IwtoBtro b opPKnlStw: pribor, Koroške ulice 6. „STRAŽA“ tsfcaja v pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. S «redništvom se more govoriti mk du od 11.—12. ure dopoid. Telefon IL 113. RuDtntin listo: Celo leto ...... i2 k Pol leta . ... . , 6 K četrt leta.........3 K Mesečno........... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St 41. Maribor, dne 10 aprila 1912. Letnik IV. Divjaštvo. Na veliko soboto zvečer so neznani mariborski Nemci in nemškutarji divjali pred hišo gospoda poslanca dr. Verstovšeka. Bilo je krika in vika več kakor dovolj. Družina dr. iVerstovšekova, je bila — gospoda poslaneal ni bilo doma — v smrtnem strahu. Divjanje se je pričelo na daino znamenjte s strelom. Prej mirni in že v spanju snivajoči Kokoschineiggov drevored je po strelu takoj oživel in pred hišo gospoda poslanca se je zbrala velika; ‘demonstracijska tolpa. Žvižgalo, kričalo in hajlalo se je vsevprek. Tako nekako se glase tudi poročila, ki jih čitamo o tem za mariborsko nemštvo nad vse sramotnim navalom na mirno družino ' nagega poslanca v nemških listih. Pribiti hočemo v naslednjem samo nekatera najvažnejša in najznačilnejša dejstva, ki so s tem napadom v zvezi. 'Mariborsko nemštvo je pokazalo s tem napadom najnižji kulturni niveau, na katerem stoji. Smo ljudje in večkrat kaj zagrešimo, kar brez ovinkov priznavamo, toda iti in napraviti pred hi[šo svojega političnega nasprotnika tak Šum in kraval, kot je bil v soboto zvečer pred hišo gospoda poslanca, to je škandal in se obsoja sam od sebe. Mariborska okolica se giblje, V prejšnjih Časih smo imeli še vedno mnogo oprajvka z drugimi deli zelenega Spodnjega Stajerja in se *y na?o žalost nismo mogli spuščati v podrobnosti naše mariborske o-kolice, sedaj pa, ko smo drugod s svojimi političnimi idjejami že skoro povsod prodrli, ko, stoji Za nami združen že skoro cel Spodnji Stajer, lahko krepkejše obrnemo svojo pozornost na mariborsko okolico. In potreben je ta del našega Spodnjega Stajerja naše pozornosti, kajti tako zanemarjenih in nezavednih ljudskih mas, kot ravno v okolici Maribora, ne najdete lahko. Ne trdimo, da bi ljudstvo samo to zakrivilo, da bi bilo ono samo vzrok svoje zaostalosti, ampak slabi vpliv mesta je to zakrivil in vsekakor smo tudi mi precej zamudili. V 'marsikateri občini v mar riborski okolici bi drugače izgledalo, Če bi se bili mi recimo pred desetimi leti energično lotili probujeval-nega dela, Toda kar je — je! Hvalimo Boga, da imamo vsaj sedaj priliko in možnost, vzbuditi okolico našega mesta. Je to sicer zelo nehvaležno delo in človek doživi več kot eno razočaranje, toda vsekakor je pričetek že tu in to je gotovo tolažljivo. Med vsemi se je najbolj zavzel za probujo mariborske okoli- ce dr. Verstovšek. Od tod jeza Nemcev in nemškutarjev. Tem ljudem ne more iti v glavo, da bi okoličani mariborskega mesta sami za-se mislili in se o-tresli jerobstva, ki jim je ra/vno v škodo. Ker smo začeli v tem oziru — v prvi vrsti dr, Verstovšek — odpirati ljudem oči, so postali ti veliki „Nemci“, ki pa nemščine niti pravilno ne znajo, razburjeni in o-gorčeni. Izbruh te jeze se je pokazial v soboto zvečer, ko so nemški „olika.nci“' ' s svojim ravnanjem spravili v zadrego tudi tiste Slovence, ki se jih ne more spraviti v drugo navdušenje kot !y navdušenje za odpadnišitvo in politično izdajstvo. Tildi ti ljudje in z njimi vsi mirni in pošteni Nemci pravijo, da je bilo ravnanje h,Nemcev“, (ki so se navalili na hišo mirnega someščana, navadno divjaštvo! Ce se enkrat dokumentira svoje politično uver-jenje s pocestnimi kravali, (kot so to storili mariborski „Nemci“ napram dr. Verstovšeku, potem je to vrhunec nedostojnosti in zasluži vsestransko grajo. Vsa demonstracija je pa Še tem bolj gnusna, ker dr. 'Verstovšeka ni bilo doma. Vsa podlost, vsa grdobija nemiške nesramnosti dobi še le s tem kon-statiranjem pravo sliko. Mislite si, kakšno mora biti duševno razpoloženje malih otrok, Če slišijo, da se hočejo navaliti na njihovega očeta razdražene in pa razdivjane tolpe. Ali niso v smrtnem krahu otroci, ki slišijo tam zunaj! na cesti zverinsko tuljenje in vpiL tje, ki velja njihovemu očetu? Ali se ne bo porodil v mladih srcih strah in groza, če done sem proti hiši, v kateri bivajo sami brez očeta, divji žvižgi in sovražni klici? Ali ni nekaj nezaslišanega in škandal vseh škandalov, da se trese v strahu nedorasla družina, ker je baje oče povzročil „[Nemcem“ nekaj nemirnih dni ? Sramota, nepopita, sralmota so taki nastopi za mariborsko nemštvo, * * ■* K temu se nam še piše: Wasitian je lahko ponosen na svojo elito v Mariboru. Nemška kultura se je zopet pokazala v pravi luči. V državnem zboru so nemšikol-nacionalni kultu-ronosc’i večkrat pokazali v prepirih s socialnimi demokrati, da so najbolj surovi in robati ljudje, in sedaj so v Mariboru to potrdili, žladnji teden je hnel Wastian v Mariboru shod, na katerem je ‘napadal poslanca dr. Verstovšeka radi njegovega delovanja v mariborski okolici. „Marburger Zjeitung“1 je pisala kar tri uvodnike zaporedoma, v katerih je napadala dr. Verstovšeka, p Grazer Tiagblatt“ in „(Tagespost“ pljujeta venomer žvepljo na njega. Ni Čuda, da je prišlo v soboto ob 9. uri zvečer do velikanskih demonstracij pred vilo gospoda poslanca, katerega ni bilo idoma. Strah so morali pretrpeti nedolžni otroci in žena, ki so se že bili podali k počitku. Zbralo se je velikansko število ljudi; Kokoschineggov drevored je bil poln zbrajie množice. Bili so demonstrantje iz boljših krogov ; celo ženske z velikimi klobuki so bile med njimi. Govori se, da so demonihltracije