PoHMimi pteCaM v |M»vim.	iRtoaja vMlt torsM, Mmin sobmm «an« poum*u>l stavnici K 1-50.
TRGOVSKI 1
f&idPB za Titaovim msii.   « usrt.
Uredništvo la aprevnlltTe J* v Ljubljani, Or&dttCe itev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri čekovnem usadu v Ljubljani 1L953. — Številka telefon* 552. HaroČalna sa osemije SHS« tetra K 180, za pol leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača in toit«e t Cgtfaljnnl.
RUTO IV.	LJUBLJANA,	dne	31.	maja	1921.	ŠTEV.	51.
«tref l^TuT ■ou'i^so‘n
industrije!, obrtniki,
Udeležite se v polnem številu kot razstavljal« ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. do 24. avgusta 1.1.
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja«; v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II.
Rok za prijave kot razstavljalec
V	Sloveniji je do Sl. maja t. 1.
Zunanja politika.
V	zadnjem času se je razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko nekoliko izboljšalo, ker je bolgarska vlada vendarle zaprla nekaj onih indi-viduov, ki so uganjali v dobi bolgarske okupacije svoje orgije nad srbskim delom jugoslovenskega naroda. Ko je srbsko časopisje dvignilo obtožbo proti g. Čaprašikovu, je bolgarsko poslaništvo v Belgradu takoj depeširalo afero v Sofijo, in mi hočemo v tem videti izpremembo in začetek ozdravljenja bolgarskega javnega mnenja. Jugoslavija ima s premagano pripadnico centralnih držav še velik obračun, in kakor želimo, da se preteklost čimpreje pozabi, moramo kot kontrahent mirovnih pogodb vstrajati na njihovi točni izvršitvi. V reparacijskem vprašanju se je dozdaj Bolgarska obnašala prav tako kot Nemčija. Zavezniki so zaenkrat Nemčijo uklonili in mi moramo iti isto pot, ako hočemo nadoknaditi vojno škodo. Pri tem smo navezani sami nase in moramo pač voditi politiko močne roke. Slovenski in lirvat-ski krogi seveda deloma propovedu-jejo nujno potrebo zbližanja z Bol-8®ri, ker spada tako besedičenje v njihov separatistični program, ki mu ne vemo rezultata, ako bi se res hotel enkrat udejstviti. Naj bo to strah pred boljševizmom ali habsburška propaganda ali nepremišljena beseda, gotovo je, da se s takimi tja vrženimi izvajanji samo bega že itak dovolj zapeljani slovenski in hrvatski del jugoslovenskega naroda, ki mu je menda usojeno, da se bo le z bridkimi razočaranji dokopal do prepričanja, da tvori suvereno državo, ki živi živo mednarodno življenje. Nam gre za povrnitev efektivne škode in vse-Ui -C^skega in prometnega ma-.	’	80	ga	Bolgari	v	teku	oku-
pacije prenesi« na Bolgarsko, šele po likvidaciji tega računa bomo Bolgarom lahko priznali dobro voljo za odkritosrčen sporazum. Poleg tega moramo zahtevati, da bolgarska vlada takoj ukine svojo propagando v Ma-cedoniji. Kdor pozna mučne mace-donske razmere, ki zahtevajo venomer novih vladnih ukrepov, se ne more dovolj načuditi slovenskim in nrvatskim propagatorjem ideje zbliža-hja z Bolgari ter more to samo pripisovati nepoznanju ali slabemu namenu. Cas je menda, da Bolgarska prizna, da je po svoji krivdi doživela katastrofo ter da nastopi pot moralnega ozdravljenja. Veseli nas, ko vidimo, da Srbi sami prožijo roko 'k porav-?®vi, kot čitamo venomer v srbskem ?usopisjU) a]j da zahtevamo najprej lzvršitev mirovne pogodbe, smatramo a svojo dolžnost. V daljni bodočnosti
se bo morda udejstvila ideja celokupnega jugoslov. državnega edinstva, ali zaenkrat moramo pač računati z danimi količinami in se ne smemo vdajati nobenim sentimentalnostim. Od Bolgarov je odvisno, ali bomo živeli v dobrem sosedstvu.
