258. številka. Ljubljana, v četrtek 10. novembra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan avefter, iaimli nedelja in praznike, ter velja po pofiti prejeman sa avstro-og era ke dežele ta v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gfd., za retrt leta 4 plo t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10*kr, na meeeo, po 80 kr. aa ćetrt leta. — Za taje detel e toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo$ilj*tve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačnje aa od Itiriatopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će ae dvtkrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj aa izvole frankov st i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trgu £t. V/. Dpravnistvo naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon &t. Kaj se pripravlja? Sele nekaj dni) je tega, kar je na banketu na čast Kitchener paši lord Salisburv naznanil, da se je Francija ndala, in da je opustila okupacijo Fa sode, a vzlic tema nadaljnje Angleška mobilizacijo svoje mornarice z vso eneržijo in je začela mobili-sovati tudi vojsko, daai je odpadel prvi vidni vzrok teh priprav na vojno. Danes se lahko reče, da je Angleška pripra vila tako velikansko pomorsko demonstracijo, kakor je žh dolgo ni bilo. 140 angleških vojnih ladij na raznih krajih sveta je pripravljenih za vojno, l',0 vojnih ladij stoji v rezervi. Ta brodovja predstavljajo velikansko vojno moč in svedočijo, da je Angleška Še vedno prva pomorska sila na morja. A tudi najvernejši zaveznik Angleške, Italija, je začela mobilizovati svojo mornarico in jo zbirati v sicilskih vodah, zlasti okrog Messine. Kaj pomenijo te velike in drage priprave za vojno? Dunajska .Information" je mnenja, da angleške vojne priprave niso naperjene proti Franciji, ampak proti Rusiji, da jim vzroka ni iskati ne v Fašodi in sploh ne v Afriki, ampak v vzhodni Aziji. sBerliner Tagblatt" sodi, da bo Filipinski otoki vsrok tem pripravam, češ, Zjedinjene države ne za htevajo Filipinskih otokov zase, ampak jih hočejo odstopiti John Bulln. Angleška ve, da bi se druge velesile okupaciji Filipin uprle, ker bi se s to ravnovesje v vzhodni Aziji bistveno premenilo, in zategadelj se pripravlja na protiodpor. „Kolnische Zeitung* je mnenja, da hoče Angleška svojo sedanjo prevlado na morju kar mogoče izkoristiti v pridobitev novih kolonij, češ, ta prevlada ne bo več dolgo trajala. „Zdaj ali nikdar več" — to je postalo vodilno načelo, po katerem ee ravna Angleška in zato ee tudi ni ustrašila konflikta s Francijo. Na rečenem banketu je lord Salisburv povedal, da še niso odstranjeni vsi vzroki nesporazumljenj mej Angleško in mej Francijo s tem, da se je slednja odpovedala Fašodi in nadaljevanje mobilizacije priča, da je to res, in da se je Angleška pripravila na velik in važen korak. LISTEK. Po dnevih strahu. Z Dunaja, 6. novembra 1898. Vsa stolica je bila te dni v veliki razdraže-noeti, saj se je pripetilo par slučajev one najgroz-nejfie in' najstrašnejše bolezni, ki je bila v prošlih vekih prava „šiba božja", tako da je cerkev sprejela v litanije prošnjo, naj nas Bog obvaruje kuge. Kuga ima svojo domovino v Mezopotamiji, od koder se razširja od časa do časa daleč na okrog. Že v starem veku je nekaterekrati divjala po Evropi, in izmej poznejših epidemij je zlasti znana iz 14. veka, »črna smrt" imenovana, ki je pustošila po vsi Evropi. Tedanji zgodovinopisci