>K
o j J j 8
IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DMEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
■2LXHL- žtev- 195 (2191)	TRST,	torek	12. avgusta 1952	_______
Nobenega popuščanja italijanskemu
imperializmu!
Cena 20 lir
VELEPOSLANIK FLRJ T GRČIJI
o razvoju jugoslovansko-grških odnosov
vel r	ovirati	to	sodelovanje,	je	nasprotnik	mednarodne	miroljubne sloge, je dejal
ePoslanik Jovanovič -„Borba" o diskriminaciji trž. Slovencev na gospodarskem področju
BKfvV»^a Pisnika) vSD' H. - jugoslo.
J°vaaovT femk V GrŽijl Rad°Š
Ekem rS- V 12]avl V aten' «»0ia U-,Poudaril važn(*t Vnosov« ^-^goslovanskih jal Tm, ' narodi, je de-v w^?r!OVli' *° vedno živeli rili za C SJVU in 6e skupno bo-
^ razumr	0 in obst°5- Zato
njimi čl	’ da obsta5a med
zaim*,; , 0 Prijateljstvo in !ta Ksšn' ^U®wlavija in-Grčija sti, j!?10!111 vsaki napadalno-se Ce nas napade, Skupno borili proti sovražniku. Zato raz-in	].nega Prijateljstva
^lavlhfaL^ GrŽii0 in n ost načif . - Pl ne samo var-stavlia „ - v> temveč predivi ,DJ*1^fvek hranitvi mi-^goh. Kdor nas kleveta in Wlrati «aše sodelovaje ft,-rJ;.nasprotnik mednarodnel3 *nesloge in doka-
ji niti t?6 Ze,U dobro niti Grčl-
HaL T§OSlaViii,>-Udaril vir?^16 * nato P°-skov	*" medsebojnih obi-
5o^elovaniaaZV0?., medseb°jnegB Lil- Y k pomen ne-
Katarcev ^ grških parla" ter . Za razvoj teh odno obist *azi! Prepričanje, da ““»“ara. iU1?oslr>van5l?e parla-*l°bil m!/e]egacije še bolj po-Pre^.f°3no zbližanje.
1° 8Slkncar.igrajske občine erim GekL .arigrada Fahedin ‘^stvo* ]e danes s svojim Prispel z letalom
V ^JUbljar,. , .	- ‘»►■»um
v^edniv ^7. ga 3« »Prejel Poljane »Jelinega odbora
& -S* ■***■ **** sfi*
jutri
na Bled,
j*T.?0riern ^ s ,turskim am'
rj«no 5apru1^3ero. Zelo tl,ya sprejpi 9 1x5 Saspoda Ge-na BIedu tudi mar-
•^‘sar-aas:
!S*hski
zveznega sveta Vladimira Simiča, ki jim je po daljšem razgovoru objasnil organizacijo jugoslovanskega parlamenta. Nato jih je načelnik zveznega gospodarskega sveta Jovanovič seznanil s problemi jugoslovanskega kmetijstva. Nocoj so se turški novinarji skupno z domačimi in inozemskimi novinarji v Beogradu udeležili svečanega sprejema v turškem veleposlaništvu.
Po vesteh iz jugoslovanskega zunanjega ministrstva se bo 19. t. m. v Gleicbenbergu v Avstriji sestala mešana avstrijsko-iugoslovanska komisija. Na tej konferenci bodo v smislu načelnih sporazumov, ki so bili doseženi med obiskom avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji, razpravljali o dvolastniških posestvih na jugoslovansko-avstrijski meji.
Kot gost centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije je danes prispela v Beograd na lf>-dnevni obisk štiričlanska delegacija belgijske socialistične mladine. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bodo belgijski mladi socialisti obiskali razna mesta in se seznanili z življenjem in delom jugoslovanske mladine in z razvojem Jugoslavije.
Nocojšnja «Borba« piše o zdravem gospodarskem položaju tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno, ko so s svojim delom prispevali k gospodarskemu razvoju Trsta, in o ravnanju Italije, ki je gospodarsko uničila ne samo vse slovenske gospodarske ustanove, temveč tudi privatnike. «Borbai> ugotavlja, da je po drugi svetovni vojni Italija skušala zvrniti krivdo za tako ravnanje na fašizem. Ta izgovor pa postavlja na laž ravnanje Italije, ki nadaljuje gospodarsko osvajanje
cone A STO na škodo Slovencev, namesto da bi Slovencem povrnila storjeno škodo. Oelo več, zaključuje «Borba», Italija izkorišča imovino, ki jo je dolžna Slovencem, za nadaljnje iz-koriščevanje in italianizacijo Slovenije, za gospodarsko osvajanje Trsta.
Danes so se na Reki začela dela za elektrifikacijo proge Reka-Zagreb. Predvidevajo, da bo do konca letošnjega leta e-lektrificiranih prvih šest kilometrov proge od Reke do Suša-ka-Brajidice, prihodnje leto pa do Srpskih Moravic. Mnogi jugoslovanski strokovnjaki zastopajo mnenje, naj se tudi nova proga Beograd-Bar, ki jo bodo začela graditi prihodnje leto, e-lektrificira.
V Klanju v reškem okraju je včeraj bila svečano proslavljena 100. obletnica rojstva dr. Matka Laginje. Pred več tisoč ljudmi z Reke in okolnih mest in zastopnikov ljudskih oblasti je bil odkrit v Klanju spomenik istrskemu preroditelju, na njegovi rojstni hiši pa spominska plošča. Na svečanosti je govoril Josip Sestan, član izvršilnega odbora Ljudske fronte Hrvat-ske.
B. B.
na razpolago za obrambo zahodne Evrope, 50 po njegovem še precej nezadostne. Vendar je izrazil prepričanje, da bi se sedanje £ete Severnoatlantske zveze odlično obnesle v odporu pred začetnim napadom. Dejal je, da predstavljajo namestitvene težave in transportna ter preskrbovalna vprašanja največje probleme atlantskega za. vezništva. Poudaril pa je, da je mišljenja, da 50 atlantske države sposobne doseči svoje letošnje cilje.
Rekel je tudi, da Severnoatlantska zveza skrbno proučuje nova orožja in njihov učinek v zvezi z bodočimi p#4»ebami severnoatlantskega pakta
Ridgwajeva
tiskovna konferenca
PARIZ, 11. — Vrhovni poveljnik atlantskih sil- v Evropi general Matthew Ridgway, je imel danes svojo prvo uradno tiskovno konferenco, odkar je prevzel vrhovno poveljstvo nad severnoatlantskimi silami v Evropi,
Naglasil je tudi, da ne verjame, da se je nevarnost oboroženega napada v Evropi ka. kor koli zmanjšala. Sile, ki so
-MMIgmiU predsednik si utrjuje položaj
zredna pooblastila Mosadeku
Niljol	!.(!iQŠkim	svet°valcem v Iranu - Mosadek obljublja, da ne bo
teher	pooblastil	na	škodo	ustave	-	Posledice krvavih incidentov 21. julija
it i ■ 11. — Iranski se- vih in 30 ranjenih. Zaradi teh
incidentov sta bila
je S no
fiesel na ®g!asovi Proti 4 pre.
Mosadekl ga predsed-
i Pred „1 lzredna poobla-a^ni m; ■ las°vanjem je fi-? >*»£ d* *akona v me v°lilne-
pa je dp-2yezi Z novimi todeli gosn f Jal’ da bodo pri-
S ^ <•“ »i*-
Uft08®* 'zakn!?6!'3 spreminjati
>»vi. tZlk°nodaje o justični
želi le zboljšati
r*Vj .
®ien Uu:enivee 10\
.<
»iu7‘ejo,
sad.Uv6odel‘it!?k03, po Pasova-»re7J. so še ‘f°lri0moaij Mo-rajšniim °rJI’- kl so bili u&redSedn'v Ptl rninistr-ob i-kar jim , ,U' poroža'i o Mo^i Pril^f v°^dek dejal ek Ujavii Y glavnem je p0°blastii zahteva iz.
<>hj,d,ra?‘nevar-
v« in a Položaj huVI’ r za’ »Ja " *aradi u tre odložit-,.p«obla«ti, ega osredotoče-
H j« retil>ih ukn,k“ “ Pn-
^edii^ovii pov- Mosa-Kn,h PoobS'*«natorjem. da
^rafl 3al na -i ne bo ni' P°ro?-i skodo ustave, bilo r>*o javlja danes J' 3u>ija v /uavih incident Ahvazu 16 mrt-
rokah mini-pri-
dokončno odpoklicana v Teheran poveljnik divizije Kuzistana in- vojaški governer v Ahvazu,
Predsednik zbornice Kašani je danes izjavil, da po njegovem mnenju ameriiki vojaški svetovalci Iranu niso več potrebni. Na tem polju, je dejal Kašani, nosi vsekakor odgovornost iranska vlada.
Kakor poročajo iz Washing-tona, trdijo dobro poučeni kro. gi, da bi ZDA takoj posredovale pri Angliji, naj radikalno menja svojo politiko nasproti Iranu, ako bi takšna sprememba lahko preprečila perzijskim komunistom prihod na oblast, Ti krogi nadalje pojasnjujejo, da so v nedavnih angleško-a-meriških razgovorih prišli do zaključka, da bi spletke iranskih komunistov najlaže preprečili na ta način, da bi utrdili Mosadekov položaj. Tak rezultat bi bil lahko dosežen, če bi se Anglija odrekla gospo, darskemu blokiranju Irana in dovolila prodajo iranskega petroleja na inozemskih tržiščih.
H, J s"fe odklanja
11. —
Predsednik
bVob^ko Zahte'
enec Carlo
uSld 2adnl° v°j-
sorti** * ‘cusea,
»»'»i.,«
•X,'	'
tre^a Wiiv°“ amerišk-ega
Hoiailanga)
‘Janškemu sodi-sodišča
%i^ n bil^.oku
svojo
na ta	odiočitev
v zadnm’ Že* da * -ana^ Jl vojni P°<1 NiW?VrženP -Q in torei ni
Vn,Ciil italLnepoSrednl lu-
*Nihi je v tej t, oblasti. dosiej 1 ^ezi Poudaril:
Je bil	d«j-
ie k-,	v	c-	ln	storjen	6,
ii. lla takv.,1 ernl itaiiii v;
Italiji, ki Nemi ZDA
in nih-
,	•	— ita-
ni = ^»tradicijo	Sedaj zahte
Oela nikakr*r,V °nem «a^ % krajih fi2ič^ kon-ne ,	.	je	bil	zlo-
^ silami LSV^.imi °boro-ne diruga4e]>f
Na ta način bi Mosadek dobil politično prednost, Iran pa bi se lahko okoristil z 20 do 30 milijoni dolarjev.
Drummondovo tajno poslanstvo
LONDON, 11. — Sir Jack Drummond, ki je bil pred krat kim z ženo in hčerko umorjen med letovanjem v Franciji, je bil med vojno tehnični svetovalec za prehrano pri angleški vladi. V tej zvezi piše londonski tednik «Sunday Ex-press», da je angleška vlada na podlagi tajnega dogovora z nacisti med vojno poslala Drum-monda na nemško ozemlje on. stran vojne črte.
Policijski komisar Sebeille, ki vodi preiskavo v zvezi z Drummondovim umorom, je danes ponovno poudaril prepričanje, da je trojni umor delo domačina.
Začetek delovanja Sehumanovega načrta
V nedeljo je v Luksemburgu slovesno začela z delom visoka oblast evropske skupnosti premoga in jekla- Izjave angleške in ameriške vlade
Maršal Tito na obiska v tržaškj počitniški koloniji v Bohinjski Bistrici.
LUKSEMBURG, 11. — Včeraj je slovesno začela z delom visoka oblast evropske skupnosti železa in jekla, ki je nastala po znanem Schumanovem načrtu. Začasni sedež visoke oblasti je v Luksemburgu, za izbiro stalnega sedeža pa je potrebno, da se prej sporazumejo Francozi in Nemci o kočljivem posar-skem vprašanju.
Člani visoke oblasti so se danes dvakrat sestali in začeli z delom. Odbor ministrov, ki je organ za zvezo med visoko oblastjo in šestimi vladami, se bo sestal v Luksemburgu proti koncu meseca. Točni datum še ni določen. V krogih, ki so blizu visoke ciblasti, menijo, da se
OD SEDMIH KRALJEV NA SREDNJEM VZHODU SO TRIJE MLADOLETNI
Jordanski hrall Talal odstavljen
Uradna razlaga za sklep jordanskega parlamenta je Talalova duševna bolezen, znana pa so tudi nasprotja med njim in Angleži - Do polnoletnosti novega kralja bo oblast izvrševal namestniški svet
AMAN, 11. — Jordanski parlament je daraes sprejel zahtevo viade, dq kralj Talal me more več izvrševati kraljevsike oblasti, in proglasil njegovega mladoletnega sir® Huseina za novega kralja. Parlament je sprejel sklepi Po dolgi izredni seji za zaprtimi vraiti.
V dobro obveščenih krogih trdijo, da go se dbgodki razvijali tako:
Parlament je na tajni seji imenoval odbor treh senatorjev in treh poslancev in mu poveril nalogo, naj pro. uči zdravniška poročila o Talalovem zdravju — trdijo, da je skicotfrenik — in vladne zahteve. Pridružili so se trije amanski zdravniki, iki so proučili zdravniška poročila dveh egiptovskih zdravnikov. Sklenili so, da je T^lal zaradi duševne bolezni nesposoben za izvrševanje kraljevske oblasti in odbor je sz obžalovanjem priporočil* parlamentu, naj sprejm« zahteve vlade in konča Talalovo kraljevanje.
Vladne zahteve Je parlamentu sporočil ministrski predsednik Tevfik Abul Huda, ki je dejal, da nima smisla čakati na kraljevo ozdravljenje in predložil parlamentu poročila dveh egiptovskih' zdravnikov, ki sta bila, pred enim: mesecem poklicana v Aman, da bi preiskala kralja.
Mladoletni novi kralj Husein je trenutno v Švici pri svoji materi. Manijo, da se bo vrnil v domovino približno čez deset dni.
Vlada je sklenila, da bo v deželi vladal namestniški svet, dokler Husein ne bo polnoleten.
Vesti o Talalovem zdravju so bile v zadnjem času pnscej pogoste. Mnogo se je govorilo, da ne gre samo za njegovo duševno stanje, temveč tudi za njegovo politično mnenje. Znana so med drugim njegova nasprotja Z Angleži.
* * *
Nekaj predzgodovine današnji h dogodkov v Jordaniji;
20. julija 1951 je bil jordanski kralj Abdulah I. umorjen v Jeruzalemu, ko je stopil iz Omarjeve mošeje. Na procesa proti organizatorjem atentata so trdili, da gre za zaroto nar sprotnikou sedanjega haimit-
skega režima, v katero sta zapletena med drugim polkovnik Abduliah Tell. bivši vojaški guverner v Jeruzalemu. ki se je zatekel v Kairo, in dr. Musa El Husseini.
Emir Talal, sin umorjenega kralja, je bil takrat v nekem švicarskem sanatoriju, o njem so krožile najrazličnejše go-vorice in trdili so. da je njegov um omračen. Vedelo se je. da je v napadu besnosti zabodvl svoja ženo jn prisolil zaušnico generalu Glubb paši, poveljniku arabske lecrije. Malo verjetno se je z-’elo, da bo zasedel prestol. Kralj Abdulah, je že pred svojo smrtjo zahteval, naj v nasledstveni zakon vnesejo novo določilo, po katerem bi bil izključen od nasledstva prestolonaslednik. če bi kazal duševne motnje.
V Londonu je vprašanje nasledstva zbudilo veliko zanimat-nje. Splošno so trdili, da bi moral biti Talal avtomatično izključen in da bi prestol moral zasesti emir Najef, Abdulahov drugorojenec in začasni regent. Drugi so menili, da pripada krona Huseinu, Talalovemu simi in da bi kraljevsko oblast moral izvrševati namestniški svet. dokler Huseini, kl je imel takrat 16 let, ne bo postal pol■ noleten.
Talal, ki po uradni tezi trpi na živčni depresifir) in kl so aa v Parizu zdravili specialisti za živčne bolezni, dobivat od časa do časa vročične napade, od katerih zapada v hudo krizo; v eni izmed takih kriz je zabodel Seno d trebuh. Toda pokazalo se je, da je zdravljenje v Parizu zelo učinkovito; Talal rti imel več napadov in je začel kazati voljo, da se vrne v Aman in na prestol. Predstavniki Foreign Officea so ga obiskali in Talal. o katerem ort glas, da pri Angležih ni priljubljen, je zanikoval, da bi bil na sproten zavezništvu z Veliko Britanijo. Trdil je. da bo nadaljeval politiko suojegei očeta in potrdil svojo izjavo tudi v P*' smu, ki ga je izročil nekemu angleškemu odposlancu.
val v Aman, kjer so ga kronali za jordanskega kralja.
Tdilal je rojen leta 1908 v Meki, šolal pa se je v Angliji — v Oxfordu in v Sandhurstu, angleški vojaški akademiji. Njegov oče, takrat emir Abdulah, je prevzel oblast v Transjorda-niji po prvi svetcnmi vojni in je bil leta 1947 proglašen za kralje te dežele, ki je medtem prevzela uradno ime Jordan. Talal se dolgo ni ukvarjal z javnimi posli; šele leta 1939 je postal častni poveljnik nekega bataljona araibske legije, v maju 1951 pa ga je njegov oče postavil za kraljevskega namestnika jordanskega hašmit-skega kraljestva. Ze leta 1950 je bil Talal v psihiatrični bolnici v Beirutu, nato pa se oe zdravil v Švici, medtem ko je jordanska vlada po Abdulahom smrt imenovala njegovega mlajšega brata Najefa zai regenta.