Ko je ministrski predsednik Pasic podal izjavo glede Koroške, so bili mnogoteri med nami "zelo izne-nadeni. Kot da se je zgodilo nekaj nepričakovanega. In vendar je drugim samoposebi jasno, da se vlada zanima za vse državne meje ter je venomer budna, da varuje jugoslo-venske interese. Pri tem so vsi tisti skeptiki pokazali svojo državno mla-doletnost in nebogljenost. Ko je vsled naše naivnosti koroški plebiscit izpadel nesrečno, smo valili krivdo na Beograd, ki smo ga bili pa mi informirali o plebiscitnem položaju. Osrednja vlada je takrat diplomatično klofuto morala mimo kvitirati ter je samo videla, da ima v Sloveniji opraviti s političnimi vajenci. Ali bridkost plebiscitnega dneva nam ni dovolj odprla oči, ker smo se skoro začudili, ko smo culi energično vladno izjavo o Koroški. To vprašanje sedaj na našo srečo in brez našega sodelovanja postaja skrajno aktualno, ker je uje-dinjenje celokupnega nemškega naroda pred durmi ter bomo potem odvezani dolžnosti senžermenske mirovne pogodbe. Potem bomo tudi morali paziti na to, da ustvarimo strategično ugodno mejo proti mogočnemu severnemu sosedu. Z odkritosrčnim veseljem smo videli zadnjo nedeljo na neki ljubljanski javni prireditvi, da je vlada v tem oziru storila vse, kar je treba, da se ujedinjenje slovenskega plemena nadaljuje.
Monopol soli..
(Konec.)
Kakor znano, ima srbska monopolna uprava še znatne zaloge soli v Tunisu na razpolago iz vojne dobe, katero mora, ker je že davno kupljena, konečno vnovčiti. Ministrstvo šum in rud je sporazumno z monopolno upravo izdelalo sledeč razpored za pr-voletno kritje potrebe; Iz Dalmacije
13.000	ton morske soli, iz Tunisa 15 tisoč ton morske soli, iz Bosne 50.000 ton mineralne soli. 30.000 ton mineralne soli iz Nemčije, ostalo eventuel-no iz Rumunije.
Pred vojno se je računala letna poraba soli 11 kg na glavo in sicer 6 in pol kg za kuho, 4 in pol kg za peko, poljedelske in industrijske svr-he. Pod Avstrijo je znašala carina 2 kroni in licenca pa 20 kron za 100 kg, kar je bilo direktno prohibitivno za uvoz tujih provenijenc. V Sloveniji se je pred vojno rabila po večini le morska sol, ki je bolj penetrujoča in okusu bolje konvenira, posebno pri konzerviranih predmetih kot mineralna. Na kolodvorih državnih železnic so se nahajale skoro povsod zaloge soli in železniška uprava je s posebnimi tarifi skrbela, da so bile oddajne cene za sol iz državnih skladišč povsod skoro enake. Prodajna cena v skladišču je znašala 18.80 kron za 100 kg, od česar je odpadlo na monopol 12.80 kron in na produkcijske stroške pa 6 kron. Solna skladišča so se nahajala v Ljubljani na državnem kolodvoru, v Celju, dalje manjša v Škofji Loki, v Kranju, na Bledu, v Laščah', Ribnici in Kočevju, v Zatični, na Grosup-
ljem, v Višnji gori, v Trebnjem in v Novem mestu. Ta skladišča so imela držati v zalogi dvomesečno potrebo svojega okoliša v svrho zasiguranja oskrbe.
Poleg tega so se tudi privatne ve-letvrdke pečale z veleprodajo soli in je nad eno tretjino porabe bilo dobavljeno preko privatnih tvrdk iz zalog finančne direkcije v Trstu odnosno direktno iz salin v Piranu in Kopru. Ker so pa sedaj skladišča državnih železnic večinoma celo za železniški promet premajhna, bi se ta sistem brez novih stavb ne dal obnoviti.