bile v zvezi z renegati tukajšnjega sodišča. Najprvo je počil strel, 'na to znamenje so začeli piskati, kričati, hajlati kakor Indijanci. Nekateri so se posluževali raznih instrumentov, „Heil“ddici so se razlegali po celi okolici. Nazadnje je ta nobel gospoda še zapela: „Die Wacht am Rhein“ in odšla s svojimi baburami proti mefcitu. Poslanec dr. Verstovjšek, ki je večinoma radi poslov iz doma, se je obrnil na namestništvo, da to poskrbi za varnost njegove družine, ki ni varna pred poulično tolpo. Nemšjkutarija se moti, Če misli, da bode ugnala poslanca dr. Verstovšeka v njegovem Boju proti renegat,.tvu in nemškutarjem. Mi ostanemo, kakor smo bli. Pismo iz ümerike. Joliet, koncem marca, Koncem tega meseca,poteče pogodba, ki je bila sklenjena po velikem štrajku leta 1902 med posestniki antracitnih rudnikov in premogokopi ter potem od časa do Časa obnovljena. Stvar je za. vse ljudstivo več nego navadne važnosti, kajti konec dogovorov z leta 1902 bo dal rudarjem povod, staviti nòve zafete-ve. To se je že pred nekaj časom bolj ali manj jasno obetalo. Štrajk, angleških rudarjev še bolj vzpodbuda ameriške, da si svoje mezdno razmerje .zboljšajo. Taka gibanja so nalezljiva, Ker se premogovni baroni protivijo, prav kakor pred desetimi leti, dovoliti zahteve premogarske, je pričakovati spora, ki bo vanj zapletenih do 200.000 premokojoov. Pred desetimi leti je razpor, kb je povzročila stiska za premog mnogo nadloge, poravnala komisija, imenovana po predsedniku Rooseveltu. Komisija je prisodila premogarjem povišbo plače za 10%, namesto zahtevanega 20% zvišanja. Namesto zahtevanega osemurnega delovnika so se pogodili , na devet ur dnevnega dela., nasproti pa sta bili odklonjeni dve PODLISTEK, Oza. (Napisal Januš Goleč.) (Konec.) Nastala je grobna tišina. Očka Basti so kmalu zapazili mučno vrzel in začeli Lojzi praviti: kako lepo je to, da je tako pridna, da tako vestno izpolnjuje četrto božjo zapoved; toda oče ‘in mati ne bosta na veke- na svetu in če se ne bode pravočasno ogledala po opori, bode pač morala sama ostati. Prišli so Bastlov stric ravno do besedice „.sama“, ko ‘je naš poslušni ženin si že ogrizel vse nohte, na obeh rokah prav v živo in učinil za nameček nekaj čudnega, za njega usodepolnega, Dobro si je zapomnil, kako mu je Bast1 med potjo zabičeval molčečnost. Tiho je bil kot miš, 'le roke je z malimi presledki tiščal v žep. Čeravno mu je poprej Basti zar bičaval, da so človeške roke za delo in da naš prvi oče niso imeli žepov Adamov potomec, IOza, pa je vkljub vročini v glavi začutil mraz v rokah in jih zagrebal še vedno globokeje. Mravljinci so mu vedno bolj nagajali: in vročina mu je silila, v glavo iti segnil je v žep, da bi si obrisal potne srage. Toda c o joj! Mesto robca je privlekel iz 'žepa hodne, ,epotičro cunjo. Sreča njegova, da ni bilo stare mežnarce tedaj v hiŠi^ Lojza pa je tedaj tudi grizla 'škric na predpasniku, povešala oči in menda ni zapazila, kako je skušal Oza cunjo na tleh pokriti s Širokim in primerno dolgim stopalom. Brisal si je naš junak pot odslej z roko in zravnal oba poprej tako mična svedrčka. Vedno hujša vročina ga je nadlegovala, .neznosno mu je postalo v izbi. Pozabil je, da pokriva zunaj sneg Radiov hrbet in menda mislil, da prenaša streho iz grabe na hrib; prijel je za zgornji del suknje in se slekel. Ni se spomnil sirota, da skriva, brezrokavne rokave pod suknjo. Se le glaejßn krohot matere mežnarce, ki so ravno stopili v tem trenutku z žehtar-jem kozjega mleka v izbo, je vzdramil ljubko Lojzo in strica Bastia, da sta se ogledala. Smeh hudobne babure in krepek sunek Bajstlo-ve roke spravil je tudi Oza k zavesti. Ogledal se je na debelo in opazil, da ima gole roke. Pozabil je na vročico v glavi, na suknjo in klobuk ter jo udrl kar skozi vrata. Bežal je po Radiu navzdol, 'naravnost ' proti svoji kajšici in 'se ustavil še le pri debeli smreki, par korakov pred 'domovapjem. Oprl je svojo še vedno vročo glavo ob smrekovo deblo i'n glasni: „Bu — bic“, pomešan z bridkimi solzami je pričal o njegovi bolesti, ali sramoti! Očak Basti so se menda srečno zmotali iz Unióne pozicije, ker so jo kmalu ubežali po drugi traini Radia k sv. Juriju z jezo in žalostjo. Z jezo zato, ker je njihova beseda padla na trda, obhojena tla: žalostni pa radi kozliča z liso na sredini (čela, ki je bil za, nje za zniiraj izgubljen. VI, Ozu se je po tej prestani sramoti gotovo Ohladila tudi ljubezen do Lojze, katere odslej ni Več zasledoval nobeno nedeljo, in žabe v Heblnovi mlaki so imeli tudi mir pred sitnimi gosti. Do dobra sle je zavedal naš ponesrečeni snubec, kako dolg jezik da imajo mati mežnarca, radi tega pa se je tudi izneveril sv. Jluriju in opravljal ob nedeljah in pratznikih svojo krščansko dolžnost v Ivniku na Nemškem, Kratkomalo, Oza je odslej malokdo Več videl. Le gospod župnik, ki so bili strasten lovec, so ga enkrat zasačili ravno tedaj, ko je gnal poŠkjodnico rog-Ijo iz Prčkovega zelnika. Bili šo pa gospod župnik hudomušni, zatorej niso kar naravnost se pokazali iz hoste, ampak malo postali za debelo smreko in motrili [Oza, ki je zalezoval ppšfkodnico rogljo. Ko je zvabil ubogo žival s škorjo kruha k sebi, jo je zgrabil za roge, jo pritrdil na srabot in začel s pridigo in kaznijo ob enem. „PozaČa ti, kratkoreoa, mar so te tako učili moja ranjka mati!