5. septembra 1951 je parlament sogldsno odobril vladni predlog, da se emir Talal proglasi za kralja jordanskega kraljestva, ki je svojim 400.000 prebivalcem nedanmo pridružilo še milijon Palestincev.
V letošnjem maju se je Talalovo zdravje spet poslabšalo m zdravniki so mu svetovali potovanje v tujino. Pred odhodom je podpisal dekret o usta. novitvi namestniškega sveta, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in predsednika senata in zbornice. V Parizu se je spet zdravil, nato pa v začetku junija nenadoma sklenil, da se bo vrnil v Jordan. Vendar se je kmalu premislil in odšel v Švico, kjer živi njegova žena. Po dolg'h pogajanjih je Talal, ki se je večkrat razgovarjal z ministrskim predsednikom in z bratom, le sklenil, da bo odpotoval domov.
V zvezi z njegovim duševnim zdravjem je bilo kup ugibanj in namigovanj, češ da je njegova duševna bolezen bolj pretveza za spletke tujih impe_ rialističnih sil kot resnična kraljevska nadloga.
Prestolonaslednik Husein, ki je bil danes proglašen za jordanskega kralja, bo imel IS let v prihodnjem maju. Šolal se je
Husein je zdaj že tretji mla. doletni kralj od sedmih, kolikor jih danes šteje Srednji vzhod. Najmlajši je egiptovski F.uad Ahmed, ki ima sedem mesecev. Mladoleten je tudi iraški kralj Feisal, ki je trenutno na potovanju v ZDA.
Zdi se, da tudi na Srednjem vzhodu kraljem zadnje čase trda prede. Prestol perzijskega šaha se maje, precej članov njegove družine pa je že šlo v tujino. Tudi jemensrci imam je očitno precej zaskrbljen za svojo bodočnost; takoj po vesti o odstopu kralja Faruka je prepovedal uporabo radijskih sprejemnikov v svojem kralje, stvu in tako skušal prikriti to vest svojim podanikom. Dokaj trdno je v sedlu Ibn Saud, ki pa ga bo bolezen najbrž kmalu spodkopala.
Federacija
med Abesinijo in Eritrejo
ADIS ABEBA, 11. — Cesar Haile Selasie j« danes ratificiral nova eritrejske ustavo, po kateri je Eritreja kot avtonomna država priključena etiopski federaciji.
Načrt za federacijo med Abesinijo in Eritrejo so Združeni mairodi odobrili 2. dec. 1950, 9. julija letos pa je eritrejska ustaivod&jna skupščina odobril^ novo ustavo, po tej ustavi bo zvezna vlada v Adis Abefai pristojna za zunanjo politiko, zunanjo trgovino in valutno gospodarstvo, ostale posle pa bo opravljala avtonomna eritrejska vlada. Komisar OZN za Eritrejo bo nadzoroval prenos oblasti od britanskih oblasti, ki upravljajo to bivšo itali. jamsko kolonijo od leta 1941, na npvo eritrejsko vlado.
Za slovesnost ratifikacije je odpotovala v Adis Abebo posebna eritrejska delegacija.
BUENOS AIRES, 11. — V gneči, ki je nastala včeraj med pogrebnim sprevodom Peronove žene, je bilo ranjenih 506 oseb, 136 so jih morali odpeljati v bolnico.
Nagib obljublja
volitve v februarju
Nov poziv strankam, naj izvedejo notranje čiščenje
Kmalu nato je Talal odpoto- v Aleksandriji in v Angliji,
KAIRO, 11. — Glavni stan gen Nagiba je izdal danes u-radno poročilo, ki pravi, aa «sta vlada in vojska soglasni, da je treba v februarju izvršiti v Egiptu parlamentarne volitve)). Poročilo pravi nadalje, da vojska nima namena razpustiti politične stranke, da pa zahte. va, naj izvedejo popolno čiščenje, ki naj zagotovi politično stabilnost v deželi z zdravim parlamentarnim življenjem.
Poročilo pravi tudi, da je vojska zahtevala od vlade vrsto novih zakonodajnih ukrepov, ki naj omejijo obseg vele. posesti, da se «zmanjša neenakost med zemljiškimi posestniki in onimi, ki nimajo nobene zemlje«, izboljšajo življenj, ske pogoje kmetov, dajo pobudo za ustanavljanje industrijskih podjetij, ki naj izboljšajo življenjsko raven v vsej deželi; končno naj se odpravijo posredni davki, ki najbolj obremenjujejo manj premožne sloje.
Podoben proglas je izdal včeraj zvečer ministrski predsednik Maher, ki pravi med drugim, da podpora ljudstva gen. Nagibu pomeni «svoboden vse. narodni referendum, s katerim je ljudstvo na dokončen in nepreklicen način izrazilo svoje mnenje«. Vladni proglas napada egiptovske stranke in pravi, da bo vlada izdala zakone za čiščenje vsega političnega sistema, stranke pa se bodo ali tem zakonom podredile ali pa bodo izginile.
Medtem se nadaljuje opozicijsko gibanje v vafdi stični stranki, ki zahteva izključitev glavnega tajnika stranke Fua-da Serag el Dina in uvedbo večje notranje demokracije v stranki. Ministrski predsednik Malier je danes sprejel nekaj predstavnikov vafdističnega o-pozicijakega gibanja. Posvetoval se je tudi z voditelji nekaterih drugih strank.
Vojaški glavni stan je naznanil, da se bodo danes začeli vo. jaški manevri v okolici Kaira.
Leta 1949, S. novembra, je ljudska republika Poljska nehala obstajati kat ljudska, kot republika neodvisnega poljskega naroda, poljska ljudska armada pa je nehala biti poljska in ljudska. Ta kapitulacija je vpisana v zgodovino na ta usodni dan, ko so se v Zakonodajnem sejmu v Varšavi žarki reflektorjev ustavili na marmornato hladnem, nabuhlem licu Konstantina Ro-kosovskega, ki je poljskemu ljudstvu znan že od prej, zlasti iz leta 1944, ko so z njegovo sokrivdo Nemci v ognju in krvi zadušili vstajo v Varša. vi. Niti malo ni paradoksalno, da je ta akt ukinjenja zadnjih formalnih znakov poljske državne suverenosti spremljal v Sejmu neobičajen cerimonial. Sredi burnih aplavzov in klicanja Stalinu je maršal Sejma Kovalski prečital odlok o prevedbi Rokosovskega iz sovjet. ske armade na položaj o-brambnega ministra Poljske Predsednik vlade Cirankie-wicz, obrnjen proti pravkar uvoženemu komandantu, pa je svečano izgovoril: vNavdaja nas globoko veselje in zaupanje v bodočnost, varnost in mir, kajti orli svobode se vra. čajo v svoja gnezda, da bi stali na straži njihove varno sti...y>.
Orli svobode? S tem izra-
GIBANJA ODPORAV SATELITSKIH DEŽELAH
zom je. stalinska politika obe. ležila pojem guvernatorjev, ki v imenu Moskve vladajo deželam Vzhodne Evrope. Pojem ni niti nov niti neznan, toda izraz je prav tako porogljiv kot značilen za metode, ki se jih poslužuje ZSSR pri ustvarjanju sistema satelitskih držav s centrom v Mo-skvi. To je samo materialni izraz vsiljene teorije o nosvo-bodilnem poslanstvu sovjet, ske armaden. V skladu s to teorijo se pretvarja zgodovina podrejenih narodov, ki se morajo naučiti, da so jih brez vsake njihove soudeležbe o-svobodile samo in edino ruske armade.
Po drugi stalinski teoriji — da ni izgradnje socializma brez pomoči ZSSR se morajo narodi teh dežel naučiti, da niti oni niti. njihovi delavski razredi in partije, niso ni-kak činitelj niti sila v preobrazbi in razvoju svojih dežel. O tem obstajajo tudi javna priznanja vodilnih ljudi teh dežel. Tako je n. pr. Josej Revaj, član CK .madžarske Stranke dela v časopisu «Tar-tatalmi Semle» v številki 3-4, letnik 1949, napisal dobesedno to;
«Bili smo manjšina v vladi in v parlamentu, toda obenem smo predstavljali vodilno silo. Imeli smo neomejeno oblast nad policijskimi silami. Naša sila, naša moč naše partije in moč delavske, ga razreda je bila mnogotero povečana zaradi dejstva, da sta ZSSR in Rdeča armada bili vedno pripravljeni nuditi sam svojo pomoč...«.
Taka izjava o tem, da gibal, no silo »socialistične« preobrazbe Madžarske predstavljajo policijske formacije in o-borožene sile ZSSR, nedvomno lepo osvetljuje položaj v satelitskih deželah in njihove odnose z ZSSR.
Politična, gospodarska in kulturna agresija ZSSR v Vzhodni Evropi je pojav svoje vrste, o katerem nam daje vsakdanja praksa v teh deželah nešteto novih primerov. Nadaljnje podrejanje teh de žel Moskvi se izvršuje neprekinjeno na vseh področjih, vztrajno, brezobzirno in načrt, no, po že ustaljenih sovjetskih šablonah. V političnem o-ziru se ta proces razvija s stalnimi akcijami čiščenja, ki so svetovni javnosti razmeroma dobro znane in ki obse-
gajo vse sloje od samega dna do najvišjih vrhov birokratske hierarhije.
Najobčutljivejše mesto v tem načrtu, na katerem Rusi najbolj brezkompromisno vztrajajo, so vojske satelitskih dežel, ki jih Sovjeti reoorgani. zirajo in po svoje krojijo s ci. ljem, da bi jih spremenili v del svoje imperialistične armade. Sovjetski častniki so že, bodisi kot vrhovni poveljniki, bodisi kot inštruktorji, na vseh vodilnih položajih v teh vojskah. Naj navedemo samo dva primera.
Na Poljskem je Rokosovski v pičlem letu po svojem ustoličenju razmestil na vrhovih poljske armade 15 generalov, 9 polkovnikov in veliko število višjih oficirjev, ki so vsi služili v sovjetski armadi. To so: namestniki Rokosovskega, armadni general Kozilo Vladi, slav, generalni major Ohab Edvard in generalni major Jaroševič Pjotr, načelnik generalnega štaba armadni general Korzic Vladislav, poveljnik suhozemskih sil gene. ralni major Poplavski Stanislav, poveljnik letalstva generalni major Romejko Aleksander, komisar mornarice Urba.
novič Jožef, načelnik generalštaba suhozemskih sil generalni major Sienicki Vladislav, načelnik generalštaba le. talstva generalni major Ka-dazanovič, generalni inšpektor oklopnih enot generalni major Mierzikan Jan itd.
Ali primer bolgarske armade, katere načelnik generalštaba Asem Grekov je živel v ZSSR 18 let, general Sterju Atanasov 20 let, generalni ma. jor Zaharije Zaharijev pa je končal v ZSSR letalsko akademijo. General Pančevski je služil dolgo vrsto let v ZSSR in v raznih krajih v tujini kot agent NKVD itd..
Druga, nič manj občutljiva točka v načrtu sovjetske ekspanzije je gospodarsko področje, na katerem izvajajo Rusi agresijo v raznih oblikah, počenši od množičnega izvoza »strokovnjakov«, kar pomeni samo prvo etapo za o-svajanje gospodarskih pozicij, pa do ustanavljanja mešanih družb. Ni pretirano, če rečemo, da predstavlja gospodarska dominacija ZSSR v zgodovini edinstven primer izkoriščanja narodnih gospodarstev cele vrste dežel. Do kakšne
stopnje so njihova gospodarstva podrejena Rusom, kaže pogodba o ustanavljanju sovjetsko - romunskih mešanih družb, v kateri se člen 28 glasi;
qIzvršne funkcije družbe pripadajo generalnemu direktorju (ki je po pogodbi obvezno Rus). On vodi celotno poslovanje in u%>ravlja lastnino in fonde družbe...« Za pomočnika generalnega ravnatelja (ki je po pogodbi Romipn) predvideva isiti člen: ((Pomočnik generalnega ravnatelja pomaga generalnemu ravnatelju pri iz-vrževanju dolžnosti in izvr-iuje naloge, ki mu jih poveri generalni ravnatelj.^ Vsak komentar bi bil odveč.
Ta nepopolni uvod naj služi za lažje razumevanje položaja, ki je nastal v teh deželah zaradi takega vseobsegajočega pritiska in ropanja. Toda zgrešeno bi bilo meniti, da ljudstva Bolgarije, Poljske, Romunije, Madžarske in osrtalih podrejenih dežel ravnodušno prenašajo satelitsko politiko sovjetskih agentur. Normalno je, da ljudje, ki ljubijo svojo deželo ini njeno svobodo ini neodvisnost, ne morejo mimo gledati, kako
jim neka tuja sila odvtKma te pridobitve, pa naj Jo pojasnjujejo in opravičujejo kakršnimi koli »Ideološkimi« in drugimi razlogi. Vse težji položaj delavcev in kmetov in vse občutnejše odrekanje od življenjskih potreb, fci jih zahtevajo povečani apetiti sovjetskih izkoriščevalcev, povsem naravno izzivajo nezadovoljstvo in odpor.
Res je, da ta odpor nima značaja organiziranega gibanja, toda samo dejstvo, da so
bo tega zasedanja verjetno udeležil tudi Adenauer, ki ga je na pogajanjih o Schumanovem načrtu večinoma nadomeščal podtajnik zunanjega ministrstva prof. Walter Hallstein.
Prvo delo visoke oblasti bo, da bo določila število in sestavo upravnega osebja. Rešiti bo morala tudi vprašanje začasnega proračuna, dokaj preglavic pa bodo menda povzročile tudi težave v iskanju stanovanj za osebje. Pravijo, da bo visoka oblast imela v službi 200 uradnikov. Izvedenci predvidevajo precej ogorčeno borbo za posamezna važna mesta, kajti vseh šest držav poskuša preskrbeti svojim ljudem najboljša — in najbolje plačana — mesta.
Denarna sredstva za delovanje visoke oblasti bodo po pogodbi o Schumanovem načrtu dale industrije jekla in premoga; združene v »pool«. Stanovanjsko vprašanje pa bodo verjetno prevalili na ramena luksemburških oblasti.
Ob formalnem začetku delovanju «poola» je britansko zunanje ministrstvo objavilo danes naslednjo izjavo:
«Vlada nj. veličanstva pozdravlja včerajšnjo ustanovitev visoke oblasti evropske premogovne in jeklarske skupnosti in je bila zastopana pri otvoritveni slovesnosti po ministru nj; Veličanstva v Luksemburgu, Geofreyu Allohinu. Vlada je ob več priložnostih jasno obljubila svojo podporo namenom te skupnosti in poudarila svojo namero, da vzpostavi najtesnejšo povezavo z njo, kakor hitro bo visoka oblast ustanovljena. Vlada n j Veličanstva ie vsak čas pripravljena začeti razgovore s predsednikom visoke oblasti o svojem odnosu do nje«.
Kakor pravi agencija »London Press Service«, ki je razširila to izjavo, za enkrat še ni mogoče napovedati, kako obliko bo imela ta povezava — to je, če bo potrebno skleniti kake sporazume ali pogodbe z visoko oblastjo.
Predsednik visoke oblasti, Monnet, je dobil povabilo, naj bi okrog 21. avgusta za nekaj dni obiskal Veliko Britanijo. Med svojim obiskom bo razpravljal o teh zadevah z namestnikom pomočnika zunanjega ministra. Prv^ korak pri tem bi, da bodo imenovali načelnika britanskega zastopstva in imenovanje je pričakovati v kratkem.
Zunanji minister Acheson je podaj danes izjavo, v kateri je pozdravil začetek delovanja visoke oblasti po Schumanovem načrtu za evropski premog in jeklo. V izjavi pravi, da je «to prvi večji korak do združitve Evrope«.
Izrazil je tudi prepričanje, da bo šest evropskih držav v bližnji bodočnosti ratificiralo pogodbo o evropski obrambni skupnosti. To bi bila akcija, pravi Aoheson, ki bi vodila do naddržavne evropske politične oblasti.
v izjavi pravi nadalje, da ima ameriška vlada namen, dati evropski premogovni in jeklarski skupnosti močno podporo, kakršno zasluži njena važnost za politično in gospodarsko združitev Evrope. Pristavlja da se njegovim čestitkam k vzpostavitvi visoke oblasti pridružujejo vs{ Američani, v pričakovanju, da bo uresničila upa-nje, katerega ima vanjo toliko ljudi.
Kratke vesti
^ASHINGTON. 11. _ Vladi £JJA in Izraela sta sklenili
llTaa4TvP° kat«r«»bo S el lahko kupoval v ZDA voja-
|k,° °?r*mo, in orožje. Med deta ?rednJega vzhoda ima-ta podobne pogodbe z ZDA *e Egipt m Saudska Arabija * * *
oblasti prisiljene podvzemati j	-	TM3e	51ani
proti prebivalsrtrvu drastični!
policijske in upravne ukrepe, potrjujejo, da odpor obstaja in da se razvija tako n* vasi kot v mestu. p0 podatkih, s katerimi raizpolagamo, se te odpor v raznih deželah, pa tudi v vsaki posebej, manifestira y raznih oblikah, odi nezadovoljstva in pasivne rezistence pa dto sabotaž in diverzantskih akcij. Številni begi čez mejo so prav tako oblika odpora. Resnost te oblike kaže dejstvo, da je samo v Jugoslavijo do konca leta 1951 pribežalo več kot 6 000 o®3b.