Po prevratu se je začela poklicna trgovina sama baviti s solno trgovino pod nadzorstvom odseka za prehrano, ki je do najnovejšega časa kontroliral prodajne cene. Priznati se mora, da je v težkih in za trgovca neugodnih časih poklicna trgovina svojo nalogo izvrstno rešila in v polni meri zasigu-rala potrebo soli. Sedaj se odjemlje špecerijski trgovini ta važen predmet, in sieer v času, ko še v Kreki niso dane nobene garancije za povišanje produkcije. Import soli, ki je čisto merkantilna stvar, se daje v roke birokratski administraciji, ki se vzpričo okornosti in ozkoprsnosti budžetarnih določb ne more nikdar kosati s privatno inicijativo.
Namerava se noveliranje zakona
o	monopolih in predvideva monopolna direkcije v Ljubljani, v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Beogradu. Razen v Ljubljani obstojajo te direkcije v drugih naštetih mestih že via faeti. V tobačni tovarni v Ljubljani naj bi bilo centralno skladišče tudi za sol, razen tobaka, petroleja, vžigalic, saharina in cigaretnega papirja.
Mi mislimo, da je stvar z reorganizacijo prodaje soli za Slovenijo malo prenaglena in nepremišljena in bi zato nujno svetovali merodajnim krogom, predvsem pa naši delegaciji, da skliče predlagano anketo, da se situacija razjasni in država kakor tudi kon-zument obvaruje nepotrebnih škod. — Prepričani smo, da se bo našla ugodna formula, da oskrbi poklicna trgovina potrebna skladišča in prevzame proti lastnim stroškom upravo soli in preskrbo detajlne trgovine, s čemur bo upravi monopolov in konzumentu najbolje ustreženo.
Finančni plan1921-22.
Nas finančni minister si je nadel težko nalogo spraviti naše državne finance v novem proračunu 1921-22 v red. Prva dva proračuna Ninčičev in Stojanovičev sta bila le provizorija, v katera se je vpletlo vseh vrst državne izdatke, redne in izredne, obratne, vzdrževalne, investicijske in gradbene. Samoumevno, da tak državni proračun ni imel ravnotežja in da je zgra-len P°manjk]jivih podatkih o državnih dohodkih moral končati z velikimi deficiti.
Zato tembolj pozdravljamo korak finančnega ministra, ki se je odločil 1. predvsem radikalno reducirati državne izdatke in 2. izločiti iz državnega proračuna vse, kar ne spada van j, namreč vse dolgotrajne in produktivne investicije in nabave. Na ta način smemo upati, da bo nov proračun nudil konkretnejšo sliko državnega gospodarstva. Predlogi proračunskih izdatkov so bili za letošnji proračun narastli že na osem milijard dinarjev;
od tega so znašali preliminarji vojnega ministrstva 2 in pol milijardi in prometnega pa nad 1 milijardo dinarjev. Finančni minister je potom ožjega finančnega odbora dosegel reduciranje proračuna od osem milijard na pet milijard, za katerih kritje pa tudi ne zadostujejo sedanji državni dohodki. Za kritje povečanih rednih proračunskih izdatkov je bilo treba povečati dosedanje dohodke, kjer in kolikor se sploh dajo povečati. Razen tega pa je treba uvesti še nekatere nove vire dohodkov in za izredne, enkratne, dolgotrajne investicije najeti .dolgotrajnih državnih posojil.