“ In lop — lop je priletela iižolovka, po vsaki strani, menda radi ravnotežja. Gospodu župniku se je usmilila; (uboga roglja in zaujpili so nad Ozo: „Človek božji, kaj tako upiješ, saj nimaš gluhe koze ! “ Oza se (je ozrl; ko je pa zapazil gospoda župnika od sv. Jurija, odnehal je s kletvico in fižolovko, zato pa nategnil srabot in pospešil korake. Gospod župnik videč, da ga ni mogoče več u-staviti, mu zakličep „[Oza, rOz.a, zakaj preklinjajš kozji prekratki rep; jedenkrat se ti je že povrnilo na kratkost, mogoče bodeš še drugič mesto srajce oblekel rokavce.“ Gospod župnik so še svojo opazko potrdili s pikrim posmehom, ki je .upokojenega ženina tako pičil v srce, da je odslej Še bolj obrnil hrbet sv. Juriju in kar nič več ga ni bilo na Remšnik. VII, Gospod župnik so med tem časom, ko se je Oza kujal, umrli; Basti se je tudi preselil v kraj, kjer se ljudje ne žtenijo in tudi lepa Lojzika še dandanašnji nosi križe in težave, pa 'tudi venec deviškega stanu. Užaljeni Oza pa ni dolgo vzdržal kot samec, ampak sam Bog ve kedaj se je v fvniku poročil z nadaljni zahtevi: pripoznanje unije in plačevanje po teži na 'dan spravljenega premoga. . Tekom zadnjih desetih let pa so se stroski za žitek prav znatno povečali, rudniški posestniki so cene premogu dokaj zvišali. Kaj je potem umevpej-še, nego da zahtevajo rudarji novo plačilno lestvico i Saj so posestniki premogovnikov vkljub) povišjapim plačam in skrajšani delovni dobi imeli sijajen dobiček. Povijšba cene za 50c na ton jim je donesla, sanno 42,000.000 (ton na leto računano, 21,000,000 dol. vsako leto. Ena izmed premogojvnijh mogoči)ic; je povišala svojo dividendo s 7 na 2,0%, in Lackawanna-družba, ki oskrbuje prodajo, a je pod nadzorstvom železnične družbe, plačuje tudi deset odstotkov. Pred štrajkom leta 1902 ni mogla Reading Company plačevati nobenih dividend ha svoje navadne đelnic'e za 70,000.000 dolarjev, sedaj plačuje šest odstotkov. Leta 1902 ni plačala 'Lehigh Valley nobene dividende, sedaj plačuje 10%, Sedmere premogovne železnice skupaj plačujejo sedaj 16,503.283 dolarjev vsako leto več na svoje delničarje, nego pred Štrajkom. Pred nekaj dnevi so izdali posestniki antracit-nih japi izjavo, jv kateri zanikajo, da je hotel trust — kajti o tem je govor — povzročiti Štrajk, da bi imel izgovor za zvišanje den premogu. Izjava je pa bila odveč. Kakor uči izkušnja, skrbe premogovniški baroni za to, da dela trust tudi pri Štrajku sijajen dobiček, ne pa občinstvo. Politični pregled. Volitve v dunajski občinski zastop. Dne 23. aprila in dne 2. majnika t. 1. se vrše na Dunaju velepomembne občinske volitve, 'ki, bodo odločile usodo Dunaja. Za 78 mandatov se je že do sedaj priglasilo 221 kandidatov. Bil se bo tokrat naj-Ijutejši boj, kajti vse krščanstvu nasprotne stranke bodo v kratski slogi složno postopale, da iztrgajo Dunaj iz rok krščanskih socia|lcev. Grof Stiirgkk o svojih načrtih. „,Neue Freie Presse“ objavlja članek, ki se po ča z izjavami ministrskega predsednika grom Stiirgkh a nasproti svojim prijateljem, elanom gosposke zbornice, Stiirgkh je izjavil, da mu delajo tisti, ki naglašajo, da on parlament prezira, krivico; saj je večino svojega življenja v parlamentu prežive! in da se še sedaj strastno zanima, za politiko parlamenta. Nato je naglašal, da je bila prejšnja večina v zbornici preslaba in da so se tudi razmere izpreme-nile. Krščansko-socialna stranka, ki je prej zbornico vodila, se je sedaj pomaknila v ozadje in tudi Italijani so nevoljni radi težkoč glede na vprašanje laške fakultete. Prejšnja zbornična večina se je razdrobila, Vlada potrebuje večino s Širšo p(odla^o. Imena ji ne išče. Organizirana večina, ki bo sposobna, da dela, je potrebna, Predno prične zbornica 'zopet zborovati, se bo grof Stiirgkh z voditelji strank posvetoval, Vlada hoče ustvariti delovno večino, To večino naj bi tvorila nemško narodna zveza, krjščanski so-cialci, Poljaki, Cehi in Jugoslovani. 'Manjših strank Stiirgkh ne namerava izključiti; upa, da se večiui tudi Italijani priklopijo, ko se reši vprašanje laškega vseučilišča; to upa tudi o Rusinih, ko se razmere med Poljaki in Rusini urede. Glede na sestavo te večine ne misli grof Stiirgkh čakati, da bi se preje sklenila češko-nemŠka sprava, ampak hoče neodvisno od tega vso stvar v roke vzeti. Ce se bo delpvna večina izkazala, se bo sestavilo tudi ministrstvo iz zaupnikov strank, 1'Stiirgkh je še pristavil, da naj bi večina rešila brambne in finančne predloge. Prepričan je, da bodo vlado glede na brambno preosnovo vse velike stranke podpirajo. LopanČevo Jero, ki je svojega moža po velikosti in telesni moči nadkriljevala za cel laket. Hudo se je godilo odslej tOzu in večkrat se je pokesal, da je stopil v zakonski jarem. Prišvedral je pred nedavnim Časom k piscu teli vrst na Remšnik, vendar brez haiveloka in preče, in mi začel jecljajo tožiti svoje gorje. Ob kpneu, ‘pa ko se je že do sitega najecljal in so že tudi mene bolela ušesa, me je še poprosil, rekoč:' „(Gospod, ko bi o — oni, saj znajo tako napra — praviti, da bi — !“ i„iNo, kaj bi?“1 sem radovedno vprašal. '>»T> saj ve — vejo, ko sva staja z mojoj pri al-tarju y Iv — Ivniku, sem na — nataknil tisti prstan po pomoti 'moji mesto na ta — ta le prst, na pa — palec. E, ko bi pa pa sedaj o — oni tako napra — vili, da bi ga Je — Jera meni nataknila na pa — palec, jim ne bo — bode zastonj.“ Ko je izgovoril, sem se mu prav od srca nar smejal. Posmeha pa Oza že od nekdaj ni trpel, zameril ga je tudi meni, prijel za kljuko in Še zajecljal v slosvo: „Glih taki so o — oni, kot so bili rajni faj — fajmošter; radi so se Špo — špotali iz mene, pa že kmalu jih je mo — moral Lukič sedem klafter globo- — boko pokopati; pa ja — jaz tudi vem za >- zakaj — ker so imeli špo — špotljiv jezik! O — o — njim se lahko glih ta — tako zgodi!