V tem članku bomo prikazali samo nekatere podrobnosti o načinu in oblikah ljudskega odpora v satelitskih deželah Bolgariji, Romuniji in Madžarski.
.(Nadaljevanje prihodnjič)
ekspedicije 50 se spustili v podzemeljsko jamo «Pi*erre S. Martin« in dosegli 505 m globine. Utaborili so se ob podzemeljskem hudourniku in čakajo na druge člane ekspedicije. med katerimi je tudi njihov vodja, belgijski profesor Cosyns.
* * #
NICA. 11. Danes zjutraj 'je prispel iz Sajgona v Nico cesar Bao Dai, ki bo ostal v Franciji na zdravljenju več tednov. Med njegovo odsotnostjo bo oblast v rokah vladnega sveta, v katerem je 21 članov. ***
TOKIO. 11. - ZDA in Japonska so podpisale danes sporazum glede transportov civilnih letal. Domnevajo, da bo podoben sporazum podpisala Japonska tudi z Anglijo.
PRIMORSKI DNEVNIK
3
— -
12. avgusta 195J
12. avgusta
Dane:
Klara
Grožnje
šovinistov
Pred časom smo že pisali v našem časopisju ne sam o optantih na Goriškem, ampak tudi o onih v Beneški Slovenijii, ki se nahajajo v podobnem položaju. Pisali smo tudi, kako jim delajo krajevni varnostni organi ovire pri podaljšanju dovoljenj za bivanje, dokler ne bodo rešene prošnje za opcijo itd
V zadnjem času pa se je zgodilo nekaj «nezaslišanegay>, kar moti spanje urednikov pri listu «Messaggero Veneton še mnogo bolj kot neznosna poletna vročina. Pomislite samo: na nekaterih pokopališčih «ita-lianissimen Beneške Slovenije so se pojavili nagrobni spomeniki z napisi v slovenskem jeziku, ki bodejo v oči triko-loristične kulturonosce in drugo podobno šovinistično svojat.
V svoji sveti jezi se «Mes-saggero Veneton huduje na italijansko oblast, ki dovoljuje bivanje takih slovenskih optantov v tej deželi, ko pa je vendar v mirovni pogodbi jasno rečeno, da morajo imeti optanti italijanski občevalni jezik Zato bi bilo treba tem ljudem, pravi «Mes-saggero Venetov, stopiti na prste in omejiti njihovo svobodo. Nekateri od teh ljudi se nikakor nočejo ukloniti, čeprav so jim oblasti zagrozile, da jih bodo konfinirale v taborišču uLe Fraschette».
<(Stvar je še nejasna»t pravi dalje «Messaggero» «obstaja sicer grožnja, ki pa še ni bila izvedena«.
Očividno gospodom ni prav, da slovenskih optantov, ki so po večini domačini, pa iz raznih vzrokov niso imeli urejenega vprašanja državljanstva in so zato morali optirati, ne morejo pod eno ali drugo pretvezo pregnati. Očividno je tu-di. da so zanje določila in sporazum o optantih španska vas, ker bi drugače vedeli, da je eno občevalni, drugo pa materinski jezik. Prav mi beneški Slovenci moramo imeti zaradi popolnega odrekanja naših manjšinskih pravic kar dva občevalna jezika; enega (italijanskega) z oblastmi in drugega (slovenskega) v medsebojnem in družinskem življenju.
Poleg tega pa obstajajo še posebni dogovori med Jugoslavijo in Italijo prav glede take vrste optantov, ki jim je slovenščina materni jezik. Prav bi bilo, da bi se «Mes-saggeron potrudil in se seznanil s temi določbami, preden bi po starem fašističnem sistemu pošiljali naše ljudi v kon-finacijo. Tisti časi so minili in zanje ne sme biti več povratka.
(Iz «Soče»)
I POPOLNOMA v du hu fa šisti č n ega režima
Poitalijančevanje, glavni cilj
italijanskih oblasti v Beneški Sloveniji
Hemnkristjanski oblastniki teptajo osnovne pravice ljudstva Otroški vrtci so jim sredstvo za ogabno raznarodovalno politiko
V Mažerolah pri Torjanu, majhni vasici ob začetku če-dadskega gričevja, je zrastel nov otroški vrtec ONAIR. Poslopje je zgradil Pokrajinski urad za delo. Prav gotovo je to eden izmed najlepših otroških vrtcev v vsej pokrajini. V pro. storni stavbi so lepe učilnice, soba za' igranje, jedilnice, kuhinja, higienske naprave ter stanovanje za učno osebje.
Ce bi kdo vprašal, zakaj so napravili tako moderno poslopje za tako malo hribovsko vasico, bi mu odgovorili, da so to storili zato, da bi pomagali tem ljudem.
Pravi vzrok pa je drugje. Italijanskim oblastem je malo mar za dejanske potrebe bene. ških Slovencev. Toda od nekaj časa so v Beneški Sloveniji sezidali več otroških vrtcev, ki jih naknadno izročijo upravi ONAIR (Opera Nazionale As-sistenza Italia Redenta). To nam pojasnjuje, zakaj potrošijo toliko denarja.
Glavni njihov namen je poitalijančiti to ozemlje. In otro ški vrtci so kot nalašč, najbolj primerno in najbolj učinkovito sredstvo za dosego tega ogabnega načrta, popolnoma v duhu fašističnega režima.
NADE TRŽISKiH DELAVCEV
Gradili bodo nove cisterne
TRZJC, 11. — Na podlagi no. vega investicijskega načrta za trgovinsko mornarico, ki ga je v soboto predložil minister Cappa, bodo pričeli v tržiških ladjedelnicah graditi nove lad-je-cisterne,
Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic veliko priča, kujejo od teh naročil ter upajo, da bodo v veliki meri poživila dosedanje mrtvilo. Kot je znano so svojčas splovili cisterno «Berna». Od tistega ča-sa se vse delo suče v glavnem okoli 21.500-tonske prekooceanske cisterne, kar pa niti od daleč ne zaposluje vseh razpoložljivih sil in zmožnosti Zdru. Ženih jadranskih ladjedelnic.
I hotelu <cPri treh kronah«. Po prvi pomoči, ki so ji nudili mimoidoči je rešilni avto Zelenega križa žensko pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia.
Nesreča kopalca
GORICA, 11. — Ko se je včeraj popoldne 15-letni Ivan De Juri kopal na Soči se mu je pripetila nepredvidena nesreča. Med hojo po strugi je namreč stopil na razbito steklenico, ki mu je povzročila na stopalu občutno rano. Zaradi močne krvavitve je takoj odšel iz vode. niegovi tovariši pa so nemudoma poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenega Ivana pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. To je edina včerajšnja nesreča med številnimi kopalci v Soči, ki si v mrzlih valovih iščejo zavetje pred neusmilje-no vročino
Predujem kmetovalcem
Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici, Kr-minu, Gradiški. Roman.-u jn piefisu začele izdajati bančna nakazila b katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice.
Slabost zaradi vročine
GORICA, 11. — V Ul. Car-ducci je danes zjutraj zaradi nenadne slabosti, kateri je bi. la kriva moreča vročina, padla v nezavest 68-letna Kočevar Ljudmila, ki začasno biva v
Rok za pokojnine
do 31 t. m.
Kakor smo že poročali zapade 31. t. m. zadnji rok za predložitev prošenj za vojne pokojnine To priliko lahko u-porabijo vsi svojci padlih od 1 septembra 1939 dalje, ki so že vložili prošnje za pokojnino. Vsi svojci padlih od 1. septembra dalje, katerim so odrekli pokojnino ali so jim jo zni. žali zaradi njihovih ekonomskih ali družinskih razmer, lahko vložijo prošnjo za re. vizijo njihovega položaja z dokazi o nastali spremembi ekonomskih in družinskih razmer.
| Kdor ne bi imel še vseh potrebnih dokumentov, naj pošlje prošnjo na «Ministero del Te-soro — sottosegretariato pen-sioni di guerras, s pripombo, da bo naknadno poslal ostale dokumente.
Povsod je treba postaviti o-troške vrtce, toda upoštevati in spoštovati je treba materin jezik otrok in prebivalstva.
Odhod deklic
na počitnice v Ukve
GORICA, 11. — Danes dopoldne ob 7. je izpred Dijaškega doma odpeljal avtobus na počitnice v Ukve tretjo skupino otrok. To pot so na vrsti deklice. Za njimi bo sledila še ena izmena dečkov.
Pri odhodu jim želimo, da bi se izvrstno počutili v objemu slovenskih planin v Kanalski dolini in da bi se zdravi in veseli ter polni moči vrnili v objem svojih ljubljenih staršev.
Pianist Hans Weber pride v Gorico ?
GORICA, 11. — Ljubitelji klavirske koncertne umetnosti se verjetno še dobro spominjajo glasbenega uspeha, ki ga je v dvoranici «Hotela Posta« žel priznani dunajski pianist Hans Weber. Te dni se je razširila vest, da nas Weber namerava verjetno znova obiskati. K nam bi se vrnil šele potem, ko bi koncertiral v Vidmu. Te vesti je v naše mesto prinesla Pavla Virginija vd. Hein, ki se je vrnila s potovanja po južni Avstriji.
Peč v Landarski jami
VLADNI KROGI IMAJO RADI LE RAZNE^-jjig'
Pomagati si morajo sani
Zgradili so vodovod - Zdaj so ustanovili konzorcij za pog°z dovanje - Dokaz marljivosti in ljubezni do rodne zeml
V Terski dolini so isti domačini, ki so dali pobudo in že zgradili vodovod v Pers, sedaj ustanovili konzorcij za pogozdovanje V ta konzorcij naj bi se vključili prebivalci vseh va. si, ki imajo svoja posestva v hribih.
Gorska zemljišča ne bo mogoče durgače izkoriščati kot s pogozdovanjem. To je namreč prvi pogoj, sicer gozd na goličavah ne bo zrastel. Zato pričakujemo, da bo vlada prispe, vala svoj delež za izvedbo tega načrta, ki bo izboljšal ekonomsko stanje teh krajev in pospešil turizem
Razen pogozdovanja bi bilo treba zgraditi poljske poti, u-rediti potoke in zemljišča, ki
HUDA NESREČA PRI BELJANU - DVA MRTVA
Krvavo plačani nedeljski izlet
V nedeljo popoldne se je zgodila na cesti med Ronkami in Beljanom huda nesreča, ki je zahtevala dve življenji.
Lepo popoldansko vreme je zvabilo skupino Tržačanov, ki so se odpravili na izlet v Furlanijo. Po lepi cesti je 29-letni Sergio Rismondo iz Trsta, Ul. Giuliani 16, vozil zelo naglo z motorjem «guzzi 250» proti Tržiču. Na zadnjem sedežu se je z njim peljal 621etni Francesco Minca, tudi iz Trsta, Trg sv. Jakoba 11.
Ko je bil v bližini letališča se je hotel izogniti skupini pešcev in je zato krenil proti sre. dini ceste. V trenutku je za-
Nesreča na ovinku v 01. Orzoni
GORICA, 11. — Na ovinku v Ul. Orzoni sta z lambreto zašla s ceste 27-letni Enzo Bi-gattoni in njegov bratranec Olimpij Bigattoni iz Ul. Šile 7. Bratranca sta ž,e zjutraj napravila kratek sprehod po mestu z vozilom in sta se nato nameravala vrniti domov po Ul. Orzoni. Enzo Bagattoni, ki je vozil, je napravil nevaren ovinek v tej ulici preveč široko. tako da ni mogel zadržati lambrete, ki mu je zdrvela s poti in se skupno s potnikoma prevrnila na spodnji cesti.
Ponesrečencema so mimoidoči priskočili na pomoč in iz bližnje financarsKe vojašnice so nemudoma obvestili Zeleni križ. V mestni bolnici Brigata Pavia so zdravniki ugotovili, da je Olimpij Bagattoni pri nesreči izgubil košček ušesa in se večkrat ranil po glavi. Nje.
ii m
mmum
Zagrizeni sovražniki slovenstva strgali slovensko zastavo v Devinu
Pred to umazano skrunitvijo je policija zasliševala naše ljudi zaradi zastav in napisov, s katerimi je slovensko ljudstvo manifestiralo svoj odpor proti vračanju Italije na Tržaško Tudi kominiormističnim glasilom so slovenske zastave na tržaški zemlji trn v peti
Ljudstvo po vaseh je protestiralo prati prihodu rimskih emisarjev in preti dejanskemu priključevanju an.gloameriške cone STO Italiji z napisi po cestah in z izobešanjem slovenskih zastav, S to akcijo se pač strinjajo vsi, ki ne marajo po-vrauca Italije. Napadlo pa jo je kominformistično «Delo», češ da zastave in nepisi pomenijo pripravljanje priključitve k Jgoslaviji. Ti strupeni sovražniki vsega, kar je resnično slovensko, so stvar postavili na glavo. Naie ljudstvo je protestiralo proti priključitvi naših krajev k Italiji, oni pa tako akcijo imenujejo »titovsko provokacijo proti STO».
Te pokorne hlapce italijanskega imperializma namreč hudo iezi, da naši ljudje protestirajo proti rimskim emisarjem in proti povratku Italije v kakršni koli obliki, saj jim ta akcija kvari vse načrte, da bi spravili na$e ljudstvo na njihovo stališče, to je, da bi ga prepričali, da pač ni druge rešitve kot priključitev k Italiji, čeprav sedaj ie brenkajo na strune STO'
Kominformovci so našli dobre zaveznike v civilni policiji. Ta policija se ie zmeni ne, če vidi kje kakino italijansko zastavo. Hudo pa jo bodejo v oči slovenske zastave. Zato so začeli zadnje dni pravcati lov nanje in stikajo za lastniki zemljišč, kjer so postavljeni drogovi, ter iščejo dlake v jajcu, da bi ugotovili, ali ni bila morda kj$ zastava izobešena proti volji gospodarja.
Tako so se pretekli petek zglasili na Škofijah pri tov. Do-ru Furlaniču in nvu dejali, da je on ukazal obestiti zastavo na Plavjah. Poleg tega pa so še ukazali lastniku zemljišča, kjer je stal drog, da mora zastevo sneti. Tov. Furlaniča so tudi vpraševali, kdo }e pisal po c£-
stah gesla, kakor: #Nočemo Italije!« itd.
K tov. Furlanu v Sernpolaju so prišli z zvijačo in ga vprašali, če je dal komu kakšno davljenje v zvezi z njegovim zemljiščem v Devinu. Tav. Furlan seveda ni nič vedtl o stvari, ker je dovolila postaviti drog in obesiti na njegovem zemljišču zastavo njegova hčerka. Kq so policgji povedali tov Furlanu, za kaj gre, jim je seveda dejal, da st on popolnoma strinja s tem. da se na njegovem obesi slovenska zastava Pri vsem tem je zanimivo, kako policija sitnari in kakšno dlakocepstvo uganja le zato, ker so ji slovenske zastave trn v peti.
Tudi zastava, ki visi v Se-sljanu, jih hudo bode v oči, ker je pač ob glavni cesti, koder se vozi vsak dan nešteto vozil iz Italije in drugih inozemskih držav. Najprej sta prišla k dru. žini Pernarčič v Sesljanu dva policaja in vprašala Pernarčič Rozalijo, zakaj je izobešena zastava; nato kdio je lastnik zemljišča ali sta ona in njen mož dovolila izobesiti zastavo. Pernarčičeva jima je dejala da je zastavo izobesila sama, ker je pač Slovenka. C s, imajo pra. vico izobešati zastave Italijani, morajo imeti isto pravico, tudi Slovenci. Policaja sta jo skušala prepričati naj zastavo sname, češ da je ne sme izobešati. Ko pa sta videla, da je ne bosta pregovorila, sta odšla. Naslednji dan pa je prišel k Per-narčičevi neki podoficir civilne policije in jo zopet na dolgo izpraševal, končno pa Ii je priznal, da na svojem zemljišču lahko razobesi zastavo, kadar hoče.
Toda ni ostalo le Dri sitnarjenju glede zastav. Zgoraj smo omenili, kako je policija zasliševala tov. Furlana glede pro-
stora v Devinu, kjer je bila izobešena zastava. Ta zastava je morala biti našim nacionalnim nasprotnikom še posebno na želodcu, saj je bila na visokem drogu ob cesti in zelo velika, tako da jo je lahko videl vsakdo, ki je šel tam mimo In res v noči med soboto in nedeljo so neznani zločinci zar stavo strgali z droga, da je o-stalo ob njem 1« še nekaj centimetrov blaga vseh treh barv. Vse kaže, da so se na zastavo naravnost obesili, da se je odtrgala, nakar so jo odnesti. Sedaj vihra na drogu še ta skromni ostanek zastave, ki jo zlobne roke niso mogle popolnoma odtrgati. To umazano in podlo dejanje je hudo ogorčilo vse zavedne Slovence v Devinu in bližnjih vaseh in vsi pra-
vijo. da je treba zastavo ponovne izobesiti, da bodo vsi tujci vedieli. da je tu slovenska zemlja, ki ne sme priti nikoli več v grabežljiv« italijanske kremplje. Šovinisti se zato hudo motijo, če mislijo, da bodo s tem. da so strgali zastavo, izbrisali slovenstvo na teh tleh. Pregloboko j>e to slovenstvo pognalo koreniko prav v Devinu. ki je že v prejšnjem stoletju pokazal živo in globoko nacionalno zavest.