Med prvo skupino spada povišanje zemljiškega davka, ki je bilo dosedaj trikratno, na štirikratno. To povišanje pa da razmeroma tako majhen efekt, da je pri splošnem proračunu direktno brezpomembno.	—-
Poleg obstoječih neposrednih davkov pa se vpelje nov davek in sicer davek na poslovni promet in sicer v obliki, kakor je bil že lani prvotno nameravan in objavljen v obliki 1 odstotne oddaje od vsakega blagovnega prometa v državi in tudi od osebnih uslug. Baza davka in krog davčnih ob-vezancev je proti lanskemu načrtu mnogo širji in zato mnogo modernejši. Neodpustna hiba davka pa je, da se od plačevanja tega davka oprošča razen drugih vse panoge poljedelstva in živinoreje, celo tako komercijelne kakor je vinogradništvo, sadjereja in gozdarstvo. To je brez dvoma napačno, da se na tako naivni način hoče vzdrževati kmeta v prepričanju, da so ga njegovi polit, borci osvobodili tega davka. Kmet bo ta davek plačal indirektno kot konzument pri vseh nakupih blaga in potrebščin. O detajlih načrta prometnoposlovnega davka bomo še poročali.
Daljši znaten nov vir dohodkov bodo nove takse, ki se vpeljujejo s tem ,da se zopet veljavnost 96 novih postavk srbskega zakona o taksama razširi na celo kraljevino. Seznam teh postavk, ki nekatere znatno zadenejo baš podjetniške kroge in trgovski promet, prinesemo v prihodnjih številkah. Že sedaj je bila anomalija tako kričeča, da so po ..tekočem proračunu 20-21 znašali za Slovenijo vsi direktni davki brez davka na vojne dobičke in doklad 37 in en četrt milijona kron, takse pa 54.9 milijonov kron. Toda ni drugega izhoda, kakor poslu-žiti se tega vira dohodkov, dokler se ne izgradi zadosten sistem direktnih davkov, ki bi krili redne stroške.
Razen tega se ima povišati uvozna carina in sicer posamezne postavke, kakor momentano zahtevajo naši trgovskopolitični interesi in zaščita naše domače poljedelske, industrijske in obrtne produkcije, dalje pa tudi na ta način, da se zlati agio, ki je znašal dosedaj za dinar 100 odstotkov, poviša na 300 odstotkov, kar pomeni, da bo 1 zlati dinar uvozne carine jednak štirim papirnim dinarjem ali 16 kronam. Kakor bo ta povišana uvozna carina neprijetno zadela konzumenta in pa uvozno trgovino, ki 8e nahaja itak že mesece v stagnaciji, se je naša vlada morala odločiti k temu dalekosež-nemu programu zaščitnih carin.
Paralelno s tem se ima najeti za dolgotrajne investicije, predvsem za zboljšanje našega prometa, notranje državno posojilo v znesku 500 do 750 milijonov dinarjev, ki se bo amortiziralo v 50 letih. Z emisijo tega posojila
se ima pričeti takoj, ko bo ustava sprejeta.
Sprejetje ustave pomeni za državno gospodarstvo važen preobrat. Ž njo prenehajo oni zlati časi, ko je finančni minister samolastno reguliral valuto, ko je ministrski svet dajal stomilijonske kredite sam in se zadolževal pri Narodni banki, da se je podvojilo število krožečih bankovcev. Narodni skupščini se bo moralo predložiti vsakoletno natančen proračun bodočega leta in računski zaključek preteklega leta. Prenehajo s tem tudi na-redbenirn potom uvajani davki. To je največji pomen ustave in najvažnejša pravica skupščine. Sicer so razmere v skupščini dosedaj še dokaj nekon-solidirane, vendar upamo, da se bo ta položaj po ustavi vedno bolj in bolj skonsolidiral in bo postala skupščina zmožna reševati tudi gospodarska vprašanja in sicer predvsem v zvezi s proračunom.
Obnovitev kontingenta za splošno pridobnino, vzpostavitev pridob-ninske in dohodninske prizivne komisije, odredba trošarine v srebru, likvidacija vojnih in deželnih doklad, stop-njevito izjednačavanje posameznih davkov, kar nam prinaša nov finančni zakon, pomeni znaten preobrat na bolje. Na tem začetku bodo nadaljevala prihodnja leta, da se izgradi polagoma popolen in enak sistem direktnih davkov za celo kraljevino. Medtem pa ostane glavna naloga finančnega ministra in parlamenta nadzirati državne izdatke, reducirati jih in ž njimi vred razgraditi sedanje visoke pristojbine in konjunkturalne davke, kot so prometni davek in izvozna carina. Po tem potu izgleda, da se bo posrečilo likvidirali finančne posledice vojne, normalizirati budžet in stabilizirati direktne dohodke tekom najbližjih let in se na ta način zopet vrniti polagoma v re'dne razmere.
