislice tudi!«
Prestrašeno mu odvrne Bacon:
»Kaj bi rad prišel ob glavo? Pomisli vendar, da govoriš o ervoji kraljici!...«
»Moja kraljica!., .* vzklikne besno Essex ,.. »Pravnukinja vvalleškega stolni-ka ... Ne!... Naj kar zapoveduje, komur hoče! Jaz pa ne grem nikamor! Tu hočem ostati!...«
»To bi bilo mnogim na dvoru hudo všeč. Ali nisi slišal nič o tem? Cecil je bil odlikovan! Coke je postal vrhovni sodnik! Raleigh 6e 6onči v veliki milosti! Z vsakim dnem ji postaja ljubši in milejši ...«
»Raleigh! Ta krastača ...«
»Kupila mu je prekrasen oklep!«
»Praviš, da je v veliki milosti? Tako si dejal, kajneda, Bacon?«
»Tako je, da, natančno tako, dragi moj E6sex! Tebe ima resnično rada, je pa ponosna kakor na svetu pač vsaka žen ska ... Na to bi moral ti malo bolj pomisliti, ali pa meniš, da ne?«
»Njen ponos... pha! Prav nič ni težko vladati nad ženskami in sokoli. Drugega ni treba človeku napraviti kakor po čakati, da postanejo lačni... pa spet po-
stanejo pohlepni iti izgube ves ponos!...«
»Toda, če jih pustite le predolgo časa lačne in sestradane, vas lahko raztrgajo .. .«
Baconovo namigovanje je bilo popolnoma na mestu. Essex je to čisto dobro občutil in vedel, da je beseda točno zadela v živo, tja, kamor je bila naperjena.
Snel je sokolu kapico, ptič pa ga je krepko zagrabil za roko.
Bacon je nadaljeval:
»Bagenala so ubili na Irskem!«
Presenečeno je vzkliknil Essex:
»Kaj pravite?«
»Da, ubili so ga! Le glej zdaj! Prav zato pa kraljica tudi zahteva, da se vrneš v London! Potrebuje te!«
»Seveda! Ali bi ji mar neumni Raleigh mogel pomagati? Dobro, vrnil se bom!«
Po teh besedah se Bacon poslovi.
Pri vratih pa se še enkrat obrne k Essexu in pravi smehljaje 6e:
»Tako je prav! Takega, pametnega in razboritega sem te v resnici vesel! In stavil bi glavo, da te bo kraljica tudi, ko boš prišel!«
Potem pa odjaha s spremstvom proti Londonu, vesel in zadovoljen, da je tako dobro opravil svojo kočljivo in nerodno nalogo.
V6e kaže, da se bo stvar med Esse-xom in kraljico konec krajev dala še čisto lepo urediti. Ko bosta skupaj, bosta že znala spet vee lepo napeljati v stari
tir. In od tega bodo imeli korist trije: Es6ex, kraljica Elizabeta, v prvi vrsti pa država . ..
Z rožnat/mi mislimi in veselim pogledom v bodočnost prijezdi Bacon v mesto.
Na dvoru vlada napeto razpoloženje, Dvorjani in V6a dolga vrsta petoliz-nikov ter potuhnjenih prilizovalcev in hudobnih spletkarjev je izvedela, da bo Essex prišel spet nazaj v London.
Njegovi nasprotniki, v prvi vrsti Raleigh, očitno kažejo svojo vznemirjenost in nezadovoljstvo nad povratkom nevarnega tekmeca, za katerega so bili že mislili, da so se ga enkrat za vselej odkri-žali. Zdaj pa kar na lepem, povsem nenadno, tako 6labe novice! . . . Tako so razmišljali in kleli nerodno spremembo usode.
Raleigh kar sije v novem, bleščečem oklepu.
Kraljica mu ga je bila podarila.
Marsikdo ga zanj zavida.
Tedaj pa trobentači oznanijo, da Essex že prihaja.
V	dvoru nastane velik nemir.
Služabniki tekajo sem in tja, dvorjani 6e gneto ob vratih, po hodnikih se kar tare radovednega plemstva. Seveda pa so postale vznemirjene tudi ženske. Lepe dvorjanice se popravljajo, da bi bile videti čim brhkeiše. Essex je vendar mož, za katerim se z veseljem ozre vsako de-
kliško oko in vsako nežno srce hitrejše udari.
Tedaj pa ob vratih že nastane gneča.
Smeh ozarja obraz Eesexu in zaupanje v kraljičino milost ter ljubezen ga prevzema; vzravnan, s čvrstimi koraki in ponosno dvignjeno glavo stopi v pi*A-dvoTje,
Tu pa zadene ob Raleigha,
Nemirna žilica mu ne da miru
Pri priči se obregne ob Raleigha, kakor hitro ga zagleda.
»Dragi 6ir Walter! Zares ste veličastni! Kar čudoviti! Bil sem bolan, toda kakor hitro sem slišal o Vašem prekrasnem oklepu, sem ozdravel in Vas prišel pogledat!«
Sir Wa!ter mu z obešenjaškim, mračnim izrazom na obrazu odgovori:
»Veseli me, da ste ozdraveli!...«
E6sex pa še nima dosti.
»Slišal sem mnogo pohvale o Vas. »Ves je srebrn!« 6o mi pravili, »Premagal je ves svet!« tako so vedeli povedati!«
»Ne ponavljajte te pohvale!«
»Taka me je volja! Oklep je zares prekrasen! Dejal sem sam pri sebi: »Slaven je ta človek! Tega nam je prav zares manjkalo: več 6rebrnih oklepov bi »orali imeti! Sir Walter je uvedel novo modo.« Ker je to kraljici všeč, sem izdal nalog, naj tudi kraljičina 6traža dobi srebrne oklece!«
{Dalje «ledi.|
tu in tam
V Narodni banki so se dogajale zadnje čase nerednosti, da so dobile nekatere tvrdke večje količine za izvoz kakor pa druge. Preiskava je ugotovila, da je neka nameščenka banke za nagrado vnašala v sezname napačne količine, katere je potem uvozni odbor odobril. Uradnica je bila v zvezi z neko osebo izven banke. Oba sta bila prijeta in zaprta, proti njim pa teče preiskava. Tvrdke, ki so se posluževale goljufije, so bile naznanjene finančnemu ministrstvu, ki bo proti njim ukrenilo primerne sankcije. O tem dogodku je Narodna banka izdala posebno sporočilo za javnost.