Zato je ta skrunitev slovenske zastave, v znamenju katere so padali naši borci, nam vsem še v večjo vzpodbudo, da ne odnehamo in da se bomo do kraja vztrajno borili, da se imperialistična Italija nikoli več ne vine na to našo slovensko obalo.
gov bratranec pa se je ranil nad desnim očesom in potol. kel po raznih delih telesa. O-limpij se bo moral zdraviti 15 dni, Enzo pa bo po osmih dneh že lahko zapustil bolnico.
ihimo'i ')lu duMHiik l
pazil pred seboj drugi motor, ki se je verjetno tudi izognil pešcem Zaradi nenadnega srečanja in nagle brzine sta trčila eden v drugega.
Trčenje je bilo tako strašno, da je vse vrglo z motorjev na cesto, kjer so obležali v mlaki krvi med ostanki vozil.
Na motorju s prikolico, ki ga je srečal Rismondo in ga je vozil 22-letni Doriano Radivo, je bila na zadnjem sedežu 22-letna Silvana Stradiot, v pri. količi pa sta bili vozačeva žena Diana in njena 21-letna sestra Ana Furlan por. Segulin, iz Trsta Ul. Media 14.
Mimoidoči so jim priskočili takoj na pomoč, rešilni avto pa jih je pripeljal v tržiško bolnišnico. Ana Furlan, por. Segulin je izdihnila že na pra. gu bolnišnice, čez nekaj minut pa je umrl zaradi hudih poškodb tudi 62-letni Minca. Diana Furlan je v zelo resnem sta. nju. V ortopedskem oddelku pa je 29-letni Rismondo, ki si je zlomil desno roko in precej pobil po telesu, Dor\ano Radivo in Silvana Stradiot pa sta lahko že zvečer zapustila Tržič
Obrfnice za javne obrale
GORICA, 11. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino spo-
POSLEDICE 8i;SE
y Terski in Nadiški dolini
S četrtega nadstropja pade	i v d	rugo
Na koncu stopnišča je zidarju spodrsnilo in kar ni bilo ograje je padel v globino		
Hujša nesreča se je pripetila včeraj popoldne na Drevoredu Čampi Elisi. kjer zida podjetje «Rossignoli» novo hišo. Po notranjih stopnicah, ki so še brez ograje, se je vzpenjal 30-letni zidar Antonio Vere iz Ul. Bro-letto 18. Ko ie prišel že do 4. nadstropja, mu je nenadoma zdrsnilo, pri čemer je zgubil ravnotežje ter omahnil v globino. Na srečo je letel nekoliko postrani, tako da je padel na stopnišče v drugem nadstropju, kjei je obležal. Seveda so mu takoj priskočili na pomoč, poklali reSilni avto ter ponesrečenca odpeljali v splošno bolnico. Tam so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, vendar se o njegovem stanju še niso iz-
jasnili, kajti zdravniki menijo, da ima poleg drugih poškodb zlomljeno tudi hrbtenico.
200.000 lir škode zaradi ..obiska*' v stanovanju
Ko se je 69-letni Giuseppe Po-stogna iz Ul. Giardini v nedeljo zvečer vrnil domov, je presenečen ugotovil, da so neznani tatovi vdrli v stanovanje, premetali njegovo sobo in sobo njegovega sina ter iz neke omare ukradli uro z zlato verižico ter prstan z briljantom. Na policiji je okradenec prijavil . 200.000 lir škode, ki ni krita j z zavarovalnino.
V Terski in Nadlški dolini občutijo posledice novega vaia vročine. Najbolj so prizadet« zaradi suše peščena zemljišča, ki potrebujejo več dežja.
Naši kmetje, ki so v piejS njih suhih letih včasih prodali seno tudi po 2.500 lir, letos imajp malo upanja, ker je prodajna cena sena še vedno o-krog 1.200 lir za stot. Brez-dvomno furlanski kmetje v nižini rabijo veliko količino sena, toda bolj se jim splača znižati število svoje govedi. Zaradi tega se je zdaj tudi znižala cena živine za zakol. Naši kmetje so zelo prizadeti, ker so dohodki vedno manjši, davke pa še bolj navijajo.
Drugi seznam trgovin
zaprtih zaradi počitnic
GORICA, 11. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino je objavila drugi seznam trgovin, ki bodo zaprte zaradi letnih počitnic: drogerija Leghissa v Ul. Dtlca d’Aosta od 10. do 17. avgusta; železarna Braunizer et Magris v Ul. Leopardi 24 od 11 do 16. avgusta; trgovina s kurivom Donato Depicolzuane v Ul. Mattioli 20 od 11. do 17. avgusta; urarna in zlatarna Ceila Peter na Korzu Verdi 13 od 15. do 24. avgusta; mesnica Makuc Ivan na pokritem trgu od 18. avgusta do 2. septembra; drogerija Visintin Guido na Korzu Italia 6 °d 15. do 25. avgusta.
Vesti za trgovce
GORICA, 11. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu na Korzu Italia 5 1. lahko ogledajo sledeče okoržnice:	poga-
janja za obnovitev trgovskega sporazuma s Finsko, Dansko in Švedsko; prodaja industrijskih maščob, last ARAR.
21.20. 21.35, 21.55, 22.40, 23.20,
23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5 5.45, 6.20, 6.40 6.45. 7 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut),
21.15, 21-25, 21.35. 21.45, 21.55,
22.15, 23 23.10. 23.40, - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6.
6.15, 6.40. 6.58. 7.10. 7.20. 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut)
21.10, 21.20, 21 35 21.45, 21.55.
22.10, 22.30. 22.45, 23.20 in 23.55 Glaimi kolodvor bolnišnice:
odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8. 9 14, 16 in 17.30; lz umobolnice ob 8.20, 9 50, 15.20 16.30. 17.50.
Gorica - Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8.20.
8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30,
16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje; 7.30, 820, 11.
13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10.20,
11.40, 13. 14.40, 15.50, 17, 18.20, 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30,
19.30. Ob praznikih odhodi s Travnika Za Standrež; 8.30, 10,
11.15, 13. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14. 15, 18 in 20. Odhodi iz Standreža; 8.50, 10.15,
11.30, 13.40, 1440, 15.40, 16 30,
17.30, 18 40, 19.30. 20.40 in 21.20, Odhodi iz Sovodenj ob 13.30,
14.30. 15.30. 18.30. 20.30.
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvor Severna postaja; ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20, 6.40, 6.50, 7. 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10. 20.20	20.30.	20.40,	20.50, 21.
21.15* 21 35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40 Odhodi i severu, postaje ob 5 20. 6. 6.15, 6 40 6.58 7.10, 7.20. /.30, 7.42 (do 20 2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20. 20.30,	20.40, 20.50, 21. 21.10,
Urnik vlakov
na goriškem ko.odvoru
ODHODI:
Proti Trstu: 6.20. 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26, 18.33*, 20.36. 21.26, 00.01.
Proti Vi dimi: 450, 5.30. 6.36, 7.59, 8.28, 10.46,	13.48,	1600''.
17-25. 19.15. 20.18, 23.20.
PRIHODI:
Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19* 8.27, 10.44	13.44.	17	21. 19.10.
20.16, 23.18.
Iz V-dma; 4 40, 6.18, 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55. 17.23. 18 29*] 20.34, 21.24. 23.59.
* Ne vozijo ob nedeljah.
roča vsem lastnikom javnih obratov, naj nemudoma prinesejo na Zvezo (Korzo Italia 5) potrdilo o vplačani razliki pri. stojbine za obnovo obrtnice. ki so ga jim izdali na Registrskem uradu ali pa potrdilo o vplačilu razlike preko poštnega tekočega računa. Tistim javnim obrtnikom, ki ne bodo nemudoma izročili Zvezi trgovcev omenjenega potrdila, ne bodo obnovili obrtnice
se udirajo. Poudarjamo, da bi država morala podpreti in finansirati ta načrt, ker je velike važnosti za splosno gospodarstvo. Toda zdi se, da so vladnim krogom bolj pri srcu le «fešte della montagna«. na katerih se le zabavajo in imajo polna usta raznih obljub.
Našim ljudem ne preostane torej drugega, kot da si sami
5-DNEVNI IZLET
V DALMACIJO
Od 4. do 8. septembra priredi uAdria - Express» 5-dnevni izlet v Dalmacijo z naslednjim sporedom: Odhod iz Trsta parnikom «Datmacija» ob 4. uri zjutraj. Obisk Opatije. Raba, Zadra, Šibenika, Splita. Dubrovnika, Kotora in zopet Splita. Prekinitev vožnje na Rabu, v Splitu in Dubrovniku in na povratku zopet v Splitu, kjer si bodo izletniki ogledali mesto in prenočili. Prvovrstna hrana na ladji. Z vpisovanjem prično takoj. Cena vožnji (vključena hrana in prenočišče) je lir 14.350. Pri vpisu plača vsak izletnik polovico vsote, dva dni pred odhodom pa še ostanek.
Ker je število Izletnikov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimprej vpišejo. Vpisovanje pri «Adria-Express», Ul. Fa-bio Severo 5-b.
pomagajo, če nočejo To bo dokaz ljubezni nas^ ljudstva do svoje rodne ^ lje, dokaz njihove žilavo*' marljivosti, bolj kot vse monije in «feste» bo to ^ lo zboljšanju gospodars^ mer v Beneški Sloveni)1-
VERDI. 17:	«Lesen: ie
D. Martin in D- LeVli' VITTORIA. Zaprt.	.
CENTRALE. 17: ((Steza K sov», F. Tucher.	^
MODERNO. 17: «Bill, veK^ ESTIVO. 21:	«Lepa je
zen!».
30. in 31. AVGUSTA IZLET NA
Bied
31. AVGUSTA
Postojno Šent Peter Ilirsko Bistrico
Vpisovanje do 1*>-1952, pri «Adria - E*' Ul. F. Severo 5 b; ‘el’
•OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRIPRAVLJA
MNOŽIČNI IZLET V TOLMIN. KI BO Vi. AVGUST*
in
ob priliki gospodarske razstave. Izleta se lahko udeležijo člani, njihovi svojci simpatizerji. Izlet bo z avtobusi in posebnim vlakom. Vpisovanje od danes ^0 vključno sobote dne 16. t. m. (razen petka) na vseh sedežih' OF v mestu ±;fgujc vaseh cone «A» STO. Cena izletu z avtobusom lir 1800, z vlakom lir 1600.	t3
stroške za vpisnino, prevoz, vstop na razstavo in dostop na razne igre, ki
dan ter kosilo.
Za drugi in tretji okraj bo vpisovanje na Korzu Garibaldi vsak dan razen od 18.-20. ure. Za prvi okraj pa^ bo vpisovanje v Ul. Ruggero Manna št. 29
dnevih in ob istih urah.
tK»
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
V petek, 8. t. m., nam je kratka a neusmiljena bolezen ugrabila v gove mladosti našega dobrega
SERGIJA TONČIČA
j- se ^
Sporočajoč to žalostno novico vsem. ki so ga poznali in imeli radi, • so nem tem potom v globoki ginjenosti najiskreneje	zahvaljujemo	prijatelje™1'	jtev’J'
se s tako .mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, s prekrasnimi venci, z br nimi šopki cvetlic ali	drugače oddolžili spominu	našega edinca in
olajšati našo neizmirno	bol, prijateljem zdravnikom	za pompč v	pokojniko	zapp*
njih urah. častitim gospodom duhovnikom za žalne obrede; pevcem, ki s	Se*'
ganljivi žalostinki v združenem zboru in tako poudarili smoter prekratki” p0\fl~ gijevega življenja, ter	pokojnikovim akademskim	tovarišem, ki	so ga taK
številno spremili in nosili na njegovi zadnji poti.
Dr. Frane Tončič, oče, Marija Tcnčtč, in Ana Tončič, nona.
V Trstu, dne 12. avgusta 1952.
Maša zadušnica bo v ponedeljek 18. t, m, ob 8.uri v cerkvi
Marijinega srca v Ul. R. Manna 10.
inar-
Dobrogoj Sonce vzide ob 5.01 in »tonL M 19.19. Dolžina dr.eva 4.18. L vzide ob 22.14 in zatone: ob IM Jutri, sreda t3. avgusta
Hiipolit. Davola	_
primorski dnevnik
12. avgusta 1952
kulturno siromaštvo v sovjetski zvezi
. ljuba. Kakšno je žito?
te*,n,*ia’ skoostrnirane situacije, vulgarizi-režin. ele“entfr»i*> človeških občutkov in hvalnice -to so kvalitete „slavne“ sovjetske umetnosti
dsteraturnaja Gazeta« št. na naslovni strani nek Simonova in Panfjero-i l,5?. °Preznih vprašanj in lj opreznih očitkov na ra-* 1“‘roškega filma. penjena književnika pra-■ . da sovjetska kinemato-WJl«Jd 1951. leta nj sr.e-i. aitl ene§a filma za otro-žiser a le V2rok’ da 5e pe-
imitr,- v °.U po filmu <<Ne-„3T. 1Kaščejs, katerega je
lat-, m'a. 1945> nehal de-
laziog^ ,filme? Kakšen je
Po 'it J Je re2iser I. Frez
5'everiha« *VPh filmib <<slon in
razred? r <tUčenka prve§a KaV opustil otroški film?
Zurav?evarHim0 režiserja V' filmih n	M Je po svojih
l5» in	<tP°gibeli	or-
enostavn	'stletni kapitan«
‘avno umaknil?
Zelo ??0V.	Panfjerov nam
enostaJ^0. od?ovarjata in 23 n:	0	krivita	ministrstvo
a ®nem?'
natografijo, češ da se &imTw° UkvariaI° z otro-v resnici	odgovor	pa je
pfed rlram° zakrivaaje oči terem en,1Tn stanjem, o ka-
»:č vedeti J^ka pisca nodeta »ististvo niHlSo-krivi nbi ml-celotm .u, režiserji, temveč
niško svoK^f’ kl zavira umetno filmov ip dirigira vse-Pa na- v sabl°ni herojev "»ital L1 Udo to veliki ali Sv°jo mat’ I fobijo nadvse gr Stali«:	1131:10 ter Velike-
^‘varjati Tk 36 zel° težk<> H otL. bre filma in še JrePf€$uieineV Take šablone i-iučujeji . humanost in iz-Vsakega fii metniško vrednost Pr;	Režiser	je	zato
kn 'n stah?	ma razdvo-
bud»ih o« , Pod Pritiskom
nr,tp°t?h1 fienih in c«t-
P°la8oma I . b filmih mu
£? ,XM,b vo,je ln 3* "nl zaplet- -er se nkvarja z '11>ni ničnimi in odgovor-
nost
V TREZEN
v Revnosti
Surovi
Sedališkem delu - ^.,eaV3selske,ga giodali-„ m razn0l,’ 7 zaljubljen par ^'■hajlev arla v bufetu. On, nutek iD’ „ pša izkoristiti tre-5tVarph Razor?1111 ° intimnih
Mih,--,	' r 3e tak:
eija' m <<V teip i« trage-
P‘ti v?°Vn "e more niti P°-
Niri • Poslušai’ Kina!...« treij a: .‘'Sedaj mi ni do tebe. c;j0l)a ie pripraviti resolu-
SeciUpavnf.ga dialoga je ko-sovietskega gle-stojj	ie	izčrpana,	ker
^°bnimi mal°nieščan.skimi. k'! Sustv' n?vaznimi človeški-beten «v.v, Se ^enujejo lju-
. V tekm- Stalin»-' °veka * ,a .ustvarjanje nad-rpska v (‘.s_a'inske dobe« je Vst°p vsem uVnoSt Preprečila V s°vje?,v uVeŽkim e»»‘votn. S° PpiavTjaklh literaraib delih Prikoval: uniformirane ne-^adi Sveoh0HSebnosU’ ki sam° ?Služiio ta «različnih imen >ka. skon?(aZIV' Crn°-bela Stke situa -^Ulrane’ neživ-eiemema J6u vulgarizira-
Revnosti	sovjetske
darfč ietslci teoretiki
sku.šai Pazili ta po avS°. Ven’ a,-,	> v iJo]av m sa
k?hraniem v rkeZplodnim teore-Viu Popolnih °^etrekih 61an-T 'h c,tat°v. odpra-
?ii Gerasim^,mer pravi Vala-G? GaZpta« if lv “Literatur-1^‘ede r,” st-
Piso ’ 5ovje®lk.npfaI°ge. ka-PPE-olncT: literaturi
ere v
ram ;^0‘n°ma
3e mo-
da resnično težje„ Za umet:J.UPezni dovede bjg !? pr°ble?? a morda nai-
sl^.^ebnc ^a - izgrajeva-Pd „ !Par Ijuh! acaja’ Ke za-^j^Sioblji bpz.en novega ti-, tv'1 Poduh0va,]tiarovitejši in i! >t? ae ten«:	izraz	»
'en« črnost J6' Z-a npmi sto-r»a ra j režim, recepti'
!a >	Pog,e3moPIe
Ufta>a	S kakŠna ie
Ge-	ljubezen višjega
\ '* Pek?" Sa:Pa eitira pri-vii)ei dvo?« f v kate-
Se i, ^ že ie zaljubljencev ni Sč^tiet-Toda, ko ,2 Po v°JOi srečala, so
bile njegove prve besede:
«Zdravo ljuba. Kakšno je žito?«
SE O OPERI
Sovjetski režiserji in operni strokovnjaki se pritožujejo, da v novih operah ni slišati glasbe in vidijo le gledališko igro. Melanholično se spominjajo preteklosti In slavnih imen Rahmaninova, Čajkovskega. Rimski-Korsakova in Musorg-skega. Zal je položaj v glasbi nepopravljiv. Muzikalni ruski narod je utihnil in njegovi veliki glasbeni predstavniki so že davno izginili s tega sveta. Rusko glasbo so zamenjale drobne cenene pesmice o veliki slavi SZ, o njenem veli-
kem vodji Stalinu. Glasba se pač ne more skladati v neprestanem strahu pred kritiko najmodrejših in pred tako zlokobnima pojmoma kot sta kozmopolitizem in anacional-nost. Za glasbo je potreben libreto, v katerem se ne prepevajo parole in ode Stalinu.