Nedeljski počitek v trgovskih obrtih.
Organizacije delojemalcev kot tudi deželna vlada za Slovenijo že delj časa vztrajajo na tem, da je treba za vso Slovenijo enotno urediti nedeljski počitek. Zveza trgovskih gremijev in zadrug se je s tem vprašanjem pečala v zadnji seji širšega odbora dne 12. t. m. ter je po daljši debati sklenila predlagati vladi spomenico, ki jo radi aktualnosti v naslednjem prinašamo v celoti.
Zveza gremijev se v polni meri pridružuje vladnemu predlogu, da se za vso Slovenijo nedeljski počitek v trgovinskih obrtih enotno uredi, ker dozdaj veljajo za štajerski del Slovenije drugi predpisi kot za kranjski del. V pričujočem vprašanju je treba upoštevati dve važni okolnosti, namreč zahtevo delojemalskih organizacij po popolnem nedeljskem počitku in pa potrebe rednega gospodarskega življenja, ker je v mnogoterih tudi večjih krajih na deželi od pamtiveka običaj, da se prebivalstvo ob nedeljah po službi božji preskrbi z vsakovrstnimi potrebščinami. Tega običaja ne moremo preko noči odpraviti in ljudstvo privaditi na to, da bi med tednom kupovalo, kar potrebuje za obleko, hrano in gospodarstvo. Res je, da se je v večjih mestih to doseglo, ali za manjše kraje na deželi je po našem mhenju ta zahteva neizvedljiva. Pomisliti je nadalje, da izvršujejo v majhnih krajih trgovci obenem tudi druge poklice, kot gostilničarski obrt ali se pečajo s poljedeljstvom ter imajo med tednom svoj obrtni prostor vsled odsotnosti večkrat zaprt, oziroma obratujejo samo v gotovih dnevnih urah, zjutraj in zvečer, ter sploh ne zaposlujejo nastavljencev, ker obrt izvršujejo sami ali kvečjemu s podporo družinskih članov. Glede teh majhnih trgovinskih obrtov bi bilo povsem, neprimerno in tudi nepotrebno, da se uvede obligatorični nedeljski počitek. f)e-lojemalske zahteve tukaj niso nikakor prizadete. V večjih krajih pa je treba računati z ljudskimi običaji in potrebami.
Z ozirom na ta položaj je zveza gremijev mnenja, da bi bilo povsem neumestno, uvesti za vse kraje v Sloveniji obligatorični nedeljski počitek.
Zveza predlaga, naj se statuira popolni nedeljski počitek samo za mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, kjer je že to načelo udomačeno; v vseh drugih krajih Slovenije pa naj bo dopustno štiriurno dopoldansko delo. V katerih krajih in v katerem času naj ob nedeljah trgovine obratujejo, o tem naj odločajo pokrajinski gremiji trgovcev in trgovske zadruge z ozirom na posebne lokalne razmere. Omejitev nedeljskega dela na kraje, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev, se nam ne zdi primerna, ker le premalo upošteva posebnost krajevnih razmer. Pri tem izrecno povdarjamo, da se pravice trgovskih nastavljencev s tem popolnoma nič ne kršijo, ker naj bi tudi po našem predlogu bilo treba za nedeljsko delo posebnega sporazuma med posameznim delodajalcem in delojemalcem, oziroma med gremijem in pomočniškim zborom tako, da bi nedeljsko delo ne bilo prisilno. Ako bi ne prišlo do sporazuma, bi moral delodajalec pač sam obratovati. Poleg tega bi bilo tistim nastav-ljencem, ki so pripravljeni, vršiti nedeljsko delo, med tednom podeliti odgovarjajoči prosti čas. Zato že v naprej povdarjamo, da bi se s tako ureditvijo nedeljskega počitka nikakor ne posegalo v določila o delovnem času.