Zagrebški plinarni primanjkuje črnega pre-moga. Plinarna ga ima naročenega že dalj časa v Nemčiji, toda premoga doslej še ni. Začeli so zato štediti z zalogami in je plinarna najprej omejila dobavo plina za cestno razsvetljavo. Nekatere zagrebške ulice so ponoči v popolni temi. Če pa premoga še kmalu ne bo, pa bodo prizadeti mnogi Zagrebčani, ki si grejejo vodo v svojih kopalnicah s plinom ali pa imajo celo plinske štedilnike.
Južna Srbji od Skoplja pa do Ivičeva je sko-ro vsa zasnežena in zameteua. Nobena cesta ni vefi prehodna in zato je bil ustavljen ves avtobusni promet. Podobno je tudi z železniškim prometom. Zameti so bili tako hudi, da je sneg zasul do streh tudi več hiš na odprtem terenu. Potniki oa avtobusih, katere je suežni metež zalotil med potjo, so preživeli težke ure in velike muke, preden so jih rešili ali bližnji ljudje ali pa orožniške patrulje. Povrh vsega pa je zavladal tudi strašen mraz.
V trgovinskem ministrstvu je bila včeraj konferenca med zastopniki prizadetih ministrstev in predstavniki tovarn olja o cenah olja pri nas. Povod za konferenco je dal ukrep banske oblasti hrvaške banovine, ki je določila za več kot dinar nižjo ceno olju, kakor pa je veljala doslej. Tako Je i i ,nol)'a veljal poprej 20.79 din, poslej pa bo yeijal l^so din. Predstavniki tovarn so trdili, da je bilo kaj takega mogoče le na Hrvaškem, ker J zagrebška tovarna olja dobila posebne količine material in povrh tega še večje količine buč-v peska, dočim tega srbske tovarne niso dobile. 1 av2.1ic temu pa so se sprijaznili z dejstvom, da se cena zniža tako, kakor je bila znižana na Hrvaškem.
Bjelovarska občina je prva izmed hrvaških občin rešila vprašanje prehrane prebivalstva. Dosegla je, da bo smela doma in v okolici odkupiti
vse odvisne količine žita, katere še ni odkupil Pogod, ki ima pravico prisilno odkupovati vse količine ž;ta od pridelovalcev. Tako bo imela občina dovolj žita za prehrano vsega prebivalstva v mestu. Pač pa ima občina večje skrbi z nakupom drv in premoga.
V težki stiski je lesna industrija v Bosni. Ves izvoz lesa v tujino je prenehal in tako so ostale številne žage in industrije brez odjemalcev, ki so bili doslej najboljši kupci bosanskega lesa in lesnih izdelkov. Velike žage so prenehale obrato-
delavstvo pa je ostalo brez dela. Preden je Italija stopila v vojno, je kupčija še nekam šla, potem pa je popolnoma zamrla. Izvoz v Grčijo je zelo omejen, odpadla pa je kot kupec Madžarska, ki je^ z zasedbo dela Erdelja dobila velike gozdne Y) y°jVarsUle’ u katerih se bo sama lahko preskrbo-
Dvajsetletnico obstoja praznuje filozofska fa-',;uJ)eta v Skopi ju. Predlog za ustanovitev filo-jSe fakultete na srbskem jugu je sprožil leta i, ." .tedanji rektor belgrajske univerze dr. Jovan ^vijič, ukaz o ustanovitvi pa je izvršil prosvetni minister Pavle Marinkovič. V 20 letih je na fakulteti diplomiralo 419 študentov. Zavod ima veliko knjižnico, ki šteje danes okrog 40.000 knjig, tzdaja tudi svoj glasnik, katerega je izšlo doslej
zvezkov. Sedaj je vpisanih na fakulteti 280 študentov in sicer 144 moških in 136 ženskih, h-i Ju^n.i Srbiji pa se sedaj potegujejo, da bi do-lla njihova filozofska fakulteta že dopolnilo v ®m, da bi se dodal tudi matematično prirodo-10vni oddelek, katerega doslej ni bilo.
i • Xse brezmesne dni je za božične praznike ukinil hrvaški ban dr. šubašič za ozemlje banovine Hrvaške. Od 23. decembra pa do 8. januarja odo smeli mesarji klati prašiče in prodajati meso udi v vseh brezmesnih dneh, prav tako pa bodo smele restavracije in gostinski lokali v tistih dneh prodajati jedi iz svinjskega mesa
Odkup tobaka letošnjega pridelka je v teku
Najprej je uprava državnih monopolov odkupila tobak od pridelovalcev tobaka v Hercegovini, črni gori in Dalmaciji, sedaj pa ga je začela’ kupovati tudi od sadilcev v Srbiji in Bosni. Ker se Je letos vse življenje podražilo, je uprava monopolov sklenila povišati odkupne cene tobaka za do 50 odstotkov in plačuje sedaj kilogram su-!.°vega tobaka po 20 do 40 dinarjev za kilogram. Kakor sporoča monopolska uprava, je doslej izdala za kupljeni tobak okroglo milijardo dinarjev, "es ta denar je prišel v roke prebivalcem revnih pasivnih krajev naše države, ki jim je tobak skoro edini vir dohodkov. Obenem je uprava mo-nopolov najela za razna dela pri zbiranju tobaka °800 brezposelnih delavcev in sicer tako, da je prišel iz vsake družine samo po eden do dela.
Posebne vrste načina za pridobivanje sredstev za zim3ko pomoč se je poslužila občina v Saljcu. Tamkajšnji župan je sprožil akcijo za prostovoljne prispevke za zimsko pomoč, toda odziv J®, malenkosten. Zato je občina iznašla drugo h .s,vo- Uvedla je enostavno prisilno obdavče-\anje svojih prebivalcev, ki imajo kaj več premoženja. v mestu so nekateri, ki bodo morali plačati po 9000 dinarjev. Tako bo občina nabrala denar za podpiranje revežev v zimi od tistih ljudi ki bi ? h ko dajali, pa se, sami nočejo spom-*uti siromakov v bedi .
11 zdravilišč za jetične je v naši državi. Šest J'h odpade na hrvaško banovino, tri na Slovenijo, samo dve pa na ostale dele države. Zaradi tega postaja v srbskih javnosti čezdalje močnejša zahteva, da se oba obstoječa srbska sanatorija razširita in povečata. Sanatorij v Irigu ima sicer 140 postelj, vendar pa ie nameščen v starih in izrabljenih prostorih, ki že več ne odgovarjajo svojemu namenu. Bolniški sklad železničarjev bo zgradil zraven sanatorija svoj lastni paviljon, kjer 6e bo lahko zdravilo 70 bolnikov. Prav tako pričakujejo, da se bodo še druge bolniške blagajne odločile in zgradile svoje paviljone.