Zaman čaka ruski narod novega Musorgskega novega Čajkovskega, zaman čaka na splošen dvig svoje umetnosti. Zato bj bilo potrebno vnesti v film, v književnost, v glasbo in v vse ostale umetniške panoge človeško čustvo. A to bi bila po mnenju najmodrejših titoistična infiltracija, katere sovjetski režim ne more dovoliti. (Po «Vjesniku»)
:-x.
US
«Kitty Hawk» bratov VVright letalo s katerim sta brata Orville in Wilbur VVright izvršila pivi polet v zgodovini človeštva 17. decembra 1903 nad mestom Kitty Hawk v Severni Karolini, po katetem je letalo tudi dobilo svoje ime. Brata VVright sta letalo sama izdelala v svojj mali delavnici za popravljanje koles, ki sta jo imela v Dajtonu v Ohiu. Letalo, ki je dolgo vrsto let bilo v Angliji, kamor so ga poslali na razstavo, je Anglija vrnila Združenim državam 17. decembra leta 1948 in je zdaj dobilo stalno mesto v dvorani Smithonovega
zavoda v VVashingtonu.
INSEKTI UNIČUJEJO OD 5 DO 50 ODSTOTKOV ŽITNEGA PRIDELKA
NAPREDEK V BOJU PROTI MOLJEM kobilicam in drugim škodllivcem
Britanski državni urad za znanstvena in industrijska raziskovanja je ustanovil leta 1940 v Južni Angliji laboratorij za pobijanje žitnega molja. Nedavno so poverili 27-tetnemu učenjaku tega laboratorija ento-mologu D. W. Hallu nalogo, da kot raziskovalec tega laboratorija posreduje pri pobijanju rastlinskih škodljivcev med matično državo in kolonijami ter ostalimi državami Britanske državne skupnosti. Sedaj je mla-d-‘ strokovnjak Hall v Južni Afriki, kjer bo skozi dva. meseca zbiral podatke za laboratorij in na kraju samem pomagal v borbi protj žuželkam.
V številnih hišicah okoli glav nega poslopja laboratorija boš ob delavnikih videl približno 20 mladih moških in žensk, ki imajo polne roke opravka s tisoči žuželk 70 različnih vrst. Vsi ti strokovnjaki poskušajo po določenem načrtu vse mogoče načine uničevanja rastlinskih in drugih škodljivcev. Laboratoriju v Sloughu se je v preteklih desetih letih posrečilo zelo učin-kovito omejiti škodo, ki jo po-vzrocajo žuželke kmetijstvu
želah3 V VS8b PrekomorsIcib de'
Laboratorij v okolici južno-angleškega naselja Slough so ustanovili v začetku druge s_ve-°vne vojne zato, ker so žužel-he uničevale velike množine ži-ta ki je bilo tedaj nakopičeno v Angliji Od tedaj pa se je pod-r°čje tega zavoda razširilo tako, tla se danes v njem ukvarjajo z vprašanjem neštetih žuželk, od ščurkov in mravelj do navadnih moljev, kj razjedajo obleke. Zdi se, da je laboratorij, zlasti proti tem škodljivcem odkril zelo enostavno in ceneno sredstvo.
Najbolj pomembno pa je delo laboratorija v Sloughu za tro-pična in subtropična področja, kajti v toplem podnebju se žuželke mnogo hitreje množijo. Ker je uvoz žitaric in drugih kmetijskih pridelkov iz teh področij v Anglijo zelo pomemben, je vodstvo laboratorija v stalni zvezi z angleškim ministrstvom za kolonije.
Svetovna statistika je dognala, da uničujo žuželke po vsem svetu letno povprečno pet odstotkov vsega pridelka žitaric, na nekaterih področjih celo 30 do 50 odstotkov. Zato se žužko-slovcf ukvarjajo predvsem s pobijanjem škodljivcev v kmetijstvu. Glede tega so zelo zanimiva dognanja tega laboratorija v zvezi z življenjem drobnega moljčka »ephestia elutella«, sličnega molju, ki uničuje obleke. »Ephestia elutella« razjeda žitu.
Strokovnjak laboratorija, gospod Herford, nam razlaga, da se ličinke tega molja pozimi držijo zidov žitnih skladišč. Poleti napadajo pa skozi dva ali tri tedne celi oblaki teh moljč-kov žito, kjer ležejo svojo jajčka. Gosenice teh moljev se potem vkopljejo v žito in nekoliko tednov pozneje plezajo po zidovih žitnih skladišč, kjer iščejo razpoklin, da lahko prezimijo in začnejo ličinke znova svoje delo. Proti tej nadlogi se lahko borijo edino v tistih kratkih tednih, ko žitni molj leta in potem, ko se plazijo njegove gosenice po zidovih. V entomo-loškem laboratoriju v Sloughu so dognali, da uničimo žitni molj lahko najbolj učinkovito z
&Š5ŠcjU... > : \
,j^°OV«K1 u,	vojna	mornarica
n^PdiefiLzra.k?plw
•boi
preizsknsila svoj na svetu ZPN-I, ki je oprem-
vojne ‘ Ta Zrakom napravami za iskanje in uničenje pod-PrnarjCe p'°lv Je redno na letalskem oporišču ameriške “adaii* .bUrstu v K’ew Jerseyti, kjer bodo še Preizkušali njegovo opremo.
metilnim bromidom. Pri tozadevnih poizkusih pa so se morali strokovnjaki laboratorija precej dolgo mučiti predno so u-gotovili. koliko tega metilnega bromida ostaja v žitu. Sele radioaktivni elektroni, ki so jih dobavili iz angleškega centra za raziskovanje atomske energije v Henvellu, so to izsledili in tako končno rešili tudi to vprašanje.
V entomološkem laboratoriju v Sloughu gojijo tisoče in tisoče raznih vrst žuželk v tako imenovanih oinsektorijih«, da na njih v posehnih prostorih za i azkučevanje preizkužajo razna razkuževalna sredstva.
Podobno preizkušajo razkuževalna sredstva tudi v entomološkem laboratoriju kemijskih industrijskih podjetij britanskega imperija, «Imperial Chemical Industries«, v Jealotfs Hillu, v angleški pokrajini Berkshire.
Edine kobilice, ki so v Angliji, boš našel v omenjenih laboratorijih, ki se jih poslužujejo, da preizkušajo prmerna^ sredstva za pobijanje teh žuželk v deželah Britanske državne skupnosti. Najbolj se je obnesel v boju proti kobilicam «Gamme-xane», ki je po vsem svetu pokazal naravnost presenetljive uspehe. Na področju Victorije
zužkoslovke pri raziskovanju v entomološkem laboratoriju, ki ga je angleški državni urad za znanstvena in industrijska raziskovanja ustanovil letg 1940 v okolici mesta Slough v južni Angliji, kjer je žitni molj med drugo svetovno vojno ogrožal zaloge žita
v Avstraliji na primer, je «Gam-mexane» zelo učinkovito uničeval kobilice, na Sardiniji .je to sredstvo zajezilo najhujšo nadlogo žuželk, ki so jo kdaj koli poznali na tem otoku, v Indiji pa se je sredstvo izkazalo za zelo učinkovito proti žitnemu molju
Iz Jealotfs Hilla iz Slougha stalno obveščajo o novih dognanjih na področju žuželkoslovja ostale sorodne zavode in prizadete kmetijske organizicije po vsem svetu.
zarja na n
Prehranjevalna in poljedelska organizacija AN je objav -la svarilo, v katerem opozarja, da resno ogrožajo kobilice pre-hrano dežel na Srednjem vzhodu, v Južni Aziji in Afriki. FAO opozarja, da bo nov zarod mladih kobilic v kratkem ogrožal bombažna in žitna polja v ustju Nila in riževa polja v Indiji in drugje.
Po vesteh FAO se milijori kobilic pomikajo iz Vzhodne Afrike, kjer so se plodile, proti vsemu Srednjemu vzhodu in ti roji plodijo že nov zarod. Ugotovili so že prot; koncu lefa 1951 ogromne množine kobilic
v britanski Somaliji, Abesiniji in Keniji.
Krepke ukrepe za uničevanje kobilic so podvzele Združene države, ki po svojem programu četrte točke pošiljajo strokov njake, letala in uničevalna sredstva v prizadete dežele. Združene države so sklenile sporazume za pobijanje te nevarnosti z vladami Irana, Iraka in Jordanije, v kratkem pa bodo sklenile podobne dogovore tudi s Pakistanom, Indijo in Afganistanom. S Saudpvo Arabijo ni bil sklenjen formalni dogovor, vendar lahko ameriška letala in iraški ter ameriški strokovnjaki sodelujejo tudi na tem področju, če je to potrebno za radi obrambe Iraka,
Kljub resnosti sedanje nevarnosti so pa strokovnjaki prepričani da bo s tesnim mednarodnim sodelovanjem mogoče uničiti nadlogo kobilic v petih letih.
* # *
ARGENTINSKO
TRGOVINSKO LADJEVJE
Argentinsko trgovinsko ladjevje se je zadnja leta zelo povečalo. Njegova tonaža znaša 1.141 tisoč 350 ton. Državna ladijska družba ima v rokah 900 tisoč ton ladjevja. Argentina ima 684.000 ton tovovormh ladij in 418.427 ton ladijskih cistern. Privatne družbe^ imajo razmeroma majhno tonažo. Največja ima samo 36 tisoč 144 ton.
Zdravstvene težave Sudana
Ena največjih težav Sudana je pomanjkanje zdravnikov.
Zdaj, je ministrstvo za zdravstvo spejelo desetletni načrt za izboljšanje zdravstvenih razmer in določilo izprva 500.000 in v kasnejšem obdobju do 800.000 funtov šterlingov na leto v ta namen.
Najprvo je treba deliti zdravstveno službo v dve veji — v javno zdravstvo in v klinično zdravljenje. V prvih dneh medicine v Sudanu to ni bilo izvedljivo, ker Sudanci niso hoteli pristati na često nadležne predpise glede javnega zdravstva. ako ni bilo to v zvezi z zdravnikom, ki je zdravil boie-zen. Zdaj so pa uvideli povezanost med zdravnikom, ki z raznimi ukrepi lahko prepreči bolezen, in drugim zdravnikom, k; zdravi bolezen, katere so često nastale zaradi kršenja teh ukrejpov. Tako je tudi prvi zdravnik postal bolj priljubljen.
Po novem načrtu bo služba za javno zdravstvo odsegala skrb za materinstvo in otroke ter preprečevanje in kontrolo bolezni, ki ogrožajo okolico in socialne razmere prebivalstva.
Tej službi bodo dodeljeni razni zdravniki, bolniške sestre in zdravstveni nadzorniki.
Druga veja zdravstvene službe bo pa skušala razširiti sistematično zdravljenje, ki je zdaj v glavnem omejeno na Karthum in Omdurman, z gradnjo novih bolnišnic, ki jih hočejo postaviti 14 in za katere bo potrebno 130 novih zdravnikov.
Po načrtu bi dobili 87 novih zdravnikov iz Kitchenerjeve medicinske šble, kl je pred kratkim postala del univerzitetnega kolegija v Karthumu, ostale bodo pa morali dobiti od zunaj.
Za leto 1956 je predvidena ustanovitev serumskega instituta, ker je nujno potrebno razširiti sedanji način pripravljanja cepiva. Potrebni bodo novi	mentalno	medicino.	Bil	je	ne
bakteriologi in laboratorijski	ke	vrste	novi	Kneipp,	ki	je
do tudi povečali. Večje število bolnišnic je v razsežnem Sudanu, katerega raztreseno naseljeno prebivalstvo bo kmalu doseglo 10 milijonov, nujno potrebno. Vse zdravljenje v bolnišnicah bo brezplačno,
* * *
ISTRSKI KMET IMA 2500 KNJIG
Kmet Josip Pajca iz Tinjana v Srednji Istri ima bogato knjižnico in je znan kot marljiv bravec knjig, pa tudi dnevnikov in revij. Ze kot deček je vzljubil knjige in pridno jih je bral doma in na paši. Najprej si jih je izposojal od vaškega učitelja, kmalu pa je njegovo pičlo knjižnico izčrpal. Po tem je začel knjige kupovati. Ker pa ni imel denarja, je opravljal najnapornejše posle, samo da bi zaslužil za knjige. Poleti, ko so drugi kmetje v senci počivali, je tolkel kamen na cesti in prihranil nekaj denarja. Napotil se je v Pazin in kupil knjige. Tako je položil temelje svoji, za kmečke razmere naravnost bogati knjižnici.
Skoraj vse Pajčeve knjige so vezane in lepo zložene po zaporednih številkah in vrsti literature. Pred vojno je imel Pajca že 2.500 knjig v srbohrvaškem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Med vojno pa jih je moral skrivati po za' kloniščih. Kakih 700 knjig so mu nemški vojaši ukradli, tako mu jih te ostalo še 1.600. Po osvoboditvi je Pajca začel kupovati knjige. Zanima se za knjige gospodarske, leposlovne in politične vsebine.
* « š«
AVTOMOBILSKA KOLESA V BARVAH
Neka ameriška tovarna avtomobilskih koles je začela izdelovati kolesa v barvah. Lasniki avtomobilov bodo lahko v prihodnje izbirali kolesa v skladu z barvo avtomobila: rdeča, modra, rumena, zelena itd. Pobarvana kolesa niso nič dražja od navadnih. Rabljena bela kolesa avtomobilistom v tovarni pobarvajo. * * *
NEMŠKI KMET —
ČUDODELNI ZDRAVNIK
Nemški kmet Schumacher se dolgo ukvarjal z eksperi-
omejil v glavnem na govejo slinavko in parkljevko. In uspelo mu je. Četudi je pred posebno komisijo dokazal zdravilne vrline svojega čaja, ki se v določenih rokih daje bolni živini, ga niso hoteli poslušati. Toda Schumacher se je zavedal, da velja tudi za Nem-jčijo staro pravilo, da «...nemo propheta in patria« ...in je svoje odkritje objavil tudi v A-meriki. Odziv je bil takojšen in posebno podjetje mu je že dalo na razpolago milijon dolarjev, s katerimi naj si uredi tovarno in laboratorij za izdelovanje ter preizkušnjo zdravil. Poleg že omenjenega zdravila proti parkljevki in slinavki je Schumacher izdelal recepte tudi za zdravila proti najrazličnejšim človeškim boleznim. Zanimivo pri tem je, da so ta zdravila vsa na osnovi trav in zelišč in da so zelo učinkovita.
tehniki.
Sedaj je v Sudanu 40 bolnišnic s 4.957 posteljami, ki jih bo-
zdravil vse bolezni s čaji, zelišči in kopelmi. Moderni
ZARES NENAVADNA REŠITEV Zelo nenavaden ter v zgodovini edinstven dogodek se je pripetil pred nekaj dnevi 17-letnemu nemškemu pekovskemu pomočniku Francu Degenu. Degen se je v tej vročini kopal v reki Aaru. Ko se je pognal v vodo ter plaval pod vodo, je zadel ob nekaj človeku podobnega. Četudi razmeroma mlad, se ni nič ustrašil ampak, je potegnil to bitje na površino. Od tu, seveda, na suho. Bil je to utopljenec, mlad, sedemleten Werner Bal-lenweg, ki se je malo prej pognal, nekih petdeset metrov višje ob toku v vodo ter utonil. Degen je utopljenca potegnil tako na suho, ga z umetnim dihanjem priklical k življenju ter ga odpeljal domov k staršem.
Elfrid Šmid je sprevodnik dunajsKe cestne železnice, 32 let star, dobrodušen mo-žiček, drobne konstitucije, z otroškim obrazom in prav milim pogledom, govori previdnix m z glasom, kakor da bi se bal ljudi. Pred 13 leti je ta dobrodušen Avstrijec izvršil eno najbolj fantastičnih potegavščin novih časov. Uporabil je Hitlerjevo tehniko — čim večja je laž, tem večja je možnost, da se ji verjame — in v tem je tudi uspel. Osmešil je s tem gestapo, naciste in celo nemško vojsko, tako da so oblasti hitele vso zadevo potlačiti, čim je prišla resnica na dan.
Šmida sem obiskal v njegovem skromnem stanovanju, kjer živi z ženo in tremi otroki.
V sobi so vse stene prekrite s plavimi načrti in slikami raznih vrst voz dunajske cestne železnice. Smid mi je pokazal tudi knjigo, v kateri so točno popisani vsakovrstni modeli voz cestne železnice, ki so bili kdaj v rabi na Dunaju. Navdušenje za te vozove je bila osnova njegove nenavadne dogodivščine.