Priobčujemo spomenico, da se za-morejo podeželni gremiji in zadruge, ki na zadnji seji širšega odbora niso bili zastopani iz nje informirati o sedanjem štadiju zveznega delovanja glede nedeljskega počitka.
Ustanovni občni zbor „Slov. trgovske delniške družbe v Ljubljani'5.
V veliki dvorani mestnega doma v Ljubljani se je dne 27. maja t. 1. ob 15. uri vršil nad vse dobro obiskani ustanovni občni zbor »Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani^. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo osebno, deloma po zastopnikih 141 delničarjev, ki so zastopali 8430 delnic z 1070 glasovi, torej 3,872.000 kron delniške glavnice.
G. Viktor Meden, kot zastopnik ustanovnikov, je otvoril zbor, konsta-tiral sklepčnost in ugotovil, da je v podpis dana glavnica 5 milijonov K popolnoma vplačana, pozdravil navzoče delničarje, vladnega zastopnika, gospoda okrajna glavarja dr. Rateja in g. Fran Zebal-a kot zastopnika Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, imenoval skruti-natorjem gg. delničarje Fr. Goloba in Henrika Francelja, ki poslujeta obenem kot overovatelja zapisnika, za zapisnikarja pa g. 1. Kostevca.
V kratkem nagovoru je povdar-jal g. Meden gospodarsko važnost ustanavljajoče se delniške družbe za celokupno slovensko.trgovino, potrebo katere so uvideli tudi zunanji trgovci, ki so prihiteli iz vseh krajev naše domovine, da si ustanovijo mogočen vir, i/. katerega bodo v bodoče črpali svoje zaloge, da zamorejo v času slabih prometnih zvez v temve-čji meri zadostiti zahtevam konzu-mentov, tako glede cene, kakor glede prvovrstne kakovosti vsakovrstnih potrebščin. Ker velik del ustanovnih stroškov in pristojbin še ni definitivno odmerjen, je opozoril, g. Meden, da ostane to poročilo odprto do prihodnjega občnega zbora.
Po teh poročilih je prešel g Meden k dnevnemu redu z pripombo, da se na ustanovnem občnem zboru še ne bo glasovalo o povišanju delniške glavnice na 10 milijonov kron, ker ta točka dnevnega reda v statutih ni predvidena ter bode o tej točki dnevnega reda sklepal izredni občni zbor, katerega bo v to svrho sklical upravni svet, ko bo družba registrirana. Končno je g. Meden konstati-ral, da je zavednost našega trgovstva pripomogla do tega, da je visoka delniška glavnica ne le krita, marveč, da se niti vsem subskribentom ni moglo dodeliti zaželjenega števila delnic, ker je delniška glavnica pre-subskribirana.
K prvi točki dnevnega reda je predlagal g. Fran Golob, da se voli za predsednika zbora g. Viktor Medena, kar so navzoči delničarji, upoštevajoč njegove zasluge za ustanovitev delniške družbe, enoglasno sprejeli.
Nato je pozdravil ustanovni občni zbor v imenu Zveze gremijev in zadrug g. Fran Zebal, ki je v svojem govoru izvajal potrebnost ustanovitve finančno močne družbe, ki naj v svobodni državi odgovarja zahtevam novega časa in novih razmer. Kar nam v Avstriji ni bilo mogoče, namreč da se rešimo tujih importer-jev in eksporterjev, ki so na škodo trgovca in konzumenta vtikali v žep mastne dobičke, to moramo storiti sedaj. Postaviti se moramo enkrat na lastne noge, organizirati se moramo v narodno-gospodarskem oziru in ori-jentirati se povsem samostojno. Emancipirati se moramo od vsakih, zlasti pa od narodno nam sovražnih posredovalcev. Sami moramo uvažati najrazličnejše blago in industrijske izdelke, katerih nimamo doma!