Gozdnega čuvaja je do smrti pretolkel tat drv blizu Petrinje. Med ljudmi v tistih krajih se je razpasla navada, da si drva kar kradejo iz tujih gozdov. Ko je Rankovič pri takem delu zasačil Stevana Vrsaja, je slabo naletel. Tat ga je napadel s sekiro m mu odsekal roko. Ko se je čuvaj od strašnih boleči« zvijal na tleh. ga je tolkel z ušesom sekire, kamor je pač padlo. Dogodek se je odigral ob železniški progi, da ga je videl tudi strojevodja, ki je vlak ustavil in pobral nezavestnega čuvaja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je revež v silnih bolečinah izdihnil
f
Prekrasna filmska umetnina s Karlom Ludvik Diehlom in Marjano Huppe v glavnih vlogah (Der Schrilt *om Wejej
EVICA BRIESTOVA
po istoimenskem romanu slovečega pisatelja Theo-dorja Fontane. — Predstave danes ob 16., 19. in £1‘15 uri! Jutri v nedeljo ob ... ||n|An Trtfon 10-30,H'45,17., 10.,21-15 uri! IVinU 11111011 «-21
'I
Letni obračun Umetnostno zgodovinskega
društva
Snoči je imelo umetnostno zgodovinsko društvo svoj 1?. občni zbor v prostorih narodnega muzeja.
G. predsednik dr, Windischer je začel občni zbor, pozdravil vse navzoče in predlagal, naj se z občnega zbora pošljejo vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, ter pozdravna brzojavka ministru dr. Kreku. Zahvalo za dragoceno moralno in gmotno podporo sta dobila še ban or. Marko Natlačen in škof dr. Gregorij Rožman. — Z enominutnim molkom so navzoči počastili spomin pokojnega voditelja Slovencev dr. Korošca, ki je bil velik .voditelj in podpiratelj znanosti in umetnosti.
Sredi vseh tegob in težav, ki vladajo na svetu, je v naši domovini živahno gibanje in delo na polju umetnosti in kulture. V naših kulturnih središčih se vrste vsakovrstne razstave. Jugoslavija je bila letos častno zastopana v Benetkah na biennalni razstavi svetovnega slovesa. Lepo se je postavil tudi slovenski klub neodvisnih, ki je razstavljal tudi v Zagrebu. Umetniki vztrajajo in delajo, čeprav se morajo boriti z velikimi težavami. Slovenci hočemo imeti svojo likovno umetnost. Ponosni smo na njeno sedanje stanje in prepričani, da gre naša likovna umetnost velikemu razmahu in vedri bodočnosti nasproti. V tem hotenju je pa zapopadena velika dolžnost, da vsak po svojih močeh podpiramo in pospešujemo naše živeče umetnike moralno in gmotno. Srečni smo, je dejal g. predsednik, ako pojde naš bodoči napredek v tej smeri naprej do novih pridobitev. Trajno vero imamo v našo boaočnost in nega naše umetnosti naj nam bo naša srčna briga.
Od zadnjega občnega zbora je zaznamovati precej kulturnih prireditev. Lepo napreduje Moderna galerija in vseučiliška knjižnica v Ljubljani, krasen spomenik kralju Aleksandru, pietetne Žale mojstra Plečnika, v Mariboru bo pa prav sedaj dokončana prenovitev mestnega gradu. Po dolgih naporih smo letos v Ljubljani dobili tudi Glasbeno visoko šolo. Za vse to je bilo treba mnogo truda, mnogo napora.
Iz tajniškega poročila naj povzamemo, da se mora društvo boriti z velikimi gmotnimi težavami, posebno pri izdaji Zbornika. Zbornik so pričeli sedaj izdajati v 650 izvodih, prej v 1000, kar je izdajo precej pocenilo. Nič kaj vesel pojav pa ni, ko je v društvu vedno manj članov. Društvo se je udeležilo po svojem zastopniku zborovanja zgodovinarjev na Črni gori pri Ptuju. Društvo je priredilo letos tudi 16 umetnostnih izletov, katerih se je udeležilo 650 izletnikov. Izlete je vodil vselej msgr. Ste-ska.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo 21.53» din dohodkov, stroškov pa 28.508 din. Primankliai krije društvo iz dobro imet j a.
Knjižničar je povedal, da prejme društvo razne revije in publikacije iz tujine. Društvo si dopisuje s 14 inozemskimi društvi.
Pri slučajnostih so predlagali, da naj odslej Zbornik izhaja letno 4 krat, ker bi tako svoje člainstvo še bolj povezali z društvom, in pocenil publikacijo. Občni zbor je imenoval zaslužnega člana 70 letnega prof. Mateja Sternena za svojega častnega Člana. Društvo bo pričelo spet z rednimi predavanji, kot je bilo to pred leti v navadi. Letos bo 10 predavanj, na katerih bodo predavali le poznani naši strokovnjaki.
Novi odborniki umetnostno zgodovinskega društva so: er. Windischer, dr. Marolt, ga, dr, Majaronova, dr. Stele, msgr. Steska, dr. Mesesnel, dr. Ložar, dr. Mik uš in kustos etnogr. muzeja dr. Kos.
Celjske novice
V počastitev spomina narodnega voditelja dr. Antona Korošca bo v nedeljo ob 9 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice žalna slovesnost, na katero vabimo vso celjsko narodno zavedno javnost!
Zanimive izpred celjskega okrožnega sodišča. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije pekovskega mojstra Mavrina Andreja iz Šmarja na 10 dni zapora in 2.200 din denarne kazni, po istem zakonu na 10 dni zapora in 1.200 denarne kazni pekovskega mojstra Grobina Viktorja iz Grlič.
Zanimiva je bila razprava o dogodku 4. avgusta v Slov. Konjicah. Sedlarski mojster Mihelak Viktor je videl ob 10 zvečer na nebesnem svodu sij. Takoj je po svoji gasilski dolžnosti alarmiral gasilce, ognja pa ni bilo. Zato je prišel pred sodišče in bil obsojen na 900 din globe. Mihalek se je pritožil na okrožno sodišče, ki ga je oprostilo, ker so tudi priče izdovedale, da so videle nek sij nad konjiškimi gorami.