“ Zaprl je dobri možak na to vrata in odslej ga nisem videl nikoli več na Remšniku, Zaroka v cesarski ihiši. Kakor se zagotavlja* se bode za časa bivanja našega cesarja v Wallsee-ju praznovala zaroka nad-vojvodinje Elizabete, rojene leta 1898, najstarejš© hčerke nadvofvode Franca Salvatorja, z bavarskim vojvi dom Francom Jožefom. Kitajsko. Juanšikaj je sprejel te dni v avdijenci apostol-, skega vikarja v Pekingu zelo prisrčno ter se ob tej priliki pustil informirati o dosedanjem delu in številu kristjanov na Kitajskem, Konečno je izjavil, ua se bo pod novo vlado varovala največja verska svoboda ter da bodo vsi držajvni in vojaški uradi dostopni vsem državljanom, ne glede na njihovo versko prepričanje. Portugalsko. Preko Berolina se poroča ijs Lizbone, da je prišlo na velikonočno soboto pri procesiji v Chamus-ki do krvavih spopadov med kjatoličani in republikanci. Policija je prepovedala procesijo. Vkljub temu se je zbralo nad 5000 katoličanov pred stolno cerkvijo. 'Množica je šla v cerkev, snela raz sten nekaj svetih podob in jih je nesla v procesiji po mestu. A kmalu nato je pred cerkvenimi vrati eksplodirala neka bomba, ki pa k sreči ni napravila velike škode. Policija je nato zatvorila vse ostale cerkve. Ko je dospela množica pred iste in jih je našla zatvorjene, jo je to tako užalilo, da je šiloma odprla .cerkvena, vrata. Sedaj so pa republikanci zastavili pot procesiji. V vrste katoličanov je priletela zopet ena bom-äa, ki je ranila več oseb. In to je 'dalo povod, da je prišlo do boja s samokresi in puškami. • Iz oken so streljali na množico, ki se je spustila v beg. Tki Wiebe so bile usmrčene in 30 težko ranjenih. Se le vojaštvo je naredilo red. Tudi v Faggiji je prišlo 'do sličnih žalostnih prizorov. V Cibaru je bilo 18 oseb težko ranjenih ijn ena oseba je bila ubita. Ti portugalski divjaki Še niti mirne procesije ne morejo videti! Res, žalostne razmere! Raznoterosti. Novi nuncij na Dunaju. Novoimenovani nuncij na dunajskem dvoru, monsignore Rafael Scannelli, pride dne 16. t. m. na Dunaj. Evharistični kongres na Dunaju. Velikonočni torek ob pol enajstih dopoldne se je zbral skupni odbor lavantinske škofije pod častnim predsedništvom ekscelence dr. Mihaela Napotnika, prevzviŠene vladike, v dični dvorani knezošfcofijske palače,, da se posvetuje o uspešni udeležbi vernikov lavantinske škofije pri letošnjem triindvajsetem mednarodnem evharističnem kongresu ha Dunaju (od dne 12. do 'dne 15, steptembra 1912). Prevzvišeni vladika pozdravi z navdušenimi, zgovornimi besedami navzoče odbornike, ki so prihiteli od vseh strani obširne škofije. Med njimi so bili skoraj vsi vlč. gg. 'dekani, odlični gospodi 'duhovskega in svetnega stanu; tudi gospe so bile 'dobro zastopane. Visoki govornik opozarja na mogočno gibanje, ki je nastalo ivsled največje in najveličastnejše slovesnosti na čast n ^svetejšemu zakramentu med vsemi avstrijskimi narodi. Po ganljivih pozdravnih besfedah pa govornik Čestita duho\ ■ ščini, da se bo lahko udeležila prošla,vljenja evharističnega velikega duhovna, brez katerega bi bila duhovščina to, kar je solnce brez luči, toplote in moči. Nadalje čestita možem, ki bodo ‘imeli lepo priliko, da pokažejo očitno svoje versko prepričanje, kakor ga je med drugimi kazal paganski stotnik na Kalvariji, ko je Odrešenika priznal kot Sina božjega. Potem še Čestita navzočim gospem. Žene so po vzgledu Kraljice nebes in Gospe sveta igrale v življenju Kristusovemu veliko ulogo. Z ozirom na evharistično slovesnost Še vsem nekaj želi, vsem nekaj obljubi in jih nekaj prosi, fda bi Škofija 'še za vslo prihodnjost uživala obilne sadove evharistične slavnosti. Preč. gospod kanonik J. Majcen se kot 'predsednik škofijskega odbora zahvali ekscelenci za milostno pospeševanje vseh priprav in prireditev 'za proslavo Najsvetejšega, posebno pa za knjigo: Povabitev in poziv k prhnernemu praznovanju evfhariističnega, leta 1912 v škofiji lavantinski. Potem sledi volitev tajnikov (dr. Medved, dr. ‘Lukman, dr. Slavič) in blagajnikov dir. Somrek, Dufek, Pöschl). Predsednik prečita došli program evharističnega kongresa. Preč. g. stolni župnik poroča potem, kaj naj duhovščina po škofiji stori v evharističnem letu, preč. gospod kanonik dr. Matek pa razpravlja, kako naj posamezno odbori gospodov in gospa delujejo, da bo udeležba, v naši Ško-fiji kolikor mogoče obilna in O asina. 'Ob sklepu podeli prevzvišeni nadpastir višjepasitirski blagoslov in sklene s katoliškim pozdravom prav zanimivo in pa vspodbudno zborovanje. Centralni škofijski odbor se-stoji iz treh predsednikov (p_rečč. gg. Majcen, dr. Matek Moravec), treh tajnikov (dr. Medved, dr. Lukman, dr. Slavič), iz blagajnika (dr. Somrek) in odbornika g. prof. Vreže. Iz poštne službe. Poštni oficijal gospod Ivan Cmerešek v Gradcu je imenovan poštnim kontrolorjem lstotam. . stuaue. /m upraviteil imenovani davčni oficijali Josip Kahler, 'Anton nine, Rudolf VolovŠek, Ignacij Kellner, Robert pic, Otokar Horvat, Karol Wanke in Frane Stai za davčnd oficijale davčni prista|vi Avgust Kapfer Franc Konrad, Friderik Miki, Franc Rauch, Karol Vizjak, Franc Bikošek, 'Franc Pichler, Stefan Sue, Jernej Videmšek in Pavel Plane. Iz šole. Učitelj Julij Sadnik v, St. Pavlu pri Preboidu je dobil večmesečni dopust, nadomestuje ga pomožna učiteljica Marija Wudler, — Pomožni učitelj Bogomir Zdolšek je prestavljen iz Vranskega v Griže. — V Ljubečni pri Celju sta nastavljena kot pomožna učiteljica Julijana Samobor in kot pomožni učitelj Josip Gosak. — Z,a učiteljico na Prihovi je nastavljena Antonija Režavek. Shod županov. Na belo nedeljo