Začela se je v vasi Rampersdorf, oddaljeni kakih 20 km od Dunaja, kjer je bil njčgov stric župnik. Smid in njegova mati sta živela v župnišču. Bilo je nekaj mesecev po «Anschlusu», ko je bil nacizem na Dunaju v svojem najbujnejšem razvoju. Ce je hotel kdo komu škoditi ali si je želel prisvojiti njegovo trgovino ali podobno, je zadostovalo, da ga je ovadil gestapu kot {(ljudskega sovražnika)). Za vse drugo je potem poskrbela gestapo. Nacisti so vidno sovražili domačega župnika, a tudi Smidoue matere niso marali, ker je krožila govorica, da sta pomagala raznim ljudem pri begu čez mejo na Ogrsko.
Smid je bil tedaj star 19 let in izrazit protinacist, služil je kot vajenec v neki ključavničarski delavnici. Ker ni bilo sredstev, da bi ga bili poslali na tehniko, da bi postal inženir, je skozi leta hodil na razne končne postaje dunajske cestne železnice in proučeval vozove, tračnice in kretnice.
V veži župnišča v Rampersdorfu je visel velik načrt Diesel-električnega železniškega voza, ki ga je sam narisal. Elza, neko dekle, ki je pač upalo, da jo bo nekoč poročil, je večkrat vzkliknila: uElfrid, škoda, da ne moreš postati inženir!»
/.(Menim, da je bila to tista gonilna sila», mi je dejal Smid, «in pa govorica, da namerava gestapo konfinirati mojega strica — župnika. Cele noči sem prebdel in razmišljal, kako naj mu pomagam. Nekaj bi moral storiti, da bi dobil gestapo rešpekt pred mano, sem si mislil. Tedaj mi šine v glavo misel natvesti jim, da sem napravil izredno važen izum, ki so si ga nacisti že osvojili. In zakaj ne bi napravil sebe za inženirja, ki ga je Hitlčr sam odlikoval? Cim bolj sem razmišljal o tem svojem fantastičnem načrtu, tem bolj mi je ugajal, da sem si ga končno osvojil.))
Ze drugi dan je Smid odpotoval na Dunaj in se čez nekaj dni vrnil z nekimi pečati in številnimi nenavadnimi pismi. V prvem pismu, katerega prepis je hranil, je Smid vprašal nemške državne železnice, naj bi upoštevale njegov priloženi izum. V svojem odgovoru so mu nemške državne železnice odgovorile, da so njegovo pismo prejele in poslani, načrt .najlepše' pripprpčjle ministrstvu za promet v Berlinu. Med pismi je bil tudi dopis nemških državnih železnic, s katerim se Smid obvešča, da je ministrstvo njegov načrt odobrilo in že naročilo veliki tovarni vozov, da začne s produkcijo voz po njegovem načrtu.
((V naši katoliški mladinski organizaciji)), mi pove g. Smid, «smo imeli razna dopisovanja z ministrstvom za promet in smo za to uporabljali že pripravljen pečat za naslov. Odrezal sem na njem prvi dve besedi: «An das)) in uporabil potem ostanek za glavo na dopisih, ki sem jih prejemal. S takim dopisom ni bilo tčžko nabaviti si tudi še druge potrebne pečate,»
Ko se je Smid vrnil domov, je opremil načrte svojega Diesel-motornega voza z raznimi uradnimi označbami, kakor: «doš!o», ((odobreno», «uvaževano», k čemur je pristavil še nekaj nečitljivih podpisov. Tisto popoldne je zvedel od svojih prijateljev, da bi utegnil biti njegov stric-župnik vsak čas aretiran in konfiniran. Zdelo se mu je, da samo plavi načrt in pisma ne bodo mogla napraviti zadostnega vtisa na gestapo. Smid si je torej natipkal še pismo, v katerem ga berlinska univerza obvešča, da mu je dodeljen naslov «inženirja honoris causa)) in da se ima gospod inženir predstaviti dne 25. avgusta ob 11. uri dopoldne v državni pisarni v Berlinu, kjer ga bo sprejel firer.
((Stric, miren kakor vedno, je prečital pismo in me čudno pogledal)), pove Smid. ((Uro potem je že vsa vas vedela o veliki časti, ki me je doletela in — stric ni bil aretiran!»
24. avgusta 1938% je Smid odšel v Berlin» kjer je nekaj dni prodajal zijala in pisaril domov dopisnice, na katerih je opisoval svoj sprejem pri firerju. Potreboval je seveda še diplomo. Nabavil si je tiskovino na trdem papirju, na kateri se je bleščal v sredini napis: ((honorarna diploma» okrašen z lovo-rim vencem. Smid je vpisal svoje ime in naslov «inženir» na diplomo, pristavil značilni pečat s kljukastim križem in vse opremil tudi s potrebnimi podpisi.
V Rampersdorfu je nastala prava zmeda. Vodeči nacisti v vasi so vsi hoteli stisniti roko novemu inženirju, roko, ki jo je stisnil — sam firer. Občinski svet je priredil posebno zabavo njemu na čast, na kateri je moral Smid opisati svoj sprčjem pri firerju.
((Kaj ste jim pa povedali?)), sem ga vprašal. Stresel je z glavo, kakor da bi še zdaj veroval, da je ose res, in rekel: «Odprla so se na široko vrata in znašel sem se pred našim ljubljenim firerjem. Opisal sem jim, kako mi je prišel dobrohotno smehljajoč se nasproti kakor kak oče, kako me je pozorno poslušal z rokama prekrižanima na prsih, kakor sem ga večkrat videl na raznih slikah. Povedal sem jim, kako mi je podelil naslov honorarnega inženirja. Ko so me pa vprašali, kakšen je bil firer, ko sva si stala nasproti, nisem ostal v zadregi, temveč sem jim odvrnil: Mislim, da je bil tak, kakor si ga vi vsi pravkar predstavljate.))
Nekaj žensk se je začelo kar cmihati in nekateri moški so se usekovali. Vsi so zrli vame s tako neumnim občudovanjem, da se nisem mogel vzdržati, da ne bi pristavil, da mi je firer dejal: eDragi moj Smid, če bi kdaj kaj potrebovali, obrnite se kar naravnost name.» Povedal sem jim tudi, da mi je firer dal tajno številko svojega strogo privatnega telefona...
Dva dni kasneje srečam Petra, svojega nekdanjega sošolca, ki me vpraša, kako sem nagovoril firerja. Zdrznem se in rečem:' sHeil, Herr Reichskanzler.»
((To je smešno)), reče Peter, amoj oče je bil nekoč pri nekem uradnem sprejemu in vsem je bilo naročeno reči: «Heil mein F uehrer!«
((Mogoče mi pa tega niso povedali, ker so včdeli, da jaz prej nisem bil nacist)), je odvrnil Smid.
«Mogoče)), je rekel Peter nekam sumljivo, moram to povedati očetu.»
Smid' je šel takoj domov s kolebajočim korakom. Moral je hitro nekaj storiti. Nekaj bi utegnilo pomagati. Uniforma! Cim bolj blesteča in fantastična, tem bolje, si je mislil Smid. Odšei je na Dunaj, kjer si je kupil našitke čina majorja nemške vojske. V trgovini ga je zamamila sijajna poprsnica štabnih oficirjev. Prodajalec ga je sicer vprašal, če ima dovoljenje za nabavko teh vojaških predmetov, nakar mu je Smid odgovoril, da potrebuje vse to za neko izložbo. Nabavil si je tudi častno srebrno vrvico in rokavni znak s kljukastim križem s srebrnim robom, kakor so ga nosili najvišji strankini dostojanstveniki. V drugi trgovini si je nabavil tudi še bogato s srebrom obšito čepico.
Ko je prispel Smid domov, si je nataknil kupljeno srebrno poprsnico pogrešno čez levo stran svojega črnega suknjiča in si našil na levo ramo našitke majorja nemške vojske. ((Hotel sem pač imeti tako uniformo, kakršne ni imel v Nemčiji nihče drugi. Tako bi mi nihče ne mogel očitati, da si lastim oficirski čim>, je pristavil Smid.
V taki uniformi se je Smid ves dan sprehajal po vasi, da je tako napravil vtis na ljudi ter je odšel potem še na Dunaj. Vojak, ki je stal na železniški postaji in držal svoje dčkle krog pasu, se je takoj postavil na «pozorno« in strumno pozdravil Šmida. Na Dunaju so ga spoštljivo pozdravili kar trije polkovniki in drugi štabni oficirji. Sam je začel kar uživati pri tem.
Marsikateri Šmidov prijatelj, ki je bil r potrebi, je iskal pri njem pomoči. Pomagal jim je kolikor je pač mogel. Napravil si je osebno izkaznico, po kateri, je bila dodeljena «inženirju honoris ca'usa Elfridu Šmidu * po firerju častna srebrna vrvica in naroče< no po firerju vsem organom stranke, da se (mudi Šmidu vsaka podpora in pomoč». Ta njegova izkaznica ni nikoli odpovedala. Ko je nekega dne slišal, da je bil gospod Huber. prijatelj njegove matere, poslan v Dachau, je drzno stopil v urad nacističnega Kreislei-terja na Dunaju v, 10. okraju, pred moža, ki se ga je vse balo, in vrgel svojo izkaznico na mizo.
«Nadel sem si osorno in energično pozo«, je povzel Smid, «in mu rekel, da hočem vedeti, zakaj je bil Huber poslan v Dachau. Kreisleiter je ponižno odgovoril, da je bii Huber aretiran zaradi svojega antisocialnega obnašanja. Jaz sem pa zvedel, da je Hu-berja ovadil njegov osebni sovražnik, da bi se tako polastil njegove firme, sem ga zavrnil. Rekel sem še: Prejšnji teden mi je firer rekel, da ne odobrava takega ravnanja; v četrtek ali petek bom videl firerja v Berlinu in ga bom o vsem tem točno poučil.))
Lice Kreisleiter ja jg posinelo in začel se je opravičevati, da mu vse to ni bilo znano.
«Gospod Kreisleiter», sem mu rekel, ((želim, da se g. Huber javi v mojem stanovanju v naslednjih 48 urah!» nakar sgm salutiral in odšel.
Nekaj dni kasneje je g. Huber z ženo srečno prekoračil mejo na Ogrsko.
To ni bil edini primer Smidove pomoči osebam, ki jih je zasledoval gestapo. Okoli 40 oseb je z njegovo pomočjo srečno pobegnilo v inozemstvo. 23. novembra je bil Smid mobiliziran. Tudi tu je njegov inženirski naslov in sloves izumitelja vse prepričal in mu nudil marsikatero ugodnost. Postal je topničar, In sčasoma bi verjetno še sam pričel verjeti, da jg res inženir, če mu nesrečno naključje ne bi bilo poslalo na pot njegovega bivšega sošolca Petra, ki je bil kot gestapovec nastanjen v bližini. Peter se je zelo začudil, ko je ugotovil, da jg slavni Smid, inženir in izumitelj, firerjev prijatelj in bivši major nemške vojske navaden topničar. Zadeva se mu je pričenjala zdeti sumljiva. Pričel je s preiskavo. Toda preden jo je dokončal, je tudi Smid ugotovil, da so mu tla prevroča ter je še enkrat, to pot zadnjič, preoblečen n nemškega majorja zapustil negostoljubno deželo.
Tudi vodikova bomba jim ne more do živega
Pred šest sto leti je stari | tovore. Ko pa se jim mudi
«prerqk» pred smrtjo rekel: «Pojdite pod skalovje, ker edino tam boste našli rešitev!« in ljudstvo ga je poslušalo, si skopalo v živo skalo jame, ki so tudi do petnajst metrov pod zemljo ter popolnoma gotove proti vsaki, tudi atomski bombi. To se je zgodilo v severni Afriki na robu libijske puščave. Na samih petdeset milj od tega naselja pa je a-meriško letališče in piloti zavidajo te ljudi za taka zaklonišča, dočim se sami niti ne zmenijo za prednost, kj jo v tej naši tako srečni dobi imajo pred vsem svetom. V te jame, ki so pa napravljene zelo okusno ter skoraj čedno, pridejo po serpentinastih poteh, koder dovažajo v te prostore
Kneipp, Schumacher, se je pa | tudi živino ter najrazličnejše
in kadar ni predmet prav tako občutljiv, ga pošljejo v te svoje jame kar po vrvi. Domačini trdijo, da so med njimi tudi ženske, ki so se rodile, zrastle, se poročile ter so že kmalu pred grobom in niso še bile iz teh jam ter niti ne vedo, kaj je svet, kako iz-gleda niti najožja okolica njihovega naselja. Vse to je v smislu Korana ali muslimanskega svetega pisma.
Četudi jih ne bi zavidal nihče zaradi njihovega skromnega ter zares žalostnega življenja v normalnih časih, jih bi verjetno tudi najbolj zahteven meščan, ki je navajen največjega razkošja ter udobja, zavidal v času vojne, kajti tudi vodikova bomba jim ne bo mogla do živega.
: A. i X
\ A ' X-
i // & A k / m > #
, -V
\,I & ,V
k-r*"* 5 ':'U'	.
i.	j*
' '■ ■' ’■ . '
Skavti y Gilvvell Parku se učij0 graditi lesene mostove in naša slika kaže, iraifp opazujejo svojega tovariša, ki pravkar leze čez novozgrajeni most
\ / P l J f*	Vremenska napoved za danes:
V l\ r A/l r	Delno oblaSno z nespremenje-
V IVL/tIL	r’° temperaturo. Včerajšnja naj-
višja temperatura v Trstu je
dosegla 31,8, najnižja 22,9 stopinje.
STRAN i
ŠPORTNA POROČILA
1-2. AVGUSTA 1952
■'!!!!
!s..
1 I
iiiiir-' !!!'"
Iliil I	lili
IH J
11 II I
il :
!
'1 I H :s ::::::::	pili	
	; ijjjjg	ml ‘ir
I I	I!	ll,
ii mm		
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 20.00:
Charles Gounod: Romeo in Julija, opera v 5 dejanjih. — Trst II.: 22.00: Rimski Korsakov:	Šeherezada	23.w.
Chopinove poloneze in mazurke. — Trst I/ j ■ • Melodije iz londonskih studiov. — Slovenija, iv- • Koroške narodne v priredbi Janka Ravnika P°J tenorist Janez Lipušček.
NAHOVSKA OLIMPIADA V HELSINKIH
SLOVESNA OTVORITEV IN PRVI REZULTATI
HELSINKI, ll, — V nedeljo popoldne je predsednik finske, ga iahovskega olimpijskega komiteja Ilmakunas odprl X. šahovsko olimpiado, za njim pa sta govorila prosvetni minister Ojzenan in predsednik mednarodne šahovske organizacije Roggard Slednji se*je Fincem zahvalil za organizacijo le. tošnje šahovske olimpiade in pozval vse udeležence, naj se z vsemi silami bore za prijateljske odnose med narodi in s tem pomagajo odklanjati mednarodne težkoče. Zatem je v imenu vseh udeležencev prisegel finski igralec Ojanen_
Na letošnji šahovski olimpia. di sodeluje 25 državnih reprezentanc. Udeleženci so razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini igrajo Češkoslovaška. Is. land, Argentina, Danska, Zahodna Nemčiji", Kuba, Luksemburg, Anglija in Saarska oblast V drugi skupini so Vzhodna Nemčija, Brazilija, Norveška, Madžarska, Italija, Jugoslavija, Švedska in Avstrija. V tretji skupini, igrajo Nizozemska, Finska, Grčija, ZSSR, Izrael, Švica, Poljska in ZDA. Jugo-slavija se ho v prvem kolu sre, čala z Norveško, v drugem z Madžarsko, v tretjem z Italijo, v četrtem z Avstrijo, v petem s Švedsko, v šestem z Vzhodno Nemčijo in v sedmem kolu z Brazilijo. Iz vsake skupine pojdejo v finale po tri države. V drugi skupini so favoriti Jugoslavija. Madžarska in Švedska.
Sodniški zbor sestavljajo dr. Asztalos (Madžarska), Golom-be]c (Anglija), dr. Lawrence (Argentina) in Ragozin (ZSSR). Igrajo vsak dan ob pol dveh popoldne v prostorih trgovske visoke šole.
Po prekinjenih partijah so rezultati prvega kola šahovske olimpiade naslednji:
Prva skupina: Posarje.Brazi-lija 2.5:1.5, Argentina-Anglija 3.5:0.5, Danska-Luksemburg 4:Q, Zapadna Nemčija-Kuba 2.5:0.5 (D.
Druga skupina; Vzhodna Nemčija-Avstralija 3;1, Sved-ska-Izrael 4:0, Madžarska-Itali-ja 3:1, Jugoslavija-Norveška
3.5:05.
Tretja skupina: Holandska-ZDA 2.5:1.5, Finska.Poljska 3:1, ZSSR-Jslandija 2.5:1.5 (1), Svi-ca-Grčija 3:1.
Rezultati drugega kola:
Prva skupina: Argentina-Po-sarje 3.5:0.5, Anglija-Danska »1.5:1.5 (1), Ceškoslovaška-Bra-zilija vse itiri partije prekinje. ne, Kuba je bila prosta.
Druga skupina: Madžarska-Jugoslavija 1.5:0.5 (2), Svedska-Norveška 3:0 (1), Italija-Av. strija 1.5:0.5 (2), Izrael-Vzhod-na Nemčija 1:0 (3).
Tretja skupina: ZDA^Islandi-ja 2:Q (2), ZSSR-Svica 3:0 (1), Holandska-Finska vse partije prekinjene Poljska-Gfčija vse partije prekinjene.
Posamezne države zastopajo naslednji igralci:
Argentina:	Najdorf, Julio,
Bolbochan, Eliskases, Pilnik, Rossetto, Maderna.
Brazilija: German, Mendes, Mangini, Carvalho, Cruz, Va. skoncelos.