Zaradi koruznega stroka, ki ga je odtrgala Skorja k Helena iz Predene pri Šmarju, na njivi Čujež Marije, je izreklo okrajno sodišče v Šmarju kazen na 10 dni zapora. Okrožno sodišče v Celju je kot prizivno sodišče sodbo razveljavilo in oprostilo Škorjak Heleno čujež Marija namreč ni mogla dokazati, da je točno videla Škorjak Heleno, ko je lomila strok.
Žalni ibor na dr. KoroičeYetn grobu ob vsakem vremenu
Žalni zbor, ki je napovedan za danes zvečer na grobu voditelja Slovencev dr. Korošca, bo ob vsakem vremenu in prav tako bo šla baklada iz mesta na pokojnikov grob.
Vremensko poročilo
Kraj	.* C £ * Is o ® iC	i empe-raturt o U'		** »-X *	•3 C « C c «*“ žN	Veter (smeT, Jakost)	Pada- vine	
		if	OS • c «				S S	vrsta
Ljubljana	274-1	-8-0	-9-4	i5	10	0	o-l	sneg
Maribor	774-1	-10-0	-11-0	95	10	0	—	—
Zagreb	771 9	-I0-0	-18-0	96	10	0	—	—
Belgrad	?71t	-7-0	-ion	90	10	0	—	—
Sarajevo	773-1	-5-0	-7-c	90	0	0	7-0	sneg
Vis	764-0	5-0	-2-0	70	5	NE,	—	—
Split	7630	0-0	1-0	40	1	NE,	—	—
Kumbor	/62-8	8-0	3-0	55	5	NE,	—	—
Žirje	763-/	3-0	0-0	60	5	NE,	—	—
aujpovnih	762-2	100	3x	45	1	NE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno in zmerno mrzlo vreme. Ponekod bo snežilo. Najvišja toplota zraka na letališču —14.2 stop. C.
*/♦<
Koledar
Danes, sobota 21. decembra: Tomaž.
Nedelja, 22. decembra: Demetrij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. C ib er Fran, Srbska ul. št. 7/1., telefon št. 36-41.
Maturanti III. drl. realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1930 so poklonili namesto venca na grob umrlemu tovarišu Borisu Žirovniku ob priliki desetletnice mature po gospodu ing. Lapajnetu »Domu slepih v Ljubljani« 400 din. Za plemeniti dar se društvo iskreno zahvaljuje.
Jutri vsi, ki ste prijatelji smeha, zabave in veselja, v frančiškansko dvorano, kjer priredijo slovenski skavti burko v štirih dejanjih »Pardon, pomota«. Igra bo igrana prvič v Ljubljani. Nabavite si vstopnice v predprodaji, pripeljite s seboj tudi vaše otroke. Začetek ob četrt na C popoldne. Cene običajne.
»Kralj z neba« ▼ frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta M. O v Ljubljani bo uprizorilo o božičnih praznikih E. Gregorinovo igro »Kralj z neba«. Prva uprizoritev bo na sveti dan, 25. decembra, ob 5. popoldne, druga 26. decembra ob 3. popoldne, tretja istega dne ob 8. zvečer, četrta v nedeljo, 28. decembra, ob 5. popoldne, vselej v frančiškanski dvorani. Za deželske obiskovalce je inožen povratek z večernimi vlaki, zlasti na dan 26. decembra za predstavo ob 3. popoldne. Vabimo vsa ljubljanska in tudi okoliška prosvetna društva in katoliško občinstvo, da si to lepo delo ogledajo •n vstopnice pravočasno preskrbe v predprodaji pri tvrdki A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
Darujte za starološki »Dom slepih«, zavod za odraslo slepe! Čekovni račun št. 11672, »Dom slepih«, Ljubljana.
Naročniki »Slovenskega doma«! Naročite »Slovenčev koledar« po 18 din. Naročila bomo sprejemali le do 1. jan. 1841. Za nenaročnike velja 28 din.
i c.
ayer,
Hi|a
manufakture. Ljubljana
največja izbjra_tekstnnih novosti
Po mrzlem nov snežni val v Sloveniji
Ljubljana, 21. decembra.
Pri vremenskih pojavih vlada neka tajinstve-na zakonitost, ko se vrste dobe raznih pojavov v primernih in določenih presledkih. November se je v Sloveniji poslovil tako, da je nam poslal obilico mokrega snega, ki je kmalu izginil. December se je nato 11 dni uveljavil z mrzlim valom, ko je dosegla najnižja jutranja temperatura tako-le do —10° C in je vladal prav znosen, za zdravje deloma prijeten mraz. Dne 11. decembra je iz ruskih step pridrvel čez Karpate močan snežni val v Slovenijo. Poprej je bila zemlja zmrznjena in suha. Padlo je mnogo, do lOcm suhega snega, ki se je obdržal.
Sneg je naletaval nekaj dni. Nato je pritisnil v Slovenijo nov mrzli val, toda znatno močnejši, ko oni v začetku decembra. Včeraj smo doživeli najhujši mraz. Poročila iz raznih krajev so kratko javljala stanje mraza. Najnižja temperatura se je gibala med —12° do —21° C. Tudi na Notranjskem je bil prav salamensko hud mraz, kjer je začela divjati poleg tega še burja. Mraz je delno oviral železniški promet. Prva posledica je bila, da so vlaki prihajali v Ljubljano z več-
športne vesti
Hašk : Ilirija. Nocoj ob 20 nastopi na ledeni ploskvi pod Cekinovim gradom Haškovo hokejsko moštvo. Moštvo zagrebških igralcev je prav za prav sestavljeno iz igralcev iz Siska in je ojačeno z nekaterimi inozemskimi igralci. Postava Haško-vega moštva, ki bo nocoj nastopila proti državnemu hokejskemu prvaku naši Iliriji, je naslednja: Holupek, Berghauer, Popovič, Piitzl, Ilemmerling, inž. Knebl, Galecki, Starčevič, Kovačič, Mauer in Škrtič. Najznamenitejši igralec zagrebških hokejistov je stari poljski reprezentativni igralec Hem-merling, ki je leta 1932 v Lake Pjacidu zastopal poljske državne barve v hokeju. Prav tako je leta 1932 nastopil v Lake Placidu tudi Galecki.
Državni prvak naša Ilirija gre kljub temu v borbo kot favorit. Prav gotovo pa se obeta nocoj in jutri dopoldne lepa športna borba dveh najboljših moštev v hokeju v državi. Vstopnina znaša 15 din, za člane in vojake pa 10 din.