nam pripovedujejo, da je pomorila nad četrtino vsega prebivalstva, ter da so izmrla nekatera cvetoča mesta povsem. Pozneje je postala redkejša in sporadičnejša, no, še v zimi od 1878. na 1879. je zahtevala v Astrahanu 600 ljudij v irtev. V Indiji pa je kuga bolezen, ki ondu nikdar prav ne preneha. Zato je pri sedanjem Živahnem občevanja in prometa tadi vedno še mogoče, da se zatrosi v nade kraje. Tekom epidemije 1894. v Hong Kongu In dragih kitajskih krajih ao dognali prof. Kitasato Bržčas pa vzrok vojnih priprav niso Filipinski otoki niti Kitaj, ampak Egipt, ključ k Indiji in sploh k angleški poslati v Aziji ter viru angleškega bogatstva. „\Vhat next?M To je naslov velezanimivemu spisu v jako ugledni in uplivni ,Saturday Review", v katerem je rečeno, da se tudi nsjizkušenfjši di-plomatje ne spominjajo dobe, v kateri so bile mej-narodne razmere tako kritične kakor sedaj, in v katerem je dokazano, da je posest Egipta za Angleško eksistenčno vprašanje. To posest si hoče Angleška sedaj zagotoviti in sicer na ta način, da si prilasti protektorat nad nilsko državo. Pripravljala je dolgo let teren za to in sedaj menda misli, da je pravi čas, osvojiti si to deželo, katera je pogoj angleški svetovni veljavi in angleški pomorski prevladi. Tudi drugi angleški listi so že namignili, da gre za Egipt, čigar vladarju je Salisburv prav sedaj naznanil, da ga odstavi, in da spravi na njegovo mesto njegovega mlajšega brata, ako se ne pokori Angleški in ne ukloni angleškim zahtevam. Angleška vlada je sicer ugovarjala, da ima kake posebne namene glede Egipta, ali tako rahlo, da te njenim besedam ne pripisuje noben pomen, kakor svedoči pariškega „FigaroM izjava. Tam v Egipta je torej vzrok angleški mobilizaciji in sedanjemu splošnemu vznemirjenju. Bodo-li evropske drŽave molče* pripustile, da f>e Angleška polasti Egipta? Verjetno ni in odtod izhaja bojazen, da pride v nevarnost evropski mir. Slovenci, Hrvati in Srbi. „Dubrovnik", glasilo srbske stranke v Dal* maciji, je priobčil članek, v katerem se, povodom pravaškega shoda na Sušaku in znane izjave odposlancev kranjske klerikalne stranke, bavi z razmerjem mej Slovenci na jedni strani in mej Hrvati in Srbi na drugi strani. „Dubrovnik* stoji na stališču, da je borba mej Srbi in Hrvati nerazumljiva in neopravičena, češ, „stanite tumačiti Italijancu, Francnzu, Inglezu ovti našu borbu, pa kad dozna, da govorimo jednijem jezikom, da imamo iste neprijatelje, sa sažaljenjem j ter zdravnika Aoyma in Versin, da po uzroci kugo j bacil. Ko je nastala lani v Indiji zopet epidemija, so poslale tja razni' države, in tako tudi naša, zdravnike -veščak*>, da znova študirajo to grozno bolezen ter skušpjo dobiti zoper njo zdravilo. Sicer so po principih, ki so po modernem znanju gotovo pravi, in ki so se pri drogih sličnih boleznih obnesli, tudi kugo že poskušali zdraviti s posebnim „serumom", kar pa se doslej, vsaj po poročilih naše komisije, še ni zadostno obneslo. Omenjeni veščaki so donesli iz Indije s saboj bacile, da bi nadaljevali doma znanstvena raziska-vanja in poskase na živalih. Take studije so v navadi na vseh velikih, svetovnih klinikah, in nikjer ni bilo še doslej nesreče z njimi. Na Dunaju pa se je — kako je to nastalo, ostane pač večno nerazrešeno! — inficiral sluga v institutu, obolel in kmalo umrl. Zdravniki niso mogli takoj pogoditi uzroka bolezni, izpoznali sojo pa še vender pravočasno. A