dne \L t. m. se vrši v Mariboru ob 10. uri predpoldne, Flößergasse 4, tečaj za Župane, svetovalce in odbornike. Predavali bodo: dr. Krek, dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Leskovar, Roškar in Pišek. Vabljeni so na tečaj tudi vsi drugi ukaželjni možje in mladeniči. „Narodni List“ je imenoval na veliki četrtek evharistični kongres, ki se bo obhajal na Dupaju, „anaiidiisten-kongres“, to je zbor barab, ki so zoper vsako vero in oblast. Zbor v200 šklofov in 40.000 duhovnikov imenuje liberalni list anarhističen zbor ? ! ! Nadalje imenuje zborovalce „menažerijo“1 in vendar bodo med temi naš svitli cesar, vsi nadvojvodi m naj višji dostojanstveniki. Državni pravilnik ! Ali si spal ali si slep? Se vse premalo je povedal g. dr. Krek v Celju, Češ, da moriamo vsak večer vest izpraševati, smo li zadosti 'zaničevali liberalce. Liberalizem je namreč verska zmota in zato nima pravice do obstanka. Liberalni spiritual „Narodnega Lista" vedno berači katoliški stranki za ljubiezen in za spoštovanje do liberalnega prepričanja. Ce ima tat prepričanje, da sme krasti, je li tedaj njegovo prepričanje spoštovanja, vredno? In Če ima liberalec prepričanje, da je njegova .zmota resnica, ga ne sme nik-do spoštovati, ker je preveč len, da bi resnico našel. Liberalci zaničujejo v svojih listih in s Dvojim Zgledom naše katoliško prepričanje in ropajo dobremu ljudstvu vero iz src, potem pa se Še pritožujejo, da imamo tako mulo 'ljubezni do njih, kakor Kristus Gospod do farizejev, katere imenuje: „(hinavce, prešesl-ni in ničvredni rod.“ Pravo krščansko ljubezen torej imamo le, ako versko zmoto liberalizma preganjamo, ker sme kakor zdravniki, ki žgemo rano, katera je za ljudstvo najbolj n el var n a. Verjamemo, da to liberalce boli, Ker liberalizem napada dobre katoličane ter smeši in oskrunja najdražje svetinje vernega ljudstva, zato ima vsak junaško ljubezen, ki liberalizem preganja in Šdritelje liberalizma moralr.o nabije, pa ne s pestjo, kakor bo trdil „Narodni List', ki besede „moralno“ noče razumeti. Ako ropar napade popotnika, pa pride slučajno mož, ki roparja po glavi udari, da bi rešil popotnika, bo razun roparju še vsak priznal, da je mož oelo prav storil, Ce j? v naglici roparja preveč udaril, mu tega ne bo nol eu pameten človek zameril, zakaj „strast, ki izvira iz strastne ljubezni do resnice, ni nič slabega, pač pa hvar le vredna.“ Tako se liberalci kaj radi pinožujejo, da imame do njih premalo ljubezni; mi pa vemo, da ima junaško ljubezen, ‘kdor se ropala ne zboji in ga ce treba tudi s silo proč porine, da re more več škodovati. Ropar pa je vsak, ki bližnjemu ropa dobro ime a Ji najdražji zaklad sv. vere; in ravno to se dogaja čestokrat v liberalnih listih in družbah. Kakor poroča dunajski list „Katholisches Sonntagsblatt“, so sv. oče papež Pij X. lansko leto dejali graškemu knezo-ifkofu: ..Katoliški cerkvi se ni treba toliko bati očitnih in bojazljivih katoličanov, ki bi radi z liberalci v božjem miru živeli.“ Torej imamo katoličani še preveč popustljivosti, prizanesljivosti in ljubezni do liberalcev. Ni tedaj dovolj, da se umaknemo v stran, da bi še izognili strelom, kadar liberalci na nas streljajo s puškami in topovi svojih brezverskih listov, knjig in javnih govorov, temveč mi moramo liberalnim vojakom in topničarjem meč resnice nastaviti nar ravnost na srce. Neizprosni boj zoper versko zmoto liberalizma, uničenje vpliva takih liberalcev, ki to versko 'zmoto razširjajo, pri vsakih volitvah in javnih nastopih, to je katoliško, moško in junaško delo, to je cista, prava krščanska ljubezen. Odstop novoizvoljenega župjajna celjske okoliške občine. Nesrečno in popolnoma zavoženo politiko naše takozvane Narodne stranke občutimo vsi Slovenci v celjski okolici. Med tem, ko v mariborski o-kolici prodira trezna in smotrena politika Slovenske kmečke zveze, ko prihaja občina za občino v slovenske roke, ko padajo nemške trdnjave, ko se je stolp mariborskega nemškutarstvai, okrajni zastop, pri lanskih volitvah tako močno zazibal, da je le za las manjkalo, da se ni zrušil y prah, vidimo v okojici celjski čisto nasprotne sledove ponesrečene liberalne politike; To zasledujemo lahko izrazito pri teharski občini in na naša okoliški občini. Kamor le količkjaj doseže nesrečna roka lil ■oralnega- generala dr. Kukovca, povsod vidimo le nazadovanje in pa razpad. Teharje smo zgubili popolnoma po krivili Narodne stranke in ista usoda preti tudi naši občini. Ni nam treba nobenega proroškega ‘duha, toda Že sedaj lahke rečemo, da bo tudi našo občino strmoglavila v prepad nesrečna, politika dr. Kukovca, So Še med liberalci možje, ki to uvidevajo, ki obračajo hrbet Narodni stranki in nikakor ne odobravajo za|vožene strankarske politike dr. Kukovca, toda manjka jim poguma, da bi prav glasno povedali generalu dr. Kukovcu na uho, 'da je Narodna stranka vse drugo samo narodna ni. Posrečilo se nam je, da šmo se zedinili glede osebe za župana, in že se je vprlzorila uprav ostudna gonja v liberalnih listih zoper naše odbornike pristaše in zoper našega novoizvoljenega župana. Brez dvoma, da je to tiščanje strankarskih koristi v ospredje od strani Narodne stranke zabolelo blagega, oböe uglednega in značajnega župana gospoda Sušnika, da je odložil mesto župana, češ, prerekati se z ljudmi takšnega kalibra je pod njegovo častjo. Se je čas, toda odbila je že jednajsta ura! Možje iz Narodne stranke, streznite se, upoštevajte dejanske razmere in ne tiščite moža v ospredje, kije za župana nemogoč. Glasovirskl koncert v Klanjcu na Hrvaškem. Kakor nam poročajo, je priredil