Medklubsko prvenstvo v slalomu. »Akademski športni klub« razpisuje v nedeljo 22. decembra ob 11. uri medklubsko prvenstvo v slalo-mu na Črnem vrhu nad Jesenicami. Tekmovanje bo za prvenstvo dam, gospodov in moštev, ki ga tvorijo trije prvoplasirani. Tekmovanje se vrši po pravilih^ SZSZ in imajo pravico tekmovanja vsi člani včlanjenih klubov. Prijave se sprejemajo 22. decembra do 10. ure v koči ASK Gorenjca« na Črnem vrhu. Prvoplasirani dami, gospodu In moštvu poradi ASK krasne, umetniško izdelane diplome ali plakete. — ASK
jlmi zamudami, toda ne s tolikšnimi, kakor leta 1929, ko so imeli včasih brzovlaki do 10 in še več ur zamude. Potmiški vlaki so imeli včeraj do 50 min. zamude, brzovlaki pa od 50 do 100 minut.
Zanimiv je vremenski pregled o termometer-skem stanju, kakor ga je zaznamovala transformatorska postaja na Črnučah. Včeraj okoli 6. ure je termometer kazal najnižjo temperaturo —21° C. to stanje je ostalo dobri 2 uri. Nato se je začelo živo srebro prav počasi dvigati proti ničli. Doseženo je bilo popoldne najvišje stanje —12° C. Pozneje je termometer začel znova padati. Snoči ob 20. uri je bilo 6tanje —16°, ob 22° pa se je tem-peratura začela zopet spreminjati tako, da se je termometer dvigal. Naglo se je živo srebro dvignilo na —10” in pri tem stanju je ostalo do davi. Med polnočjo in 4. uro je nastopilo južnejše vreme.
Po splošnih opazovanjih je davi okoli 5. ure začelo snežiti. Snežilo je sprva prav počasi. Tu-intam so se pojavile prve snežinke kot nekake izvidnice, da-li je teren primeren za sneg. Pozneje je začeio močneje naletavati.
Zadnji mraz je povzročil, da so mnoge reke popolnoma zamrznile. Glavna struga Ljubljanice je od Špice nizdol zamrznjena. Na nekaterih mestih se otročaji drsajo po ledu struge. Lastniki ledenic se že pripravljajo, da nasekajo in spravijo v shrambe večje količine ledu. Stroški za sekanje in prevažanje ledu pa so letos prav visoki z ozirom na draginjo in izredne splošne razmere. Veliko je povpraševanje po delovnih močeh, ki so spos&bne za sekanje in nakladanje ledu. Pravijo, da so sekači ledu plačani po 10 din in še več na uro. Led bo prinesel mnogim prav čedne zaslužke, ki so zvezani s trpljenjem in težavami.
RADIO
Program radio Ljubljana
Nedelja, 22. decembra:	8	Jutranji	pozdrav.
8.15 Komornag lasba. (Trio: Marin, Comelli, dr. Švara.) 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). 10.15 Rad. salonski orkester (vodi V. Novšak), 11 Plošče, 11.45 Klavirski koncert (štiriročno: gg. prof. Ivan Krmpotič, dr. Valens Vodušek). 12.30 Objave. 13 Napovedi. 13.02 Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč. Mija Vidičeva, gg. Avgust Berlot, Kazimir Drašler in Rad. orkester. 17 Kmet. ura: Pogoji za dobičkanosno ovčjerejo (g Inž. Anton Greifj. 17.30 Mladinski zbor »Zvonček«. 18.15 Valčkovi kralji (plošče). 19 Napovedi, poročila
19.30 Slovenska ura: a) Fr. Kunstelj: »Marijo nosijo* — narodopisni prizori, b) Sestre Finkove: Narodne.
20.30 Koncert Rad. orkestra. 22. N&oovedi. Doročila.
22.15 Veseli bratci (plošča)
Umetniške razglednice, ki jih je založila Prosvetna zveza, zahtevajte po V6eh trgovinah in trafikah. Razglednice ko umetniško delo slovenskih slikarjev. Predstavljajo nam svetonočni dogodek, kakor ga je zamislil slikar Layer. Druge predstavljajo poklonitev Treh kraljev, po sliki J. Šubica. Širite smisel za slovensko umetnost. Naročajo 6e tudi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani.
Slika dr. Antona Korošca mora priti v sleherno slovensko hišo. Kjerkoli se zbirajo naši ljudje, naj bo na sten* slika našega narodnega voditelja. Zato je Prosvetna zveza založila velike slike v bakro-ti6ku v izmeri 53X66 cm in se naročajo pri Prosvetni zve«i. Miklošičeva cesta 7. Cena v prednaročilu 30 din.
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Sobota, 21. decembra: »Skrivalnice«, Red B.
Nedelja 22. decembra ob 20: »Lepa Vida«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 23. decembra: Zaprto.
Torek, 24. decembra: Zaprto.
Sreda, 25. decembra ob 15; »Mali lord«. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Znižane eene.
OPERA — začetek ob 8 »večer
Sobota; 21. decembra: «Grof Luksemburški«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Nedelja, 22. decembra, ob 15. uri: »Angel z autom«. Mladinska opereta. Krstna predstava. — Ob 20. uri: »Carmen«, Izven. Gostovanje altistke E. Karlovčeve.
Pondeljek, 23. decembra: »Friderika«, Red Sreda. Go6tovanje tenorista J. Gostiča.
Torek, 24. decembra: zaprto.
Sreda, 25. decembra, ob 15. uri: »Friderika*:. Izven. Gostovanje J. Gostiča. — Ob 20. uri: »Fi-delio«. Izven. Znižane cene.
Četrtek, 20. decembra, ob 15. uri: Angel z autom«. Mladinska opereta. — Ob 20. uri: sVe-sele žene vvindsorske. Izven.
Petek, 27. decembra: zaprto.
Mariborsko gledali&čc
Sobota, 21. decembra ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene.
Nedelja, 22 decembra ob 15: »Petrčkove poslednje *anje«i ob 20: »aN dnu«. Znižaa« cene.
I Zadnji. V korist igralskega pokojninskega sklada.
	
Morska trava - nova
Tkanine iz nje niso razjedljive
Angleški znanstveniki so po dolgih raziska-vanjih prišli do novega izuma, ki bo po vsej verjetnosti zrevolucioniraJ tekstilno industrijo in tekstilno trgovino po svetu.
Ta novi izum omogoča predelovati morsko travo v tekstilno - industrijske namene. S to novo tekstilno industrijsko surovino bo odslej mogoče izdelovati razne tkanine in platno visoke kvalitete. Nova tkanina bo posebno prikladna za izdelovanje nogavic, toplega perila in za izdelovanje raznega drugega pletenega blaga.