tu ae je zgodila velika, nedopustna napaka. Bolnik je ležal na Nothnagelovi kliniki, sicer v I\ osebni sobici, a izolacija je bila vender povsem nemogoča in nezadostna. To je priznal tudi najvišji 1 zvdravstveni Bvet. — Mogoče bi bilo torej, da ža- ce nas pogledati i prišaptati, da se taki sporovi liječe u ludnici, jer izobražen Evropejac, kolikogod cijenio ulogu vjere i crkve u povj»sti, ne može pojmiti ni s toga gledišta tu naSu borbu". Temu stališču ne more nihče ničesar ugovarjati, noben Hrvat in noben Srb in list. ki zavzema tako stališče, zasluži gotovo, da se njegovo mnenje uvažuje. „Dubrovnik" omenja najprej, kako ae mej Slovenci čedalje bolj utrja mis*>l združenja s Hrvati in navaja izjave slovenskih klerikalcev na Reki ter nadaljuje potem tako-le : „Mi ne ćemo da ispitujemo bliže pobude toj izjavi. „Jedinstvo" je prigovorilo klerikalizmu te Btranke i kazalo, da je ona izjava bila učinjena u svrhu, da pcjača redove klerikalne stranke megju Slovencima. „Srbobran" vidi n onoj izjavi prijetnju Beču i grotu Tiranu. Kako rekosmo, ne č>rao da ispitujemo bliže pobude te izjave, već je uzimljeno onaku kakva je. Klerikalci svijeh naroda i zemalja sliče se, jednaki su. Klerikalce u Evropi, i ako dijele državne i narodne granice, ipak spajaju mnoge dodirne točke. Pa nije čuda, što slovenacki klerikalci dogjoše na sastanak hrvat*kijem klerikaićima i izjaviše se za brv državno pravo. Mi pomnjivo pratimo hrvatski pokret, i opazimo, da s dana na dan postaje sve to klerikalniji; a pobudi li se u ikoliko Bumnja megju svećenicima pravašima, da bilo ova ili ona hrvatska stranka napinje k zbli-ženju sa Srbima, oni uska ču u krajnje hrvatske tabore, u Frankovluk, istučuči da je u pogibli hrv. državno pravo. Baš s toga Domovinaška frakcija stranke prava, koja se bješe prošle godine počela približi vati Srbima, morala je od jednom od toga odustati, jer joj redovi počeše rjegji postajati i svećenici u Frankovluk uskakati s izjavom, da se Do-movinaši odriču „čiste nauke" Starčev, ćeve i hrv. državnoga prava. Kad ovomu nadodamo, da je predsednik združene hrvatske opozicije, stari unionista Brefćenski, izdavalac i urednik „Balkana1, organa za unijaoenje pravoslavnijeh Srba, tada je jasno kao dan, daje hrv. državno pravo osim drugijeh atributa još i maska, pod kojom se skriva katolička propaganda na Balkanu, čim se teži posti' i nad-macnoet katoličke crkve nad pravoslavnom. Kod trosijo posetniki bolnice grozno bolezen po ve^j državi. Vel.ka sreča, da se to ni zgodilo! — Zdravnik dr. Miiller je strežnici, ki sta bili pri njem v službi, ki sta stregli umrlemu slugi in katerih jedna se je čutila bolno, takoj spremil v epidemijsko bolnico Toda tam sta on sam, kakor tudi strežnica Pccha umrla kot žrtva svojega poklica. Omenil sem, da je bila nevarnost velika. V torek je umrl služabnik Bariach, a namesto, da bi takoj zaprli bolnico in kontumacirali vse, ki so prišli ž njim v dotiko, je bil do sobote promet povsem svoboden, šele tedaj se je bolnica povsem zaprla za celih 12 dnij. Za slučaj, da bi se bila bolezen raznesla, je to bilo mnogo prepozno. No, k sreči je ostalo brez hujših posledic. Kričanje lista „Deutsehes Volksblatt" je imelo lep uspeh. Izkazalo se je, da more časnikarstvo vender le še našo velpslavno, prezaspano oficijalno zdravstveno zastopstvo vzdramiti, da vsaj pozno ukrene kar treba za zdravstveno varstvo. Vsekakor pa je bilo