Anglija; Golombek, Penrose, Milner-Barry, Barden, Horne, Hooper.
Holandija: Van Scheltinga, Prins, Doaner, Cortlever, Kramer, Barendregt.
Islandija: Gilfer, Olafsson, Johnsen, Sigurdsson, Gislason, Arnlaugsson.
Izrael: Czerniak, Oren, Po-rath, Glass, Aloni, Mandel, baum,
Italija:	Porrecca, Nestler,
Scafarelli, Cala, primavera. Vzhodna Nemčija; Koch,
Platz, Mueller, Nuesken, Mi-chel.
Avstrija: Lokvenc, Poschau-ko, Beni, Auer, Palda, Keller,
Jugoslavija: Gligorič, Rabar Trifunovič, Pirc, Fuderer, Milič.
Grčija: Gaitanaros, Thi^no. poulos, Mastichiadis, Anagno-sti, Sakellaropoulos, Zagrafa-kis.
Kuba; Aleman, Planas, Gon zales, Cobo, Alvarez, Qrtega.
Luksemburg: Doerner, Levy, Lambert, Kremer, Dahm, Bar. bier.
Zahodna Nemčija: Teschner, Schmid, Pfeiffer, Heinicke, Lange, Rellstab.
ZSSR: Keres, Smislov, Bron-štein, Geler, Boleslavski, Kotov.
Norve&ka:	Vestol, Myhre,
Morcken, Rojahn, Ramm, Mad-sen.
Poljska: Tarnowski, Pytlja-kowski, Plater, Sliwa, Litma. novvicz, Gruenfeld.
Švedska: Stahlberg, Stoltz, Lundin, Skoeld, Johansson, Da-nielsson.
Saartka oblast; Lorson, Benkner, Weichselbaumer, Jost, Jacob.
Finska: Boeoek, Ojanen, Kai-la, Salo, Fred, Niemelae.
Švica; Grob, Mueller, Morel, Bachmann, Bhend.
Danska: J, Enevoldsen, Poul. sen, Nielsen, pedersen, H. Ene. voldsen.
Češkoslovaška: Filip, Pach-man, Sajtar, Kottnauer, Žita, Pithart.
Madžarska:	Szabo, Barcza,
Szily, Florian, Bogacs, Molnar.
ZDA:	Reshevsky, Evans,
Byrne, H. Steiner, Bisguier, Berliner.
Prva četvorica v vsaki reprezentanci so člani moštva, ostali pa so rezerve.
Prva zmaga
splitskega Hajduka v Zahodni Nemčiji
KARLSRUHE, 11. — Noge metno moštvo splitskega Hajduka je včeraj1 odigrajo sivojo prvo tekmo m turneji po Zahodni Nemčiji. Za nasprotnika je imelo moštvo Miihlhurga. Sjplitiččni so zmagali 2:1 (0:1).
Hajduki je igral tehnično zelo lepo, vendar nekoristno. Domači so manj napadali, ven* dar se bile njihove akcije nevarnejše. Gol so dosegli v zadnji miimuiti pred odmorom. V drugem polčasu je bdi Hajdluk boljiši in je igraj tudi bolj ko-risito. Izenačenje je dosegel Vukas v sedmi minuti, zmagoviti gol pa je dal Matašlč v 22. minuti. Slednji je do konc£ tekme še divakrat ostro streljal, vendar v vratnice.
Najboljši igralci pri Hajduku so bUi Beara, Kokeza im Lušir |ica v obrambi ter Vukag in Matočič v napadu. Dvajset tisoč gledalcev je pozdravilo lepo igro In zasluižerjo zmago gostov.
Turški nogometni • klub An. kara Sportklub bo 21. avgusta igral v Skaplju proti Vardarju. To bo <rvo gostovanje turških nogometašev v Makedoniji.
Juniorska nogometna tekma med1 Grveno zvezdo in BS K za prvenstvo Srbije, ki je bila včeraj odigrana v Beogradu, se je končala s tesno zmago Zvezni* 4:3.
stražo odpeljana v Budimpešto Zvedelo se je namreč, dla namerava odpotovati v Zedinjene diržave Amerike. Organi madžarske tajne policije so jo zato diva cfni pred koncem o-limpijskih iger zaprli v taborišču Otaniemi naito pa z ostalo olimpijsko ekipo odpeljali domov.
Beogradu se obeta izreden športni užitek
Novi rekordi
Na atletskem tekmovanju v Londonu sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda. A-meričan Moor je pretekel 440 yardov z zaprekami v 51.6 sekunde in s tem izboljšal dosedanji svetovni rekordi Italijana Filiputa za 3 desetinke sekunde, V štafeti 4x400 yardov j« zmagalo moštvo ZDA, kil je progo preteklo V času novega svetovnega rekorda 3:08.8 minute.
,.Prostovoljni" povratek
na Madžarsko
HELSINKI, 11. — Oiimpijr ska zmagovalka v plavanju na 100 m prosto Madžarska Szo-ko j« bil* iz Helsinkov pod | nogometnih oblasteh,
Italijanski kolesarji
za svetovno prvenstvo
MILANO, 11. — Tehnična komisija italijanske kolesarske zveze je danes določila profesionalce in amaterje, ki bodo zastopali Italijo za svetovnem prvenstvu v cestni vožnji y Luksemburgu. Izbranci so: PROFESIONALNI:	Aibani,
Bartali, Bevilacqua, Magni, Minardi, Petrucci, Baroni, Astrua, Conterno, Defillppis, Martini, Moresco.
AMATERJI: Ghidini, Bartali-ni, Bernardi, Bruni, Ciancola, Fantini, Gismondi, Guerrini, Masarati, Monti, Nencini, Zuc-conelli.
Amaterji se bodo morali prihodnjo nedeljo še enkrat pomeriti v Ivreji, nakar bodo izbrali dokončno moštvo. Italijanski zastopniki za dirkališčne discipline bodo določeni bo izbirnem tekmovanju, ki bo v sredo v Comu.
Zmaga Jugoslovanov
v veslaškem troboju z Avstrijo in Nemčijo
BONN, 11. — Včerflj je bil na jezeru Baldney v bližini Essena veslaški troboj med reprezentancami Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Zmago so si priborili Jugoslovani, ki so osvojili 18 točk, medtem ko so zbrali veslači Zatadne Nemčije 15.5 točke, tekmovalci Avstrije pa 14.5 točke.
V zadnji točki troboj« je jugoslovanski osmerec osvojil prvo mesto poed Nemčijo iš Avstrijo.
Na jubilejni lahkoatletski prireditvi bodo 30. avgusta nastopili med drugim Bailey, Schade, Ulzhei-mer, Store h, La Beach in štafeta 4x400 m z Jamajke
BEOGRAD, 11. — V avgustu bo Beograd doživel dve veliki lahkoatletski prireditvi. Po dr. žavnem prvenstvu, na katerem se bodo zbrali najboljši jugoslovanski lahkoatleti, bo 30. t. m. na stadionu «Partizan» velik mednarodni lahkoatletski miting, v okviru proslav 30-let. nice atletskega športa v Jugoslaviji.
Po velikem lanskem dvoboju Jugoslavija . Velika Britanija bo ta prireditev po številu in vrednosti nastopajočih gotovo največji atletski dogodek v jugoslovanski prestolnici. Poleg najboljših jugoslovanskih atletov je lahkoatletska zveza Jugoslavije povabila tudi celo vrsto znanih tekmovalcev iz inozemstva, med katerimi je tudi MacDonald Bailey, ki je lani na beograjskem tekališču izenačil svetovni rekord na 100 m s časom 10.2. Od Angležev bosta prišla še Pirie in Nanke-ville.
Nemci bodo poslali nekaj svojih najboljših atletov. Naj zadostujejo imena Ulzheimer, Lammers, Schade, Storch, Ulz^ heimerjeva itd. Ulzheimer (o. limpijska bronasta medalja na 800 m) in Lammers bosta nastopila na 1500 m, kjer bo tekel tudi Ottenheimer; tekma bo gotovo razburljiva in bo dala dobre rezultate. Verjetno bo Ulzheimer tekel tudi na 800 m.
Schade bo tekel na 5.000 m; tudi ta tekma bo verjetno dala dobre rezultate, morda tudi nov jugoslovanski rekord, saj bo nastopil tudi Mihalič, ki je nedavno postal novi rekorder z izvrstnim rezultatom 14:20.8. Zanimiv bo tudi dvoboj med Storchom in Gubijanom v metu kladiva.
Prireditelji so pripravili še eno poslastico — nastopila bo tudi znamenita štafeta 4 x 400 metrov z Jamajke, ki je na olimpiadi osvojila zlato meda. ljo in dosegla nov svetovni re. kord s skoraj neverjetnim časom 3:03.9. V njej ne bo nastopil dolgonogi Wint, ki ga beograjska publika že pozna; zamenjalo pa ga bo nič manj slavno ime — Lloyd La Beach
Cappello je sodnika
»nehote sunil'*
BOLOGNA, 11. —- Danes se je zaključila policijska preiskava proti srednjemu napadalcu Bologne Cappellu, ki je že bil dosmrtno diskvalificiran, ker se je na neki prijateljski tekmi dejansko lotil sodnika.
Policijska preiskava je ugotovila, da Cappello sodnika Palmierija ni pretepel temveč samo «nehote sunil* in da j-e izključen vsak slab namen nogometaša Bologne. Vendar je bil rezultat tega ((neprostovoljnega sunka» ta, da se je moral sodnik Palmijri zdraviti dva tedna, zaradi česar je bila tudi potrebna policijska preiskava.
Vprašanje je, ali se bo Cap-pellg zdaj «zmazal» tudi pri
KOPENHAGEN II. — Sved Olle Aberg je postavil danes nov svetovni rekord na teku 1000 m s časom 2:21.3. Prejšnji rekord s časom 2:23.4 je pripadal Švedu Gustavssonu.
Iz Moskve pa poročajo, da je Nina Romaškova, olimpijska prvakinja v mttu diska, dosegla v Odesi nov svetovni rekord z rezultatom 53.61 m. Prej-Snjl rekord je imela Geor-gijka Nina Dumbadze s 53.37; postavila ga je 29. maja lani.
Stefanovič, Krstič), v 51:40, 3. Crvena Zvezda Beograd (Jovanovič, Mušela, Smiljkovič) 51.41, 4. Racing Pariz
Povprečni rezultati
lahkoatletov v Berlinu
BERLIN, II. — Na lahkoatletski prireditvi, ki so se je udeležili atleti, ki se vračajo z olimpiade, so bili doseženi naslednji rezultati:
100 M: Stanfield (ZDA) 10.5, KROGLA:	0’Brien (ZDA)
16.69, SKOK V VIŠINO: Davies (ZDA) 1.90, 800 M: Withfield (ZDA) 1:54.4,	110 CEZ ZA-
PREKE: Mathias (ZDA) 14.5, 1500 M: Barthel (Luksemburg) 3:51.0,	5000 M:	Besselmann
(Nemčija) 14:42.4, 200 M: Stanfield (ZDA) 21.3.
Francija - Japonska
41 :29 v plavanju
PARIZ, 11. V dvodnevnem plavalnem dvoboju je Francija premagala Japonsko z 41:29 točkami. Na dvoboju, ki je bil v bazenu Tourelles, 50 Japonci zmagali v eni sami točki, in še tq samo za las — v štafeti 4x200 m prosto. Japonci so v štafeti dosegli rezultat 8:50.4, Francija pa 8:50.6.
Vsaj eden...
RIM, 11. — Rimski list «Quo-+.idiano» ostro kritizira igro italijanskih vaterpolistov na olimpiadi v Helsinkih ter poudarja da je njihov način igre zastarel. Zdaj je v vaterpolu najvažnejša stvar plavanje in dinamika igre, piše list, italijanski vaterpolisti pa nimajo dovolj kondicije. Kot zgledna moštva navaja list jugoslovansko in madžarsko in poudarja, da so imeli Italijani srečo, da se-v predtekmovanjih niso srečali z enim od teh dveh mo&tev, kajti sicer ne bi dobili bronaste medalje.
Komentarji v ostalih italijanskih listih so mnogo bolj neskromni.
ZADNJA POROČILA
mm/m poamm v pan mm mm
Brezuspešna plenarna seja
Mirovna pogajanja ponovno odložena do 19.t.m. Zavezniki se še nadalje npirajo prisilni repatriaciji vojnih ujetnikov
Štafeta v Genovi
Partizan drugi,
Crvena zvezda tretja
GENOVA, 11. V nedeljo je bila v Genovi tradicionalna štafeta za Mairanov zlati pokal. Tokrat so si pokal osvojili Francozi iz kluba Est Pariš pred beograjskim Partizanom, ki je zmagal lani. Vsekakor pa je Partizan letos (kot tudi la-ni) poslal svojo rezervno garnituro, kajti njegovi najboljši tekači, ki so nastopili na olimpiadi, so zdaj na gostovanju na Švedskem. Tretja je bila beograjska Crvena zvezda.
Rezultati: 1. Est Pariš (Ma-fiaut, Nicot, Rialland) v 49:42.0, 2. Partizan Beograd (Cetini®,
PAN MUN JOM, 11. — Po daljšem presledku so danes zopet zasedali delegati za mirovna pogajanja. Seja je trajala 35 minut in pogajajoči so se zedinili, da se bodo ponovno sre-čali čez teden dni- Pri današnjih razgovorih ni bilo vidnega napredka. Vodja zavezniške delegacije gen. Harrlson je izjavil ob zaključku seje, da je general Nam It netočno in s propagandnim namenom citiral člen 51, ki se nanaša na izmenjavo vojnih ujetnikov. Po mnenju gen. Harrisona je gen, Nam II izpustil najpomembnejši del tega člena, to je, odstavek, ki se nanaša na pogoje OZN, na podlagi katerih bi se nobenega vojnega ujetnika ne smelo prisiliti k vrnitvi na severnokorejsko odnosno kitajsko ozemlje. Gen. Harrison je potem dejal, da sta obe delegaciji razpravljali o osnutku sporazuma, ne da bi predlagali nekaj novega. Harrison je sicei* predlagal repatriacijo 83.000 severnokorejskih in kitajskih u-jetnikov, uprl pa se je prisilni repatriaciji. Prihodnja plenarna seja bo 19. avgusta.
Po plenarni seji so se v Pan Mun Jamu sestali zvezni častniki. Severnokorejci 50 na tej seji trdili, da so zavezniška letala včeraj trikrat preletela nevtralno področje Pan Mun Joma. Poleg pisanega protesta v tej zvezi so severnokorejski častniki ust po sporočili, da niso zadovoljni z zavezniškim odgovorom na obtožbo, v kateri je rečeno, da je zavezniško topništvo 2. avgusta izstrelilo nekaj granat na nevtralno področje. Zavezniki so sicer priznali, da je nekaj izstrelkov padlo na to področje, vendar trdijo, da ni mogoče dokazati, da so to izstrelki zavezniškega topništva.
Radio Peking javlja, da je ljudska Kitajska namesto trgovskega ministrstva uvedla ministrstvo za notranjo in zunanjo trgovino. Ustanovljena so bila tudi ministrstva za nacionalizi-
rano industrijo ter drugi oddelki za arhitekturo in prehrano. Opazovalci domnevajo, da bo tem spremembam sledil proglas o petletnem kitajskem načrtu, k; naj bi se pričel letos oktobra ali novembra.
Radio Moskva poroča, da so zavezniške leteče trdnjave tri ure bombardirale severnokorejsko prestolnico Pjongjang in povzročile številne žrtve.
Poročilo pete zračne sile javlja, da je okrog 150 zavezniških letal bombardiralo kemično tovarno in severnokorejske čete severno od Namboka. Letala so odvrgla okrog 140 ton bomb.
Odred ne bo igral v zvezni ligi I LIM
S porazom v Osijeku sl |e slovenski predstavnik zapravil vstop v zvezno ligo - Nova Ugaša sta Velež in Spartak
Eden se bo zaročil
LONDON, 11. — Angleški zunanji minister Anton Eden, ki se je 1950. leta ločil od prve žene, Se bo v kratkem oženil s Churchillovo vnukinjo. Jutri bodo uradno objavili njuno zaroko.
Živinsko bolezen
prenašajo ptiči
LQNDON, 11. — Domneva, prenašajo živinske bolezni Ptice selivke, sta potrdila tudi dva angleška veterinarja iz poljedelskega ministrstva. Ugo. tovila sta namreč, da se je epidemija slinavke in parkljevke 1937. in 1951. leta, ki je uničevala živino n« kontinentu, pojavila kmalu zatem tudii r.-a Britanskem otočju in da so jo tja prenesle ptioe sslivke. Zlasti so v tem pogledu nevarni prenašalci bakterij vrabci, ki se zadržujejo v bližina živine.
STOCKHOLM, 11. — Stock. holmski apelacijski sodnik Hans E, Nordstroem je bil imenovan za predsednika visokega eritrejskega sodišča, ki bo predstavljalo vodstvo vrhovnega cesarskega sodišča v Adis Abebi. Nordstroem bo nastopil svojo službo 15. septembra.
OSIJEK, 11. — Včeraj je ljubljansko nogometno moštvo »Odred» izgubilo (kvalifikacijsko tekmo z domačim «Prole-terjem* z rezultatom 1:4 (1:2) in si tako zapravilo vstop v zvezno ligo.