naš rojak gospod Fr. Filip Ošitir, Irančiškan v Klanjcu na Hrvaškem, glasi drski koncert, katerega vspeh je bil v moralnem in toaterijelnem oziru prav sijajen. Hrvaški časopisi, kakor „Hrvatska“ in „Hrvatske Novosti“, so pisali o Ira. Filipu in izvedbi koncerta prav laskavo. Naroda, največ inteligence, je bil veliki prostor natlačeno poln. Da zna Ira Filip Ošitir kot pravi u-metnik preko tipk predati narodu smisel skladbe, to je pokazal pofejebno v tretji točki: Beethoven: Cep-nuče, tuga in radost. A brzino slojih prstov je pokazal in nas elektriziral V peti točki: Offenbach: Galopp. Publika ga je obdarovala pri vsaki točki z silnimi aplavzi. Kakor Čujemo, misli gospod Filip Oštir na željo publike prirediti v kratkem zopet drugi koncert. J. P, Matica Slovenska javlja, da je knjige za leto 1911 še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki žb imajo I. del romana JBrafcnbovcì“, ne ba II. dela, ki je izšel leta 1911. Vposlati je za garnituro 4 K, Za „Slovensko Stražo“ je daroval gospod VI. Pavlšek Čez 1000 obrabljenih znamk. Hvala mu lepa! v Štajersko. Maribor. Slovensko gledališče, Na belo nedeljo dne 14. t. m. se predstavlja „Hči mestnega sodnika“, žaloigra v štirih dejanjih. Po J, Jurčičevi povesti dramatizoval F. Plemič. Sodeluje orkester Glar sbenega društva. Blagajna se odbre ob pol 7, uri. Začetek točno ob pol 8. uri. Prihodnja predstava: „Ciganski baron“, opereta v treh dejanjih. Maribor. S 1. aprilom je otvoril v hiši 'gospoda Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v 'Mariboru trgovino s steklom, porcelanom in okvirji za podobe gospod Ivan Dežman. Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu. Maribor. Že na drugem mestu poročamo o mačji muziki dr. Verstovšeku. Trezno misleči nemški meščani ostro obsojajo ta najnovejši' junaški čin naših „kulturonoscev.“ V naše uredništvo prihajajo o-sebe iz meščanskih krogov, ki brez pardona žigosajo ravnanje naše nemškutarske barabske klike v boljši obleki. Znatna so nam nekatera imena teh temnih nočnih prikazni, povemo pa, 'da bo marsikdo še hudo zacvilil, ko ga bomo 'malo potipali za njegova pangermanska ušesa. Stavek v „(Ma|rburgerci“ eine spontane Entrüstungskundgebung durch eine solenne Katzenmusik“, se za marsikaterega bržčas že talco glasi: „Ein widerlicher moralischer Katzenjammer, als die Folge der Katzenmusik!“ Maribor- Dodatno k poročilu k mačji muziki dr. Verstovšeku Še pripomnimo, da ni bilo nobenega policaja blizu. Demonstrantje so popolnoma nemoteno skozi pol ure rjoveli in tulili, kakor cHjvje zveri v menažeriji. Tukaj se je pokazala vsa nemškutatrška kultura v pravi gnusni nagoti. Poslanci! Mi zahte-mo, da se podržavi naša policija! Sv. Magdalena pri Mariboru. V prvem četrtletju je bilo: porok 27, krstov 110, mrličev 158 in 14 sprejotih v katoliško cerkev. Tezno pri Mariboru. Dne 5. t. m. jé padel 4-letni otrok kurjača Franceta Reiha na Tezni v vrelo vodo, katera je bila za kopanje 'pripravljena, ln se je tako hudo opekel, da bo umrl. Ruše. Kakor zvemo, gre gospod Jože! Peteln, posldvodja pri Vošnjaku, v Maribor. Rušani nič ne jočejo, Smolničani so pa celo veseli. Ranca pri Pesnici. V sredo je nastal pred krčmo Hojnika na Ranci tepež, pri katerem so nije hlapci posestnika Praha na Ranci 201etnelga posestniškega sina Ruperta Fleišhakerja tako hudo stepli, da je slednji zadobil hude rane in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pri nas se je ustanovila prepotrebna strojna zadruga, ki je četrta te vrste na ptujskem polju. Takoj je pristopilo k zadrugi 38 odličnih kmetov članov. Govoril je naš zaslužni deželni poslanec yeleöastiti gospod Josip Ozmec. Ptuj. Prejeli smo sledeči popravek: „Ni res, da je „’duša celega podjetja tujec 'inženir Spychiger protestantom na Ptuju kupil zemljišče; ' za protestan-tqvsko cerkov in pastorjevo hišo.“ —< Res pa je, da podpisani inženir Spychiger v Ptuju nisem nikdar ne za-se ne za druge nikakoršnega zemljišča kupil, ali v ta ali oni namen daroval. —; Istotako torej tudi ni res, — kakor piše „Straža“ v istem članku nadalje proti meni — da ‘„tujci prihajajo v naši kraj, da sejejo med dobro katoliško ljudstvo ljuliko lutriš-vere.“ — Res pa je, 'da .„sejem“ nikakoršne „jjulike“, da nisem prišel v ta kraj zaradi „IutriŠ>-vere“ in da izvršujem le sVoje zgolj gospodarsko delo. — Ni res, 'da 'hočem komu „električnim potom vriniti tudi protestan- tizem“, — res pa je, da protestantizma ne (vrivam“ nikomur in nikdar, ne „električnim“ ne drugim potom. S primernim spoštovanjem. Ing. S. Spychiger. Celjska okolica. Naš novoizvoljeni župan gospod Avgust Sušnik je odklonil Županstvo naše tepe slovenske občine, Blagemu in mirnemu možu je pač presedalo ostudno in prav liberalno zavijanje resnice izza zadnje volitve, Celje. Nekdanji prvaki so kot „ßlogaSi“ igraii do zadnjih državnozborskih volitev svojo neodknto-srčno slogaško politiko. Ko so o priliki padca dr. Ploja spoznali, da naše ljudstvo dobilo pozna njih nakane, so vrgli krinko z obraza in pokazali liberalno barvo. Pisava „Sloge“, izročitev celjske posojilnice v roke Narodne stranke, posebno pa kapitulacija v političnem društvu „Naprej“ priča, da so „Slogaši“ s vsemi svojimi četami prestopili v tabor Nar. stranke. Politično društvo „Naprej“1 ima sijajno zgodovino. Probuja spodnještajerskih Slovencev, je njegova zasluga, V Celju je vodilo vse delo za okrepljenje slovenskega življa, zbiralo je celjske Slovence in pripravljalo za osamosvojenje, a — sedaj? Prišlo je v roke ljudem, ki bodo društvo izrabljali za svoje ponesrečene kandidature, za narodni