obžalovati, da i to pot ta časopis ni mogel brzdati svojo narave, nego je izkutal vse obrniti na vodo antisemitičnega mlina. Tudi v državnem zboru je došlo do razpravo. Žal, da sta bila prva govornika f.imozni Greporig in njegov duševni hrntcc Schneidri, stvorilo bi vijenac ».lavenskijeh država, koji bi svojom vopiičk un snagom ugrožavao opstanak drugijeno nesla venskijem državama; i riječi ministra Tisze, d i je okupacija Besne i Hercegovine klin u sliveniko meso. Držimo da smo se blstffd n\ iSnili, da nas I Slovenci razumijeti: klerikalci 6i si na nai Ij ititi, a liberalci na lamo se da da u^.eti ove naše iskrene rječi k srcu, jer ih diktira ljubav k bolioj budoć- ; nesti jttinijsh Slavena. Ova se može postići samo bratskom u^jainaosću i vjerskim snošljivosti." Ne bomo preiskovali, v koliko so „Dubrov- i nikova" izvajanja glede hrvatski u strank, torej gleda ; Domoviiašev in pri-itašcv dr. Franka osuovana, ali, , da nalik kranjskih kleiikaleev ne vodi niroko na« rodne načelo, ampak da jim je tudi pri približa« j vanju Hrvatom zg<-lj in jedino v mislih Verska propaganda, o tem ni nobenega dvoma, Verski fanatizem teh naših ljudij presega vae nuje. Tega ue kažo samo dosledno za^ranovanje pravoslavja, to so po-kazali tudi strupeni Iskrah! proti mohamedtnskim Hrvatom v B>sui povodom članka, katni je svoj < čas priob ii v na','m lisi u — hrvat'ki duhovnik. : Kar se tiče razmerji* mej Slovenci in Srbi bo- i dim ». ..t je vsaj narodm .stranki p'it jasna. Z ve v o , ho";e delati na združenje s Hrvati, f»rej kakor slej i pa bo perboreacirala in odločno obsojala vsako gonjo proti Si-bom, smatrajoč Hrvate in Srba za jeden rarod, in gotovo bi se tudi ne plaž da posredovanja ! mej Srbi in Hrvati, ko bi vedela, da bi jednim k?. ; -i-------j rano »a neumno protiŽidov^kj polit ko sta mnogo j pokvarila glavnemu govorniku, peni Steinerju, ki je v zmernem, sijajnem govoru raskasal vse napake, ki hj pouzi'oča'e t-: žil.-'n- 1 >godke ia to veliko nevarni X tzadoatni prostori v veliki občni bolnici, ne-premišljeno ravnanje oblasti j, vse to je pospeševalo žJostne izkušnje, ki naj bodo svarilo za bodočnost. Ali &e bode pri nas vsaj zdaj kaj ukrenilo na bolje, k-io ie? Vlada, ki žrtvuj*! leto za leto miljone za pu ke, ki zameče milijone borzijancem zi valuto, ki pita s tisočaki M rep tili jaki fond" zi vladno žur-nalistiko, — ta vlada nima pur bisočev, s katerimi bi I ! na mah odpomoglo neprimernim, včasih narav« no-it lk oidaioznirn razmeram, vsled katerih trpi naše z Iravet •«• no življenje. Donajake kiuike so prave luknje iu istinito v največji zasmeli zdravstvenim zahtevam, Mesto da zidajo dostojne bolnice, moralo se je skrbeti za gledališča, muzeje, kasarne in cerkve. Vse to je stalo na milijone; kaj čuda, da ni preostalo bora za bolnic j ! Da pri teh razmerah doslej se ni bilo hujše, se je res zahvaliti le u-odi. Ali pa pri drugi sVn! nepriliki ne nastane epUeuaija, kdo ve! Udarno, da tri žrtve ku^e ne ostanejo brez pomena, Umveč da povzročijo na Dunaju iu tudi drugod urio^o zdravstvenih r fjrm! X. kor drugim to posredovanje dobro dollo, in da .Dahrovnikov" glas ni glas upijočega v puš'avi, saj je čisto gotovo, da aadanja razmere na Hrvatskem so take, da ne morejo biti vabljive za Slovence, a izboljšajo se šele tisti dan, ko se doseže sprava mej Hrvati in mej Srbi. V IJubl|aial, 10. novembra. Iz seje državnega zbora. Generalnim govornikom