Če tudi so nas naši prijatelji in zavezniki pripravili ob Trst in Reko, če tudi železniške zveze niso tako kot bi morale biti in carinska služba ne funkcijonira tako kot bi morala, bomo vendar z organizacijo, sicer ne čudežev, vendar več dosegli kot poedinci. Izbrali si bomo najkrajšo pot in našli bomo najboljše pogoje za uvoz in za izvoz. To bo naša organizacija na zunaj.
Na znotraj se moramo organizirati tako, da postanejo vsi trgovci člani novoustanov. družbe, ki ne namerava postati konkurenca domačim grosistom, marveč njih opora v enaki meri kot detailistom. Družba pa bo ostro orožje proti konzumnim društvom, ki bodo ravnotako izginila vsled našega dela, kakor so nastala, če jih bo država še tako favorizirala in gmotno podpirala.
Vnaprej smemo upati, da nas bo tudi vlada intenzivneje podpirala kot nas je podpirala dosedaj, ko nas je obremenila s težkimi davki. Mlada je naša država, zato vemo, da ne more biti vše urejeno prvi čas tako, kakor bi radi videli, imamo pa najboljše nade za bodočnost.
Govor je g. Zebal končal s sledečimi besedami: Združimo se v naših stanovskih in gospodarskih organizacijah, kajti le tako smemo upati, da nam bode zasiguran naš obstanek. Novi Slovenski trg. delniški družbi« pa želim mnogo sreče in plodonosno delo v obrambo našega ogroženega trgovskega stanu.«
Te besede so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem.
Nato je bila vsebina družbene pogodbe enoglasno sprejeta in zborovalci so prešli na volitev članov upr. sveta in članov nadzorstva. Enoglasno izvoljeni v upravni svet so bili sledeči delničarji: gg. Viktor Meden, Ivan Kostevc, Fran Rus, Hinko Štancer, Fran Golob, Otto Schmidt, Fran Medica, Peter Hartman, Fran Zebal (vsi iz Ljubljane), Ludvik Smole iz Sevnice Edmund Kastelic iz Kandije, Leopolu Fiirsager iz Radovljice, Fran Sire iz Kranja in Rudolf Engelsber-ger iz Krškega. Za nadzornike so bili izvoljeni: dr. Alojzij Kobal, Josip Polak in Josip Ivančič iz Ljubljane, Anton Arhar iz Maribora in Stepic Peter iz šiške, za namestnike pa: Mihael Kovačič iz Dobove, Anton Stergar iz Kamnika in Rudolf Zorc iz Ljubljane.
O	nakupu imovine Trgovske zadruge« je poročal g. dr. Kobal, da prevzame družba vso zalogo blaga po nakupnih dnevnih en gros cenah, vsa aktiva in pasiva in fonde za ev. zgube, fond za uslužbence, inventar odštevši vseh odpisov, vse osobje ter predkupno pravico Trgovske zadruge za hišo.
Ker je točka 6 odpadla in se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedij je g- predsednik še prosil, da občni zbor odobri nakup lastnega poslopja, kar je zbor enoglasno odobril, potem pa se je g. Meden zahvalil g. okr. glav. dr. Rateju in vsem navzočim delničarjem za obisk ustanovnega občnega zbora ter jih prosil, da ne pozabijo na novo ustanovljeno
družbo, marveč da delujejo tudi doma, da bo družba prišla še bolj do veljave.
Izvoz in uvoz.
Uvoz soli bo prepovedan. Mesec*
junija namerava naša vlada prepovedati uvoz soli, ker je v državi nakopičeno soli za celo leto. Da bi cene ne poskočile, bo vlada predpisala cene, dokler trgovine ue razprodajo blaga.
Prepoved uvoza piva in naše viuo. Naše ministrstvo je prepovedalo uvoz piva iz Čehoslovaške iu drugih držav, da se zaščitijo naše domače pivovarne in naša vinoreja. Nekateri listi poročajo, da je na to prepoved čehoslovaško ministrstvo že odgovorilo s prepovedjo uvoza naših vin, kar pa ne odgovarja resnici. Cehoslovaški konzulati v naši državi so dobili ualog, da dementirajo te in podobne novice. Naše vino, kakor pravijo konzulati, se ne uvaža le radi tega, ker mu je cena previsoka. Resnica pa je, da je praško ministrstvo za trgovino dovolilo vsem trgovcem brez razlike uvoz vina v sodih iz Francije in Italije, brez ozira na razne obstoječe omejitve.
rtarodno sospaMe ste.