razvoj pa društvo ne bo moglo in tudi ne bo smelo delati, ker je Narodna stranka tesno zvezana z Nemci, o čemur pričajo na primer volitve v Framu, koalicija baron Moskon—dr. Kukovec, glasovanje Nemcev za Robleka, boj proti obstrukciji itd. itd. Vsak zaveden rodoljub gleda s strahom v bodočnost, ker je Narodna stranka ‘do sedaj pokazala svojo spretnost v tem, da je razdrla in uničila to, kar se je Iv Celju za Časa Dr. Dečka za Slovence doseglo. Kam plovemo? Celje. Vsestransko se je ugibalo, zakaj se je Narodna stranka, ki je spala kakor zakleta kraljičina spanje brezdelnosti, naenkrat vzbudila k novemu življenju; povpraševalo se je, kdo je oni čudežni — princ, ki je povzročil to s,vstajenje'“ Nar. stranke. Odgovor je kratek: posojilnica v Narodnem domu v Celju. Starini so se odločili, izročiti počasi staro posojilnico Narodni stranki, katera bjo z njenimi tisočaki rešila tiskarno, vinarsko zadrugo in poplačala ogromne dolgove izza volilnih borb. Začetek je že storjen; letos so se volili pristaši Narodne stranke v nadzorstvo posojilnice, med njimi dr. Kalan, ki je najdrznejše nastopal o priliki zadnjih državnozborskih volitev v Savinjski dolini. Slovfenei na Spodnjem Štajerskem ! Zapomnimo si, da je posojilnica v C lju prenehala biti slovenski zavod in postaja zavod Nar rodne stranke. Posledice, katere bo povzročil ta korak starinov, se bedo bridko maščevale jv težkih časih, kateri še čakajo posojilnice, ki so včlanjene pri celjski .zvezi. Veržej. V nedeljo dne Sl. marca je bil pri uas shod, ki ga je sklical naš liberalni poslanec or. Kukovec, ali bolje rečeno: boreski študent Križanič. Vršil se je v gostilni gospoda Hedžeta, Za predsedni-nika je bil izvoljen Seršen, ekonom, ker tukajšnji preds Ojnik gospod .Osterc ni hotel sprejeti. V začetku je naš vrli tržan gospod Koroša liberalce nekoliko podražil'. Poslanec Kukovec nam je v svojem govoru povedal, kar smo že davno vedeli, da on ni za obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru. Dobro, smo ai mislili pri tem, če nisi ti za obstrukcijo, pa jih 'je Še drugih dvanajst. (Ti moraš biti proti, ker drugače bi bilo premalo razločka med liberalnimi in pravimi slovenskimi poslanci. Da pa je v očigled krivicam, ki se nam gode v štajerskem deželnem zboru, moralo enkrat priti do obstrukcije, to ujvideva vsajk zaveden Slovenec, ki ni liberalno prilrknjen. Govoril je dr. Kukovec nadalje o škodi, ki jo baje dela obstrukcija. A saj je vendar obstrukcija politična vojska z najostrejšim orožjem! Kdor se pa vojskuje, vedno nekaj riskira, vedoč, 'da z zmago itak vse dobi, kar zahteva. In to je ravno čudno: ogromna večina slovenskega štajerskega ljudstva je voljna utrpeti kako začasno Škodo, samo da pridemo enkrat do svojih pra-vic v deželi. Liberalci pa in njihov general dr. Kukovec so podobni onemu vojaku, ki bi obl Času, ko so vsi njegovi tovariši proti sovražniku potegnili sablje ali nastavili bajonete, vzad za njimi klical: Ne, ne s sabljami in bajoneti, ampak z nožeki za dva krajcarja! Tako početje se po pravici imenuje politično izdajstvo. Bukovčeva stranka ni ton j stranka miru in spravljivosti, kakor je govornik zatrjeval, ampak stranka omahljivosti in političnega izdajstva. Tudi vučenski gospod Cvetko ni 'mogel, da bi se ne bil o-glasil k besedi. Ljudi je bilo na shodu kakih sto, a med njimi tujcev netržanov največ. KoneČno se je še sprejela neka resolucija Jjoper bbstrukoijo, ki bo pa imela ta|k vspeh, kakor če bi otroci na paši sklenili, naj odslej teče Mura od Veržeja proti Radgoni In ne več, kakor do sedaj. Za ta shod se je največ trudil neki dolgi študent iz Borec, ki je v svojih juridlčnih knjigah našel zapisano, da je bil tak liberalni shod v Veržeju nujno potreben. Z Menine. 'Jurek: No, Florijan, kaj še nisi abstinent, da tako brumno vlečeš iz steklenice Haložana? — Florijan: Dokler ga je še kaj v polovnjaku, ga ne bom drugim šenkaval, je predrago 'dandanes. — 1 'Jfurek: No, potem pa se vpišeš za poskiušnjo do jeseni; ko pride novo cenejše, ga pa lahko spet sreblješ. — Florijan: Kakor sem rekel, v liberalnih krčmah, kjer nimajo „(Straže“, ga že ne jemljem. — Ju-riek: Tudi jaz sem za to, odkar nas je znani prijatelj za osle zmerjal vse, ki Smo se pri kaplanu dali zapisati v strokovno društvo. — Florijan: Tudi jaz držim s kaplanom, čeprav je mojega fanta nabil v šoli, ker je dobra duša in ničesar ne zameri, še liberalcem se odkriva, čeprav ga sramote v javnosti, — Jurek: Res je, jaz na kaplanovem mestu bi že tistega dolgega jurista radi razžaljenja tožil, saj je Bezgajbar priča. — Florijan: Kolikor ga poznam, ne bo, ker sie mu vdova smili, pa tudi Tička bi si odtujil. — Jurek: Tjiček mu donaša novic iz liberalnega tabora o pesnikih, ker slikarja so skoraj ven vrgli, ko je svoj nos vtaknil v napredno ložo* — Florijan : Tistih o bikorejski zadrugi že ne, te mjora imeti „Straža“ od drugod. — Jurek: In rajvno tista jih je tako spekla, sedaj gruntajo, kje bi imela ta zadruga sedež, — To ti pa drugič povem, Če se oglasiš po piruhe. — Jurek: Pridem gotovo, ker me stvar za- nima. Gornjigrad. Šolo se smatra v učiteljskih krogih za „noli me tangere.