za obtožbo ministrov Badeoi, Gautsch in Thun ji bil izvoljen po-d. dr. Funke. Njego / govor je bil nkrajno plitek in brez vsake nove misli. Odrekal je Badeu ju in Thunu zmožnost za drživnika, dasi sta bila izvrstna uradnika. Manjka jima zlasti res-nobe v presojanju naj resnejši h državnih razmer, poleg tega pa je Thun zatajil svojo narodnost Obtoženi Thun ne najde v vsej zbornici zagovornika, k ir se ue pripeti nikjer drugod, kjer ima vlada toliko večino. Tragična krivda Badenija je bila njegova silovitost, s katero je nastopal v parlame itu proti opoziciji, Thun pa je zavil isto nasilnost v naredbe, k^r je že vse jedno. Ministarski predsed-ii k, ki varuje k š<-nja ustave svojih prednikov, ki zatira pravice nemškega naroda, ki se je vdal slovansko fevdalni večini ter je za'el razdirati državo, je izgubil pravico, govoriti o drživni misli« Naj se odpravijo jezikovne naredbe, potem bo mir in § 14. ne bo treba, kakor ga ne poznajo druge, cvetoče drŠava. Viadi išče le povoda, da razpusti parlament ; vlada in V:čina ne moreta postulati stvarnih razprav, ampak govorita o obstrukciji. T .ua odbija Nemce, je grobokop Avstrije, zato pa naj gleda, ki-k'ne sadove bo žel. Zgodovina ga bo sodila. Schonerer je odgovarjal grofu Sturgkhu in vit. J vvjrsketnu, češ, da misli velik del avstrijskih Nemcev ša mnogo radikalnejše, kakor je govoril on; njegov govor je bil res tak, da je bil mogoč sarr.o v parlimentu, saj drugod je svoboda b-sede zal ranjena. Nemci se ue ulado, ampak bodo nadaljevali svoj boj z ge-dmn: ,Hsil Alideutschland!a \Volf je zivračal trditev dra. Rafala, da so Gautsoheve jezikovne n iredbe le sad pogtjauj s češkimi Nemci. To ni res. Gautscheve naredbe so Badeni^eve, in Nemci, ki so te pogajali z vlado, niao bdi pooblaščenci nemškega naroda. Nacijonaloa Stranka ima prav po zaslugah vlade tolike vspehe iu zločinsko postopanje večine, ki se hoje na nemški posesti nazreti, ji je le v pod£;oro. Večina hoče razbiti Avstrijo. Ako pravi Javvjrski, da liočejo Poljaki mir, toda jednake dolžnosti in jednake pravice, je to ijo-a komediji. Pravice, katere uživajo dandanes Poljaki, so vzete vsem drugim delavn m narodom v drža«i. Poljski narod je narod parasitov! ^Burtio ugovarjanje.) Woif: N.irod parasitov na avstrijskem državnem telesu! (Preds duik p>>zove govornika k redu. Ti so se vršili prizori največje ogorčenosti. Cehi, Poljaki in Jugodovani so skočili s svojih proitoro/ in razumeti je bilo mej viharjem vedno le: „Ven z njim! Odtegnite mu besedo!") Pred sednik je odtegnil \VoIfu radi nezaslišane žalitve poljskega naroda besedo. Posl. Daszinskv je protestiral proii žilitvi Poljakov, ki ao delavni in j.r.dui kakor drugi narodi. Na tisoče in tisoče jih » la po rndokopib, po tovarnah ter celo pri tistih fabrikantib, ki vzdržujejo Wo'f.i z narodnimi darovi in zbirkami. Para-iit ni narod Poljakov, ampak \Vo!f sam, ta politični berač. V očeh vsakega dostojnega človeka je WoIf izgubil pravico, da se postopa z njim, kakor s človekom, ki ima čast. Posl. pl. Gnievvosz je imenom Poljakov izjavil, da tak poulični capin naroda poljskega sploh ne more raz-žal.ti. Wolf je ves čas psoval, a odgovarjal mu ni nihče. — „Vaterland4 piše o tej seji: Mislimo, da je Bkr Medical-Record priobčuje, da zdrav človek z dobrim tekom v 70 letih svojega življenja povžije 96 000 kilogramov hrane. * (Mačke prenašajo duvioo.) Vrhovni zdravstveni svet v Parizu