Ta nova tekstilna surovina vsebuje 20 do 50% algij&ke kisline in ne reagira ne na alkalne
tekstilna surovina
in ne gore
snovi. Nova tkanina tudi ni gorljiva, kaT ji daje še posebno važnost	,
Novo tkanino so izdelali šele po dveh letin temeljitih naporov.
Najboljša trava, ki jo bodo uporabljali z® novo blago, je vsekakor ona iz Hebridov. o Hebridov izvozijo vsako leto okrog 40.000 ton te trave Ta količina je doslej zadovoljevala vse potrebe Sedaj bodo vse bolj na široko gojili to travo, ki bo donašala Hebridom tuai lepe denarce. Ta izum je pripomogel, da bo imela Velika Britanija doma dovolj surovin za izdelovanje blaga in da bo počasi postala docela neodvisna od tujine.
Na Sredozemskem morju gre za milijarde angleškega cesarstva
List »Daily Telegraph« je prinesel članek, v katerem obravnava vprašanje, kakšen pomen ima Sredozemsko morje za angleško strategijo.
Pomen Sredozemskega morja je v tem, da je osnovna pot za zveze med deli britanskega imperija. Mislili so, oa bi v primeru, če bi bila ogrožena Indija ali Avstralija, poslali lahko hitro iz Anglije pomoč.
V	sedanji vojni pa se je položaj Sredozemskega morja čisto spremenil. In to zaradi vojnih ciljev.
Angleški prvi cilj je ta, da Anglija podpre Egipt, Grčijo in Turčijo ter prepreči, da ne bi padla nafta na Srednjem Vzhodu v roke sovražnika. Če imajo Angleži Suez in Egipt, potem lahko preprečijo svojim nasprotnikom pristop na kopnem in morju k oporiščem v Vzhodni Afriki. Sredozemsko morje pa je važno tudi zato, ker nudi Angliji oporišča za ofenzivo proti Italiji. Toda Sredozemsko morje sedaj ni več pot, ampak bojno prizorišče. Od Londona do Sueza je okoli rta Dobre nade 18.000 km. Od Durbana do Sueza je 7200 m, od Freemantla v zahodni Avstraliji 8000 km in od Sidneja 10.000 km. Srednji vzhod je prostor, kjer razvijejo svojo delavnost vsi deli cesarstva vzhodno in
| južno od Sueza. Te države imajo na razpolago
I	mnogo sredstev. Surovin imajo v izobilju in je skoraj ni stvari, ki bi jim jo bilo treba uvažati od drugod.
Proizvodnja tovarn v teh državah je znašala leta 1937 od 33 do 50% britanske proizvodnje. Indija izdeluje danes sama 90% vojaških potrebščin in izvaža orožje, razstreliva ter opravo v Anglijo. Avstralija izdeluje skoraj vse potrebno orožje in strelivo V tovarnah dela 150 tisoč delavcev in letna vrednost izdelkov znaša 80 milij. funtov (16 milijard dinarjev). Južna Afrika dela razstreliva, granate, bombe, motorna vozila vseh vrst in tudi oklepne vozove.
Ladjedelništvo se je razvilo po vseh državah vzhodno in južno od Sueškega prekopa. Tudi Indija ima ladjedelnice za graditev ladij do 12.000 ton. Podobno ladjedelnico delajo zdaj v Melbournu v Avstraliji Prvi rušilec vrste »Tribal« so spustili pred kratkim v morje, Vse te dežele so tudi podvojile število industrijskih delavcev.
_ Te države bodo porabile prihodnje leto za vojno 265 milij. funtov. Toda to še ni ves napor. Avstralija in Indija sta dobili velika naročila iz Anglije,
S pogreba pokojnega voditelja Slovencev; duhovščina moli v sprevodu.
Dvesto kitov je naredilo samomor
Čudna skupinska samomorilna besnost pri največjih sesalcih zemlje
Romunska vlada je prepovedala izvažati belo moko, sladkor, alkohol, krompir, rastlinsko olje, čebulo, riž, čaj in kavo
Količina sovjetskega petroleja, ki ga dobiva Nemčija vecmo rase in so neresnična poročila, da bi Sovjeti ne dajali Nemčiji nič več tekočega goriva, javlja nemški poročevalski urad.
0	odstavitvi romunskega zunanjega ministra poroča italijanska agencija Stefani, da taka sprememba ne more pomeniti, da bi se bila spremenila tudi zunanja politika Romunije.
Med romunskim in bolgarskim tiskom se je začel oster prepir o tem, kakšna nasilja sta izvajali Bolgarija in Romunija nad manjšinami, ki sta se morali po znani dunajski razsodbi preseliti iz južne in severne Do-brudže. Po pisanju olx>jega tiska je veduo vsega kriva samo nasprotna stran.
Japonska na Kitajskem ne vodi imperialistične vojne in sploh nima proti Kitajski kakih napadalnih namenov, temveč hoče na temelju pravice rešiti vsa vprašanja na Daljnem Vzhodu To bo delala tudi naprej, ker želi, da se mir utrdi. Japonska in Združene države bi morale skupno preprečiti vsak spopad na Tihem morju, je govoril japonski zunanji minister Macuoka pred nekaj dnevi.
Iz Alzacije so zdaj izgnali vse sumljive ljudi, zaradi česar se lahko začne sodelovanje Alzačanov pri obnovi, kakor si jo je zamislil voditelj Nemčije Adolf Hitler, poročajo alzaški listi po končanem prisilnem preseljevanju Francozov iz te pokrajine.
Fašistovski prispevek v prvem obdobju sedanje vojne je bil zelo pomemben in učinkovit, zlasti v diplomaciji, politiki in časnikarstvu po različnih evropskih prestolnicah. Zato sta italijanski in nemški narod prepričana, da se bo vojna končala z njuno zmago, piše »Berliner Loikal Anzeiger< po po-ročjou agencije Stefani.
Škoda po letalskih napadih v Angliji in Nemčiji
Znani ameriški radijski poročevalec Warren Irving, ki se je pTed kratkim vrnil iz Netničje v Ameriko, sodi, da so angleški letalski napadi na Nemčijo onesposobili 39 odstotkov nemške industrije.
Med drugim pripoveduje, da je videl v Hamburgu razdejane cele predele v luki. Na lastne oči se je prepričal o veliki škodi v industrijskih podjetjih v Porurju in okrog Kolna.