“ Tega principa se držimo tudi mi, dokler je mogoče. Zato pustimo učiteljem veselje, da naročijo otrokom za na cesto „Dober dan“, mesto „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“, zakaj v šoli se vendar le še tolerira ta pozdrav, čeprav je katehet le pomožni učitelj, ki se ne vabi, kadar se ima na fotografiji kazati laicizirana moderna šola, kjer je le en paštlr. Mi pustimo, da se smatrajo razredi za otroški vrtec, ker jih pohaja otrok, ki ni v razrednici v-pisian; saj nas to nič ne briga, ali imajo ostali Šolo obvezni iz čitanja 1 ali 5, Ne tako oni. Ker so dobili nekateri trški nepridipravi iz katekizma slab red, se je nagovarjalo do nepristojne višje oblasti. Kako Človeka politika zaslepi ! Smo mislili, da se bodete zadovoljili s tem, da vam pustimo Pegaza na ‘miru, Čeprav se vam nič kaj ne poda, da ga jašete javno. Gornjigrad. Na veliko soboto je preminul tukaj Prodnikov oče Presečnik, Čigar sin je v Ljubljani notarijatski kandidat. V zadnjem času se ni več udeleževal volitev, ker je bil kriščanskega prepričanja in je spregledal pogubnost liberalizma v gospodarskem ih verskem oziru. N. v m. p. ! Sv. Peter A Savinjski dolini. Veliki teden je nam prinesel veliko žalost, ker je Č, gospod Berdev Peter, Četrtoletnik mariborske bogoslovnice, ‘veliko sredo popoldne, kakor že kratko javljeno, umrl. V začetku svečana je prišel domov, k materi-vđovi, da bi se okrepil. A jetika mu je uničila zgodaj nadepol-no življenje. "Veliki petek predpoldan smo ga spremili k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil podravnar telj bogoslovnice gospod dr. Bomrek iz Maribora, ki je imel tudi nagrobni govor. Razen domačega gosp. župnika in kaplana Žagarja iz Mozirja se ni udele žil pogreba noben duhovnik, ker radi cerkvenih obredov velikega tedna težko gredo od doma. Drugega ljudstva je bilo mnogo. Med sorodniki je bila žalost ogromna, ker so se že pripravljali na bližnjo primi-cijo. A naj se tolažijo, vse kar Bog stori, vse prav naredi! Koroško« V Kloštru pri Grebinju se vrši dne 14. aprila na belo nedeljo ustanovni shod izobraževalnega društva,. Govori dr. Rožič iz Celovca. Duhovniške vesti. Imenovan je provizorjem v Borovljah častiti gospod Franc Vuk, provizor v Kot-marivtasi; oskrboval bo tuđi župnijo Podljubelj; Č. gospod Viljem Frohwìss, kaplan v Kotlarčah, kakor provizor v Lölling. — Prestavljeni so Častiti gospodje kaplani: Jožef Prasser iz Trebinja (Treffen) v KotarČe; Jožef Huber iz Stalla v Tjrebinje, gospod Karol Fellner iz Pliberka v Stall. — Inštaliran je blil v nedeljo, dne 31. sušca na župnijo Kotmaravas č. g. Janko Arnuš, V hribih ponesrečil. Od vseh strani prihajajo strašna poročila o nesrečah, ki zahtevajo na gorah številnih človeških žrtev, T|bkrat je naš slovenski gorski orjak Stol na Gorenjskem ugrabil cvetočo človeško življenje. Dne 4. t. m. se je podala dijaška družba mladih prijateljev naših planin na goro Stol. Povabili so tudi mladega, obče priljubljenega profesorja na ljubljanski državni gimnaziji dr. J. Cerka, Družba je od postaje Žerovnica veselih obrazov korakala po strmini, četudi je pihala grozna burja. A naenkrat pa, potegne tako silen veter, da je profesorja dr. Cerka vrglo preko neke skale v globočino, koder je z razbito glavo obležal mrtev. Obče priljubljenega. puofesorja. so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil na velikonočno nedeljo ob velikanski udeležbi občinstva pokopan. — Iz Ljubljane je odrinil turistom, ki so z velikim trudom priplezali do Prešernove koče, na pomoč oddelek 16 vojakov ljubljanskega planinskega polka, ki so mu poveljevali štirje poročniki1. To vojaško ekspedicijo so spremljali domačini in tu se je pripetila skoro še ena nesreča. Domafeinu, nekemu mizarju, se je prav blizu mesta, ‘kjer je ležal mrtev profesor dr, Cerk, tako nesrečno izpodrsnilo, da je drčal kakih 600 metrov globoko po snegu. Po obrazu in po trebuhu in rokah 'se je močno odrgnil in le za las je manjkalo, da ni telebnil v prepad. Dobil je močne poškodbe. Tudi dijak Zdenko Kunc se je pre-c'ej poškodoval. Vojaštvo je -s pomočjo domačinov rešilo dijake in jih je spravilo do Žerovnice, kjer so jih s 'ikrbjo in žalostjo čakali stariši in sorodniki. Nesrečo je zakrivi! hud vihar, deloma pa tudi to, ker niso bili udeleženci dovolj opremljeni z vsemi pripomočki, ki jih rabijo hribolazci. H Prevzamem vsa dela M' dekóracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjiti cenah. Mihael Dobravc » Celja k. Gospodska ulica 5. ^ Pridnega učenca, poštenih starišsv «prejme takoj g. Fr. Dachek, «retar, Manbor. 380 Gostilna in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna je ob veliki bo^ji poti, dobro znana in priljubljena, se preda. Cena 40.000 K Lahki plačilni pogoji. Več pove upravništvo. 377 Krasna ura zastonj ! Da seznanimo rašo tvrdko,razpošiljamo krasne zlato-duble verižice, stale poprej | 10 E, sedaj samo za ' 2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi lepo žepno uro zastonj. Postrežba reelna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošilja se po povzetju. Henrik Weiss, urar Nagysalló, kom. Bars, Ogrsko. 92 |#J. m * kje je slovenska Kdo se ne vel 7 trgoma ? ? Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z modnim in mannfaktornim blagom, platnom, snknom, perilom ter raznovrstnimi platneni nami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trga 19 V GOSpOSkO UliCO 5. Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter velikansko Zalogo novega modernega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn in po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z velespoštovanjem I. N. Šoštarič, modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposke ulice it. 5. Gostilna v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih hiš, ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo, shrambo za jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, se rar di rtodbinskih razmer t a-k o j p r o ;d a. Gostilna je stara, na dobrem g lasu in dobro i d o '