je skleni), da ae opozori fran cosko občinstvo, naj ne puste, da občujejo otroci I z mačkami, ker imajo mačke večkrat difterijo ter se zato prenese bacili na deco. * (Hiša od aluminija.) V GbJoagu sestavljajo v jedni najlepših ulic hišo od aluminija. Ta nenavadna hiša bode 64 metrov visoka ter bode imela 17 etaž. Velike vrednosti bode taka hiša zlasti zato, ker je aluminij uezgorljiv. f£ si J i ±o ir n o s t. — Slovenski stenski in skladni kolodar je založil podjetni narodni trgovec papirja g. Jos. Petri č. Stenski koledar ima jako priročno obliko ter ima poleg podatkov glede koleka tudi določbe za pošte in brzojavke. Staue samo 25 kr. J.-ko praktičen je skladni koledar, ki se rabi kot podlaga. Izšel je v 7 barvah ter stane le 00 kr. Oba koledarja je tiskala .Narodna Tiskarna". Tvrdko Petričevo narodnemu občinstvu, zlasti pa uradnikom, učiteljem in dijakom znova priporočamo ter opozarjamo na inserat. — „Slovenka". Vsebina22. zvezka: A. Aškerc: O t ožn ost — pesem (prevod). — Marica II.: Vrnitev — pesem. — Karol Dolenec: Srečanje. — Medved: Črni šal — pesem. — Marica II.: Prijateljska pisma uredništvu „Slovenke". — Dan vernih duš. —Vida: Pesni. — Literatura za mladino — Zorana: Komu velja? — pesem. — Grof Lev Tolstoj. — Književ nost in umetnost. — Kazno. — Doma. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 10. novembra. V današnji seji poslaiiskt> zbornice se je začela razprava o predlogu, naj se obtoži Bidenijevo ministerstvo, ker je novembra 1 1. poklicalo policijo v par* lament. Govorili so Kaiser, Tflrk, ki ja trdil, da pravi avtor jezikovnih naredb je grof Goluchowski, in Bendel. Razprava se je potem pretrgala. Dunaj 10. novembra. Koncem današnje seje bodeta Ja\vorski in Engel interpelirala vlado radi iztiravanja cehov in Poljakov iz Nemčije. Dunaj 10. novembra Prihodnja seja poslanske zbornice bo v sredo, mej tem pa bodo imeli pododseki in proračunski odtek seje. Dunaj 10 novembra. Danes sta dr. Danil lak iu Ssponder izstopila iz Stojulovvskega stranke. Dunaj 10. novembra. Danes zjutraj se je v konjiški vojašnici v predmestju Josefsstadt vršil dvoboj na sablie mej posl. Gniewoszein in posl Wolfont. Dogovorjen je bil dvoboj na sablje, dokler jedeu nasprotnikov ne postane za boj nesposoben. Posl. Gutewosz je bil že pri prvem spopadu ranjen iu sicer na glavi, kjer je dobil lutko, 7 cm dolgo rano, in na desni roki, kjer je ran\ težka. Nasprotnika sta si sigla v roke. Guitwo3z se je peljal v svoje stanovanje, kjer ga je dr. Oblinski obvezal. Oblinski je izjavil, da rana ni nevarna. Dunaj 1 0. novembra. Pri dvoboju \Volf-Gniewost je bil podmarial Schmidt nadzornik. Po dvoboju je Wolf pristopil k (in ewoszu in mu hotel podati roko, a Gtiievrosz je rekel: Zdaj ne. Čez nekaj časa je \Volf zopet prišel k Gniewoszu, na kar mu je ta d.il roko, rekši: Ali ne razžalite več poljskega naroda. Gnie-WOtsa sta obiskala tudi Ilovica in Udržal ter mu izročili posetoice vseh čelkib poslancev. Dunaj 10. novembra. Dopoludue so vsi poljski in malornski poslanci oddali pri Gnie-WO8Z0 svoje vi ritnice. Tekom popoludne a je doš o Grniewos«U z rajnih stranij mnogo brzojavnih izrazov simpatije. Geneve 10 novembra. Dams se je začela obravuava proti Luchniju Z3 ob G. uri zjutraj se je jelo zbirati občinstvo in so (-rožniki le težko vzdržal' red. V dvorano je prišlo le 100 pos'ušalcev. Po prečitnnju obtožnice se je po švicarskem postopnika