Bil je v obeh prestolnicah, v Londonu in Berlinu, ter je dejal, da angleška letala napadajo 6amo vojne in industrijske objekte v Nemičji. Prepričan je, da zaradi tega, ker nemška mesta niso zavarovana z baloni kakor je London in nekatera druga industrijska mesta v Angliji. Nad tako nezavarovanimi mesti se lahko spuste letala zelo nizko in z gotovostjo zadenejo nameravane cilje.
Kar pa zadeva moralo prebivalstva, 6odi ameriški radijski poročevalec, da je v Angliji na večji višini kakor v Nemčiji.
Obrambni ukrepi ob irski obali
Dublin, 20 decembra. Reuter: Irski minister za narodno obrambo je odredil, da naj se pristanišči Galvey in Sl igo na zahodni irski obali postavita pod vojaško nadzorstvo. Dozdeva se, da je ta odredba samo nadaljevanje ukrepov za primer morebitnega vdora. Izredne obrambne ukrepe so izdali za vso irsko^ obalo. Že od julija meseca so irska pristanišča Dublin, Cork, Kingstown, Brisdatry in Defsvil pod stalno vojaško kontrolo.
Francija je doživela poraz. Še zmeraj pričakuje mirovne pogodbe. Notranjo neslogo med Francozi bi utegnil sovražnik izkoristiti in Francija bi bila spet premagana. Zato morajo Francozi prenehati z neprijaznim presojanjem seoanje politike ter složno korakati v boljše življenje, pišejo francoski listi z ozirom na notranjo opozicijo v Franciji.
Pred mesecem dni je nekega popoldneva pomorski nadzornik pokrajine Darling v južni Afriki sporočil v Capetown, da je v zalivu Grotta in Sea Spray veliko število poginulih kitov. Ravnatelj pomorskega urada je to nenavadno vest sprejel s smehom in je dejal, da so to pripovedke. A vseeno se je odločil, aa odpotuje v Darling. Še pred odhodom je dobil telefonsko sporočilo, da leži v zalivu nad 200 mrtvih kitov. Ta vest se mu je zdela nemogoča, ker tako velikih jat teh vrst sesalcev ni niti v Antarktiki
Še isti dan so bili v že imenovanem zalivu. Z velikim začudenjem so gledali trupla mrtvih kitov,, ki so ležala na kamniti obali. Na nekaterih krajih , je bilo po pet kitov drug vrh drugega. Zdelo se nam je, da jih je orjaška roka pograbila ter naložila drugega na drugega. Nekateri, do 30 m dolgi, so ležali do 60 m daleč od morja. Vsa obala v dolžini dveh morskih milj je bila pokrita s kiti.
206 mrtvih kitov
Strašen je bil pogled na 206 mrtvih kitov. Za ogled vseh kitov so potrebovali celo uro. Posebno pozorni pa smo postali, ko smo videli dva največja, ki sta ležala 60 m od obale. Živali sta se morali pognati iz vode z neverjetno močjo, posebno zaradi tega, ker strle iz vode pred obalo skale. Poklicali so ribiče. Ribiči so si ogledali kite in najstarejši med njimi, ki živi že nad 35 let v tem zalivu, pripoveduje:
»Okoli devete ure prejšnji dan sem stal pokraj svetilnika in gledal v morje. Čeprav ni bilo vetra, vendar je bilo morje precej razburkano. Po dvajsetih minutah sem nenadno opazil več kitovih hrbtov, kako štrle iz vode. Živali so plavale v razdalji treh milj Naštel sem jih že nad 150. Ravno sem nameraval steči v vas, da pokličem ribiče, ko opazim, da so se živali obrnile proti obali.
Skok 40 metrov na suho
Za kratek trenutek sem jih izgubil iz vida, ker je na tem mestu morje zelo globoko Kmalu za tem so se kiti v široki niti bližali obali. Vse to hitreje so plavali proti bregu, nakar se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikdar pozabil Nekaj kitov se je pognalo visoko v zrak in padlo 40 in še več metrov daleč na obalo. Drugi so zdrsnili čez steno in obležali na zemlji. Dva kita sta se posebno visoko po-
gnala v zrak, letela sta kakor ogromni granati in padla daleč od brega na tla. Ves ta prizor je trajal četrt ure.
Takoj sem stekel h kmetom, kamor so prihiteli tuc.i moji tovariši. Morje je bilo zelo razburkano. Nekaj kitov se je še premetavalo po obali.«
Ravnatelj skoraj ni mogel verjeti! če ne bi bil videl mrtvih kitov pred seboj, bi mislil, da si je ribič vso to pripovedko izmislil.
Po povratku v Capetown je dva dni pozneje ravnatelj prirodoslovnega muzeja imel predavanje o samomoru kitov. Med drugim je povedal:
Samomori v skupinah	l4.
Že nekoliko let opazujejo prirodoslovni;
da se kiti mečejo na obalo in tam poginjajo. Gotovo se je to tudi dogajalo poprej, pa ljudje niso tega opažih. Leta 1927 se je vrglo na Škotsko obalo 50 kitov. Leta 1928 je na podoben način poginilo 108 kitov v južni Afriki v Simenstownu. Preiskali so vse samomorilce iin ugotovili, da so vsi zdravi. Niso našli nobenih organskih motenj in tudi želodci so bili polni.
Ko se je pa leta 1930 vrglo na obalo pri Zanzibarju 87 kitov, se je začela znanost bolj zanimati za te prikazni. Iz tega so nastale razne domneve. Ena teh je naslednja: Ko so se živali pri Zanzibarju pognale na obalo, je vlekel zelo močan jugozahodni veter z brzino 102 km na uro. Veter je nosil s seboj pesek, kr je padal v morje. Nekateri trdijo, da je pesek prvsel v dihalne organe kitov in da je povzročil ^ pri živalih nekakšno agonijo Zaradi silnih bolečin so živali pobesnele in se vrgle na obrežje.
Nasprotno pa je bilo na Škotskem. Tu ni bilo vetra, morje je bilo mirno V začetku so mislili, da jih preganjajo druge živali. Na koncu pa so spoznali, da je samomor pri teh živalih v navadi Če skoči na kraj voditelj shupine, se poženejo vsi kiti za njim. Najstarejši kiti so skočili poslednji iz vode.
Teden dni pozneje, ko so bili kiti že odstranjeni. so še enkrat pogledali obrežje, kjer so ležali kiti. Obala je bila posuta z velikim kamenjem in čermi. Tri kilometre proč pa je bilo obrežje peščeno. Na peščenem delu obrežja se kiti niso hoteli pognati na suho, najbrž •• se zbali, da jih morje ne potegne spet v vodo...