Za zadnjo kvalifikacijsko tekmo za vstop v zvezno ligo so se igralci ljubljanskega Odreda pripravljali z vso resnostjo. toda navzlic vsemu prizadevanju se je ta odločilna tekma končala zanje s pora-zom.Vrata v zvezno ligo za slo. venskega predstavnika so se v zadnjem trenutku zaprla, namesto zmage in veselja, ki so ga pričakovali igralci sami in z njimi nemalo pristašev slovenskega nogometa, pa je nocoj slavil popolnoma nepričakovano tretji udeleženec v tej skupini — mostarski Velež, ki je z dvema točkama naskoka pred Odredom, dbblj enima že pred 14 dn'evi na svojem igrišču proti istemu nasprotniku, zasedel prvo mesto v zahodni skupini in si tako zagotovil vstop med elito jugoslovanskih nogometnih enajstoric.
Subotiški «Spartak», ki je v nedeljo visoko premagal «Po-bedo» iz Prilepa (7:0), bo drugi novinec v zvezni ligi.
črna unietnosi na zelenem noiiu
Ročni stavci - strojni stavci 5:2
Tradicionalna, a nenevarna trenja, udomačena malone po vseh tiskarnah med ročnimi in strojnimi stavci, rešujejo črni umetniki čestokrat v športnem dvoboju. K te vrste razsodbi o večji zmogljivosti enih ali drugih so se zatekli v nedeljo tudi črkcstavci naše tiskarne in se, kajpada, odločili za žogo, za popularno nogometno žogo, ki že s svojo ob. liko brez kotov in robov priča o popolni nepristranosti v podobnih sporih.
In tako sta se v nedeljo ob 8. zjutraj spoprijeli na stadionu nPrvi maj» z vso resnostjo in brez kompromisov enajsto-rici sedečih in sprehajajočih, akerravno so nekateri med njimi komaj nekaj ur pred tem zaključili svoje naporno delo v tiskarni. Toda želja po zmagi 'je tako enim kakor drugim preganjala utrujenost in zaspa.
nost, kajti kdo naj si pri takšnem srečanju dovoli poraz in posluša zatem skozi leto in dan zbadljive in norčave o-pazke zmagovitih nasprotnikovi Ker pa je nogometno igrišče nekoliko obsežnejše, nego časopisna stran, so pričele v nogah neutrjenim strojnim stavcem kmalu pojemati moči in zmaga jim je vidno uhajala izpod stojal, še posebej zato, ker se storjenih napaki ni dalo popraviti s korekturnimi vrstami.
Zaključek je bil vsekakor tak, kakor so si ga želeli ročni; 5-2 za njihove barve in neskončna vrsta steklenic po končanem srečanju. Resnici na ljubo je pa treba poudariti, da so se strojni držali moško in vse se nam dozdeva, da jim je poraz našpiCil tiskarski škrat, ki je po zatrjevanju očividcev številne njihove žoge dregnil za nekaj cicerov izven nasprot-niških vrat
Coppi se je premislil
BOLOGNA, 11. — Fausto Coppi, ki je -prišel danes -s svojim avtom v Bologno, je izjavil. da ni mislil resno, ko je naznanil, da zapušča kolesarski šport. Coppi, ki se je zdel zelo dobre volje, je šel na pregled v kliniko Rizzoli, kjer ga je prof. Pais pregledal in z mavcem utrdil zlomljene kosti. Zdi se, da prelom ključnice in lo-patice ni tako resen in da bo Coppi lahko še letos ponovno nastopil. Sam je- dejal, da meni nastopiti že v tekmi po Lombardiji.
Reorganizacija
sovjetskega nogometa
MOSKVA, 11. — Agencija Associated Press poroča, da so ((zaradi slabega uspeha nogometnega moštva ZSSR na olimpiadi v Helsinkih sklenili izvesti korenito reorganizacijo sovjetskega nogometnega športa«.
Razl6g za to, meni agencija, je ostra kritika sovjetskega nogometnega moštva, ki se je leto dni skupno pripravljalo, da bi osvojilo zlato medaljo, pa so ga že v prvem kolu eliminirali boljši Jugoslovani.
Kdor
uporablja
pdinjais
1 svetuje
nifiiqag
KOMPLETNE
INSTALACIJE
od 12.000 lir dalje
PRODAJALCE MA VSEM TKHITOllIJI
KINO
V TKSTl’
Excelsior. 16.30: «DrU2a S«*"
Carroll« B. Stanwyck.
Nazionale. 16.30: <<Ilru,gt*,, t* Arcobaleno. 16.30: «MlWardir stopač«, M. Chevalier.
Astra Rojan. 17.00: «Nc* 011 zvezd« D. Farrar, N. GrW-Alabarda. 16.00:	«Pogati» w
sem», Ester WiHiams. . Aurora. 16.15: «Vrni sezB151 Ariston. 16.00: «Dobri Garibaldi. 15.00: (fCharlo®11 stival».	u
Ideale. 17.00: «Poslanec sew, Taramto.	^
Italia. 16,30: «SamostansW£ l Moderno. 17.00: ((ManeKen*®” Turner R. Milland. ^ Savona. 16.00:	«Dora, P1^
punčka«, June Haver. „ Viale. 16.00: «Velika Ka»>' Vittorio Veneto. 16.00: znamenje«, Alan La**. . Azzurro, 16.00:	«Zemlja ~
nov», J. 0’MaUey, i Belvedere. 16.30: «Nevi» Begalo*.	ut
Marconi. 17.00: «Južnja»t * ra», R. Ske-Lton.
Massimo. 16.30:	«M®tS
sin» Louis Haward. Jt Novo cine. 16.C0: «Mrzli<* v hep-erv-enja», A. Legal. j, Odeon. 16.00:	«Newyor3<«
sti», V. Mature, C.
Radio. 16.00: »Ognjeni "
POLETNI KINO
Arena dei liori. 20.00: zelenimi lasmi« P. ®L|!» Garibaldi. 21.00: stival«.	v	jlf
Ginnastica. 20.00: (cSoko” L moglavem letu«, E. 0 ,jff Pončana. 20.15: «Lju sterja«, V. Mayo, Z.
Rojan. 20.00: «VisoJco Sv. Ivan. 20.30: «Ne g°vor bi me«, Sirley Temfa
RADIO
JTOOSiOVASi®/
CONE
254,6 m ali 117« TOREK, 12. avgust* ‘TpefO’
6.45 Pogovor z ženo- ^
Čila. 7.15 Slovenske jf ,«f»i 13.30 Poročila. 13.45	M
do danes. 13.50 Igra ^	<3‘
iz Portoroža. 14,20 Kul^^r«-gledi. 18.15 M. Ravel' ^
- vi nacijami# (10. nadalj). I9-®:,, jO-1* ske melodije. 19.15 Pocoti*7 j# Charles Gounod: Rom«° n lija, opera v 5 dejanji!?- jJJ bavna to plesna g*aS, ^ Glasba za lahko noč. nja poročila.
306,1 mK®i 1980IK«*K
7.15 Poročila. 7.30	^	^
glasba. 11.30 Lahki ork«tn- ^ Novi svet. 12.10 Za vsa«« 0 kaj. 12.45 Poročila. 13.00 po željah. 14.00 Poročila. Glasba za štiri klavirje-
Dnevni pregled tiska, na glasba. 18.15 Koncert #
nista Marijana Kosa. drigali. 19.15 Folklorni '»
19.30 Komorna glasba. * fr ročila. 20.00 Operna glas Lahke roelodii-je. 21.00 E>ra rana povest. 21 JO Pestrsmč’ na glasba. 22.00 RimskivejeF kov: Šeherezada. 22.40 ' j? melodije« 23.00 Choplno''*^’’ neze in mazurke. 23.15 “ 23.32 Polnočna glasba.
T K S T «•
7.30 Poročila. 7.45 'V' glasba. 11.30 Komorna * (F 12.15 Napoletanski ork^J Jil*’ ‘-odij in pesmi. 13.00	P0"
13.25 Italijanske pesmi. ,.eio#-Je Bobby Joung. 17.30 ptf iz londonskih studiov ..v: gram BBC. 18.30 Plesna * ^
18.25 Lahka glasba. 20.00' .,u > la. 20.30 Pevci in
Culver Citya. 23,15 ™
23.30 Plesna glasba.
H 1, « V H Si I 3 A 0) 327.1 m 202.1 ro 21A* jjglT 12.00 I2ra orketer R*fJ, poj* ljana. 12.30 Poročila. komorni zbor Radia A 14.40 Lahka glasba, l8^’ ni zvoki, 19.10 KoroSke poj v priredbi Janka Ravr^** tenorist Janez Lipu^^iK:' Poročila. 20.15 Večen" jugoslovanske orkestralne # 21.00 Ob 10-ietnici snvrt* f Čufarja. 21.15 Od n*1®" V. melodije. 22.00 Poroč'13; ^ * Solistične skladbe za klar saksofon In za fagot.
WWWVWWWVWWVWVW|V%WWWWWWWVWWWV
Ckalleb
ihickmh 55.
Prevedel prof. dr. rr. Bradač
«So res čudne te Zenske,» je začel moz z lončeno pipo po kratkem odmoru.
«Res je,> Je soglašal z njim mož z zelo rdečim nosom za svojo cigaro.
Po teh filozofskih drobcih Je nastal zopet odmor.
»Ampak bo Se bolj Oudne stvari na svetu, kakor so Zenske,* je začel črnooki ter počasi basal veliko pipo.
«Ste oženjeni?» Je vprašal moz z umazanim obrazom.
»Tega ne bi mogel re31.»
«To sem sl precej mislil,» Je rekel mož z umazanim obrazom, ves vesel zaradi svoje srečne domislice; in neki mož z mehkim glasom in kislim obrazom, ki Je zmerom vsakomur pritrjeval, se je zakrohotal z njim.
«Ce vse preudarimo, gospodje,* Je zaklical vmes navdušeni Snodgras, «so Zene vendarle močni stebri ln veselje nagega življenja!*
«Da, res, to so,> je pritrdil miroljubni mož.
«Ce so dobre volje,* Je pripomnil mož z umazanim obrazom.
«Tako Je,» je rekel pohlevni moZ.
»Odločno zavraflam to omejitev ln očitek, ki tlčd v teh besedah,* je nadaljeval gospod Snodgras, ki so mu misli takoj krenile k Emiliji Wardtovl, »zavračam z zaničevanjem ln ogor
čenostjo. Pokadite ml moža, ki izgovori Je eno besedo zoper Zene kot žene, ln Jaz Izjavim smelo, da ni mož.* in gospod Snodgras je vzel cigaro iz ust in močno udairil s pestjo po mizi.
»Ta gospod ima prav!* Je pripomnil pohlevni mož.
»Tega bi jaz ravno ne rekel,* se je takoj vmeial mož z umazanim obrazom.
«Brez dvoma Je tudi v tem, kar pravite vi, mnogo resnice, gospoda je rekel enooki krošnjar in pokimal pritrjevalno gospodu Snodgrasu.
Gospod Snodgras se je usluZno zaihvalil,
»Zelo rad poslušam majhne razgovore,* je nadaljeval krošnjar, »posebno če so nekoliko ostri. Človek se pri tem kaj nauči. Ampak tale razgovor o ženskah me spominja na neko povest, ki ml Jo je večkrat pripovedoval moj stari stric, In zato sem rekel, da so na svetu včasih še bolj čudne stvari kakor ženske.*
»To povest bi pa rad sllfial,* je rekel rdečenosl mož s cigaro.
»Tako?* je bil edin odgovor enookega, ki je močno vlekel lz pipe.
»Jaz tudi,* se je vmešal gospod Tupman, To sta bili njegovi prvi besedi. Zmerom je bil Željan, povečati zalogo svojega znanja ln svojih Izkustev.
»No, dobro, jo bom pa povedal. Ne, ne bom. Vem, da ne bo nihče verjel, da Je resnična,* je rekel moZ s premetenim očesom ln mežikal še bolj prekanjeno.
»Ce pravite vi, da Je resnična. Jo bom seveda Imel za resnično,* je dejal gospod Tupman.
»No, če Je tako, Jo povem,* je rekel krošnjar. »SliSall ste pač te kdaj o veliki trgovski tvrdki Bilson in Slum? ce ne, nič ne d6, zakaj tvrdke Ze davno ni več. Od tega Je «e osemdeset let, odkar se Je to primerilo potniku tiste tvrdke, bil je dober prijatelj mojega strica in moj stric Je to pripovedoval meni. Poslušajte torej, ker hočete, da pripovedujem. Moj stric je pravil to povest s temile besedami.*
Povest o Tomu Smartu.
«Nekega zimskega večera, nekako ob petih, ko se je ravno temnilo, bi bil lahko videl na cesti, ki križa Uarlborough Downs, v smeri proti Brlstolu, moža na gigu, ki Je poganjal svojega trudnega konja. Pravim, bi ga bil lahko videl, če bi ga bil nekdo, ki ni bil slep, srečal; toda vreme Je bilo tako slabo in bilo je tako temno, mokro ln mrzlo, da ni bilo nikogar zunaj razen vetra In dežja, in moz se je peljal po poti sam to slabe volje. Ce bi bil trgovski potnik tiste dobe zagledal mali gig s sivim kosem In rdečima kolesoma -ter zlobno, ugrlzljl-vo kobilo, ki Je imela menda mesarskega konja za očeta ln ponija za mater, bi bil takoj vedel, da tisti mož ni nihče drug kakor Tom Smart od tvrdke BUson in Slum v Londonu. Ker pa nobenega trgovskega potnika ni bilo, ni nihče vedel o tej stvari, in Tom Smart, njegov sivi gig z rdečima kolesoma ter malopridna kobila so obdržali skrivnost zase; s tem pa tudi ni nihče mnogo Izgubil.
«Mnogo prijetnejših prostorčkov je na tem žalostnem svetu, kakor Je Marlborouška ravnina, zlasti če brije oster veter; ln če sil mislimo Se temne zimske večere, blatno cesto in trajno deževje ln vse to poskusimo sami, bomo na lastni cenjeni osebi izkusili vso resnico te pripombe.*
»Veter je tulil ne v hrbet ali v obraz, temveč od strani zanašal dez v poševnih vrstah, kakor so vrste v pisankah Šolske mladine. Zdaj pa zdaj se Je zdelo, da se hoče veter poleči in popotnik se je že hotel tolažiti, čes da se je veter Ze izdivjal In da bo Ze slednjič tiho, toda zdajci se je spet slišalo v daljavi fi-fl ln spet je besnel čez gričevje ln se spuščal na ravnino ter se bližal z večjo silo in z večjim šumom... dokler se ni slednjič z vso močjo uprl v moža in konja ter jima napolnil ušesa 7. vodo. mrzel deZ Jima je pronical do kosti... ln potem je veter letel dalje ln dalje in strašno Šumel, kakor da se posmehuje njuni slabosti ln ponosno trlumfira z lastno močjo ln silo.*
»Ugrlzljlva kobila Je bredla skozi blato ln vodo s povešenimi
i$'>
usesi, vrgla zdaj pa zdaj glavo kvišku, kakor da je hotel* V alti svoje nezadovoljstvo z nevljudnim vedenjem elemen^V je kakor nakljub vztrajno korakala; zdajci je buhnll 'V veter, močnejši ko prej, ter Jo prisilil, da je obstala ter V’ uprla svoje štiri noge v tla, da Je ne bi vihar podrl. Ni« ga ni mogla storiti, zakaj ko bi se bila dala podreti, bi %st‘ s Tomom Smartom, ker vsi skupaj, ona, gig ln Tom, $ tehtali, valili in trkljali bi se vs\ trije do konca sveta Jj tF ko dolgo, dokler se ne bi vihar polegel; v obeh primer111 za vedno nerabni za službo ugrlzljlva kobila, sivi gig z r kolesoma in Tom Smart.*	«|C
»Bes te plentaj!* Je rekel Tom Smart, ki je Imel navado, da je včasih tudi zaklel; «vrag te vzemi, preklet {|* me!* je rekel, »strela naj me ubije, če ni to ze preve«
In ko Je to rekel, Je zarezgetala kobila, kakor da ie mnenja.
bičevnikom po vratu. »Bedasto bi bilo, ob takšnem vetet.. t^,
««Le dirzi se, staro dekle,* je rekel Tom ter Jo je P0,1/*,
naprej voziti. Ustaviva se v prvi krčmi, do katere pr hitreje pojdeS, tem prej bova tam. Brrr, staro dekle — počasi!*	gjas-
»Ali Je ugrlzljlva kobila tako dobro poznala Tom°* da Je dodobra razumela, ali pa je mislila, da jo bo &e b01lea. V če stoji, kakor če se žlvahneje giblje, seveda ne more^1 . ^	y
pa lahko povem, da Je bil Tom komaj Izgovoril navede^^ j*	1:
de, ko je začela z ušesi striči ter se spet pognala v sko \	t
gig v rdečima kolesoma tako poskakoval za njo, da se j	1
da se bo vsak hip razbil na tisoč kosov. Niti Tom, teK	i
izvrstno voziti, je ni mogel ne ustaviti, ne pripraviti"^ 0» da bi ne dirjala; slednjič pa Je sama obstala pred desni strani ceste.	.j*;
(Nadaljevanje sl
dl*
Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 tl. 6, III nad - Telefon »tev. SiJ-BU« In 94-638. — P0«tnl predal 802. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska *t. 73-38 - OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Zt vsak mm vlilne v Strini I stolpca: trgovski 60; flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za n^RJ: za vsak mm Jlrlne l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podru*.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II.. Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračalo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna »00 polletna J700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Uvod 10,mesečno 2* i^> Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo trZaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske** ^5^' Ljubi lan* TyrSeva 34 • tel. 200B tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo triaskega tiska D.ZO.Z. *
I;
l