začelo takoj za Blišavanje prič. Charaartin, kateri je Lu-chenija prijtl, je izpovedal, da je Luchenija vprašal, kaj je Storil, in da mu je ta odgovoril: nič. Luclteni je zaklical: Ni res, jaz sem Vam koj povedal, da sem avstrijsko cesarico umoril. Diuge priče nsi nič posebnega povedale. Prestala se ie tudi ispoved dvorne daine grofiuje Sztttruv. Obravnava bo nadaljuje. Pf»riz 10. novembra. „Matin" javlja, da eo imeli admirali včeraj velevažno posvetovanje in da je že danes pripravljeno bro-dovje 30 bd j. Narotifio-tiaspecterskfl stvari. — Nove kolkovne znamke za plačevanje davka od trgovine z efekti. Ukaz finančnega ministarstva z dne 8 avgusta 1893. 1. določa, da po-čenai s 1. dn-m oktobra I 893. se Bpravijo v prodajo nove kolkovne znamko sa plačevanje davka od trgovine z efekti z vrednostnim oznanilom v kronski vrednosti Izdale so se v 18 vrstah, in b cor po 10, 20, 40, BO, 60 in 80 vinarjev, potem po 1, 2, 3, 4, 5, G, 8, 10, 20, 30, 40 in 50 kron. Kolkovne znamke za plačevanje d/ivka od trgovine z efekti (izdaja 1892), ki se prodajajo sedaj, se spravijo s 30. dnem novembra 1S98. I. popolnoma i^ prodaje. Uporaba iz rabe spravljenih kolkovnih znamk za da«ek od trgovine z efekti po tem času se staje za jednako, kakor da bi se ne bila izpolnila zakonita kolkovna dolžnost, in je zvezana s slabimi nasledki, ki so ž njo združeni po zakonu. Iz rabs spravljene, neuporabljene kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti izdaje 1892. 1. bodo paseč na obstoječe predpise, od 1. dne novembra do vštetega 31. dne decembra 1898. 1. zamenjavali kol kovni založni in prodajni uradi, katerim je izročena izdaja kolkovnih znamk za davek od trgovine z efekti, brezplačno za nove znamke. Dotične vloge strank so proste kolka. Po 31. dnem decembra 1898. I. se ne bodo iz prometa vz*te kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti niti zamenjavala niti povračale. — C. kr trgovinsko ministerstvo poslalo je trgovski in obrtuiški zbornici prepis se&narna avstro-ogerskih kup'ijskih in obrtniškib firm v Carigradu, katerega je tamošnja avstroogerska trgovska in obrtniška zbornica priložila k letnemu poročilu za leta 1897. Seznam se lahko v pisarni tr» govske in obrtniške zbornice v Ljubljani ogleda, 1 ustreže ee pa tudi lahko na željo s prepisi. . Cmene esence, katere se festo primešajo santalni esenci, da je cenej&a, to Tzrok ledičnim bol^.niro, radi katerih mladina Cesto toii. Ako rabts pristni Ban tal-K ldy, ve§, im imaft cisto zdravilo, ki ne ne pokvari ter te ozdravi tekom AH nr brez vsakih posledic. (11—3) OJiiirlt so v EJubljanl; V deželni bolnici: Dne 5. novembra: Rozalija MaCek, dninarica, 51 let, jetika. — 1'rhnož Debevc, dninar, 75 let, ostarelost. Due 6. novembra: France Škrjanec, pastir, 13 let, oppk'ine. — Leopold Cvetresnik, brivec, 37 let, blaznost in ohromelost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 308-2 m. m M S ■ Čas opazovanja Stanje barometra v mm. II Vetrovi Nebo S *9 5 e ° o, » 9. H. zvečer 742 ti 98 brezvetr. oblačno 10. 7. zjutraj 742 0 86 brezvetr. oblačno 0-2 • 2. popol. 7412 106 sr. juu; oblačno Srednja normalom. včerajšnja temperatura 9 5°, ia 44* nad 4*/0 driavne areeke iz 1. 1864 po 250 gld. 165 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 Rld. 196 , Donava rep. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 130 » Zemlj. obć. avstr. 4«//L zlati zast. listi . 