GENERAL KRIVICKI:
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Po vrnitvi iz Sovjetske Rusije, konec maja, sem jo bil bil poklical v Holandijo. V začetku junija sva se dobila v Amsterdamu, kjer se je ustavila v hotelu >Des Pays Base. Ker sem jaz imel sedež
v Haagu, kar je bilo za pogosta srečanja predaleč, sem jo nagovoril, naj se preseli v Sclievcningen .Storila je tako ter živela tam v juniju in juliju 1937. Proti koncu julija sem jo naročil v Pariz, kjer se je ustavila v hotelu »Lutetia« na boulevardu Raspail.
Med ljudmi, ki sem jih predstavil Spiegelglassu, je bil agent čisto posebnega daru, mlad Belgijec, ki naj bi v naslednjih tednih igral usodno vlogo. Bil je moj najzaupnejši pomočnik pri mnogih nenavadnih nalogah in se je pobližje spoprijateljil z mojo rodbino. Fanta sem imel zelo rad, prav tako pa tudi inoja žena.
Pripravljal sem zdaj vse, da bi 21. avgusta odpotoval s parnikom »Bretagne« v Moskvo .Od trenutka, ko se je sprožila Reissova zadeva in še ko sem bil v hotelu »Napoleone, sem opažal, da me »senčijo«, nadzorujejo. Ko je prišla moja žena z otrokom in smo se preselili v Passy, je to senčenje postalo še nadležnejše. Žena ga je opažala celo, če je šla z otrokom na sprehod po parku.
l*o je bilo seveda Spiegelglassovo delo. Žena, ki ji ni bilo dobro, je zaradi teh nadležnosti še bolj zbolela. Razen tega pa je
otrok dobil oslovski kašelj. Ko se je bližal dan mojega odhoda, je bilo gotovo, da bom moral družino pustiti tam. Poskrbel sem, da bi lahko čez nokaj tednov prišla za mano v Moskvo.
S potnim listom na ime Schonborn sem okoli sedmih prišel na postajo St. Lazaire, da bi se odpeljal z osmim vlakom v Le Hav-re, kjer sem hotel stopiti na ladjo za Leningrad. Deset minut pred odhodom vlaka, ko sem bil že oddal prtljago in sedel v oddelku, je planil noter pomočnik pariškega agenta GPU. Dejal mi je, da je ravno prišla brzojavka iz Moskve z novimi navodili, po katerih naj ostanem v Parizu.
Gledal sem nejeverno, toda trenutek pozneje je ves zasopel prišel nekdo od mojih lastnih ljudi s sporočilom o drugi skrivni brzojavki enake vsebine. Prosil sem, naj mi brzojavko pokažejo, pa so dejali, da je pri Spiegelglassu. Dal sem spet izložiti prtljago ter zapustil vlak ravno v trenutku, ko je vozil s postaje. Po glavi mi je šinilo, da so vso storijo z odpoklicem vprizorili samo, da bi me preizkušali in videli, ali bom res odpotoval v Sovjetsko Rusijo. V tem primeru sem skušnjo prestal.
Toda jaz sem jim to nagajanje temeljito zameril. Ta trenutek me je prevzel sklep, da ne bom naredil samo konca službi, temveč, da se tudi nikdar več ne bo vrnil v Stalinovo Rusijo.
To noč sem romal križem po mestu Parizu čisto sam in se boril z vprašanjem, ali naj grem nazaj ali ne.
Prihodnje dni sem se ubadal s premišljevanjem, zakaj neki so moj odhod zadnjo minuto odložili. Ali mi je hotel Stalin dati še eno priliko, da dokažem svojo zvestobo?
Toda vohunjenje za mano so ojačili tako, da se je čutilo. 26. avgusta zvečer sem šel s svojim belgijskim pomočnikom in njegovo ženo v gledališče, kjer jo neka sovjetska skupina igrala v poslovilni
predstavi pariškega gostovanja »Sovražnike« Maksima Gorkega. Sedeli smo v drugi vrsti. Med prvim presledkom sc je neka roka dotaknila moje raine. Obrnil sem se. Pred mano je stal Spiegelglass z nekaj tovariši in mi svetoval:
»Lahko se peljete s temi umetniki na naši lastni ladji.«
Jezno sem ga pogledal in mu dejal, naj nikar ne skrbi zame. Rekel sem:
»Odpotoval bom, kadar bom tako daleč.«
Opazil sem, da je Spiegelglass s tovariši kmalu nato izginil z gledališče. Brzojavil sem v Moskvo, da se bom vrnil z rodbino tja, brž ko ho otrok ozdravel.
27. avgusta smo sc preselili v Breteuil, ki leži kaki dve uri od Pariza. Tam smo mirno živeli kak teden in otrok si je opomogel.
Ko sem 5. septembra odprl pariški »Matin«, sem dobil v njem brzojavko iz Laussaneja, v kateri je bilo poročilo o skrivnostnem umoru Čehoslovaka Hansa Ebcrharda. Torej so Ignaca Reissa le ujeli!
Švicarska policija je s pomočjo holandskega poslanca Sneevlie-ta in Rcissove vdove z omembe vredno spretnostjo raziskovala več mesecev. Poročilo o vsej zadevi je bilo objavljeno v Parizu pod naslovom »Umor Ignaca Reissa«, napisal ga je Piere Tesnč. Po nadalj-nih policijskih rnziskavanjih so ugotovilj naslednja dejstva:
V noči na 4. september so tik ob poti, ki drži iz Lausanneja v Chablandes, našli truplo moža, starega kakih Štirideset let. Imel je pet krogel v glavi in sedem v telesu. Mrlič je v rokah trdno tiščal kosem sivih las. V žepu so našli potni list na ime Hansa Eber-hardta in železniški listek za Francijo.
♦
V torek: Beg pred komunističnimi morilci.
Za Jugoslovansko ttskaroo » Ljubljani: Joto Kramarič — Izdajatelj; Ink Jot* godjt «» Urednik. Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« uhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih le jutranjik - Metečna naročnina Je 14 din. ta Inozemstvo 28 din ~ Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 25 dinarjev* celoletne 50 dinarje*. Uredolčtroi Kopitarjeva n Ilca VIII ~ Oprava! Kopitarjeva ulica K	lelolou	4001	do	1005	«•»	Podružnice! Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo metlo, Trbovlje.