98 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 153 „ Ljubljanske srećke......... 23 „ Rudoifove srečke po tO gld...... 24 , Kreditne srećke po 100 gld...... 200 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 5W8 , Papirnati rubelj.......... 1 , — kr. 10 50 50 27«/,, Zahvala- Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti naše ljube matere, gospo Franje Razinger kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predrage rajnke k zadnjemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zalivalo. Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo prečast. gospodu žnpniku MalenSku za tolažbo rnjnce v njeni bolezni, potem prečaat.. duhovščini ter darovatelj.m krasnih vencev. Vsem skupaj : Bog povrni! V Ljubljani, dne 10. novembra 1898. (1750 Žalujoča rodbina. Proda se hiša v kateri bo nahaja rrodajaln- Več dobro ohranjenih in trpežnih vinskih sodov litrov prod od 100 do 400 Žabjak ste v. 9. Nlefan Klim* (1751 — 1) Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kubinje in kabineta, koje se tndi lahko deli na dve stanovanji in sicer: jedno z 2 sobama «a kuhinjo in drugo: z jedno sobo in kabinetom, z vnemi pritiklinami sa Odda V najem takoj ali s I. februvarjem 1899. (1748— i) Vec se izve na Starem trgu it. 6 v trgovini. Svoji tvojim! Prodaja vina. Svoji k tvolim! 1 I UtiUtO Qi k svojim! (1702—1) Imam v kleti pristno lntr»l&o rruo In Iselo vino od 18 do 30 kr. liter; dalje žganje izvrstni tropino«'«-«' od 60 do 80 kr. liter; vse postavljeno na kolodvor državne železnice Dinjan (L)ignano). Mali vzorčki se zaradi izgnbe časa ne pošiljajo. Dalje imam blizu 100 inetr. centov rn-(lenega I Nt r škrga l»rln)» v vrečah za kubanje žganja po nizki ceni, kakor tudi olje iz istr. oljk. A. IVI. Pujman v Dinjanu (Dignano), Istra. VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. Na Najvišji ukaz Njeg. t^i c. in k. apost. ^elečastva. XXXII. c. k. drž. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne po ovi cela denarna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovrljena — ima 12 034 dobitkov v gotovem denarji v celotnem znesku 401 800 kron. Glavni dobitek: 200.000 kron. Za izplačanje dobitkov jamči c. k. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 15. decembra 1898. 19"" NreoUa velja -i 1» rono. ~W Srečko imajo na prodaj: Oddelek za državno loterije na Dunaji, I., Hiemerpasi« 7, loterijske kolekture, tobačne trafik^, davčni, pofttni, brzojavni in železniški uradi, menjalnice itd. Načrte za igranje dobe kupci srečk zastonj. Srečke se dopo&iljajo poštnine proste. Ravnateljstvo c kr. toter. dohodninskega urada. (1466—2) Oddelek državnih loterij. Št. U47. Razglasilo. (1741> Zdravstveno varstvo sopilnih organov. Velikanski vspeh! ]Y§& v€j€* />i-đtim! V# v#a lUPitra ja Z Nič ribanja sobnih tal! Najboljša ohrana sobnih tal je iznajditelja Henrika Zentner-ja postavno zavarovano prašno olj o posebne važnosti za bolnice, trgovske prostore, šole, pisarne, kavarne, gostilne, čakalnice na železniških postajah i t. d. Natančneje se izvš v jedini tovarniški zalogi za Kranjsko pri J. S. Benedikt-u v Ljubljani ».si Starem trg*-u. št. S. (1749—1) TleNtno) župaiintvo v KiMloifoveni razpisuje s tem nabavo kakih 700 nt* tastom, pogolnoma snbib in zdravili parket za tla v novo zidani biši v Rudolfovem, na kolodvor v Rudolfovem postavljenih, katera tla bi imel ponudnik tudi položiti. PcnmJbe naj se vložijo do