Trts?©wSw«0
Naši in češki vinogradniki. Ob priliki poseta gospodarske razstave v Pragi, so se sešli jugoslovanski vinogradniki na skupen pogovor, na katerem so se posvetovali, kako bi se dalo odstraniti težave, ki vladajo pri izvozu našega vina. Sestanek je otvoril naš generalni konzul Roko Bradanovič, veletrgovec z vinom v Pragi. Višji vinarski nadzornik Bohuslav Skaliekv je obrazložil razmere našega vinarstva ter je povdarjal, da trpi naš izvoz vina največjo škodo radi tega, ker se izvaža čez Dunaj, od koder se potem razpošilja kot avstrijsko vino. Slovaški vinarski nadzornik g. .TermAr je opozarjal na dejstvo, da si madžarska vina polagoma osvajajo češki trg in izpodrivajo jugoslovanska, ker njih uvoz ni tako otežkočen kot naš. Tajnik ministrstva za poljedelstvo Milutin Stojanovič je govoril o situaciji vinarstva v naši državi ter navedel podatke o današnji nadprodukeiji vina, ki znaša 1 milijon hektolitrov, pripravljenih za izvoz. Deli lirvatske in Banata so v stanju, da izvažajo vino v Čehoslovaško, dočim bi se dalmatinska vina ne mogla izvažali drugače kakor preko Trsta, kar pa Italijani ovirajo z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi. Stagnacijo vinske trgovine so zakrivile prometne težave, nestalnost valute in končno visoka izvozna pristojbina, ki znaša pri hi 100 din. Z Avstrijo je trgovina izključena, ker ima prenizko valuto, zato bi prišla za naše vino v poštev v prvi vrsti Cehoslovaška in Nemčija. Jugoslavija mora iskati svoje odjemalce tam, kjer je malo vina in kjer zamore kupovati druge potrebne izdelke, posebno stroje.
Gospodarstvo rotacijskega papirja v Cehoslovaški. Centrala za papir je s 1. junijem odpravljena. Papir vseli vrst, posebno rotacijski papir pride v prihod-nih dneh v prosto trgovino. Uvoz rotacijskega papirja se je kontingenti ral s 15 vagoni mesečno.
Trgovina s ščetinami v Poljski. Po sedanjih načrtih naj bi Varšava prevzela mesto Lipske v trgovini s ščetinami. V Varšavi bi se ščetine sortirale in neposredno izvažale v Zjedinjene države. Francosko in Angleško. Pred kratkim se je v Varšavi osnovala družba z glavnico 1 in pol miljona pol. mark, ki se bo pečala s trgovino s ščetinami. Tudi v Dancig-u se trg za ščetine dobro razvija. Skupno delovanje med Dancigom in Varšavo bi v vsakem primeru brez-dvomno moglo postati pomembno za celo Vzhodno Evropo.
Mednarodni vzorčni sejm v Padovi, se t)o vršil v prvi polovici meseca junija. Na sejmu bodo razstavljeni najrazličnejši proizvodi industrije iz vseh držav, kakor tudi kolonijalno blago. — Prospekt semnja je na vpogled v pisarni trgovsko-obrtniške zbornice.
Semenj v Poznanja. Poljsko poslaništvo v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nekaj izvodov prospekta za semenj v Poznanju, ki se bo vršil od 28. maja do 5. junija t. 1. Zbornica opozarja interesente na ta sefiienj s pristavkom, da so jim pro-
TRGOVSKI LIST
3
Veletrgo tt1l na z železnin
NA DEBELO.
1
* I
Fibor
spekti na razpolago. Prijave za semenj sprejema poljski generalni konzulat v Zagrebu, ulica Boškoviceva 2-1, ki daje tudi vse informacije.
SndusSfčJa.
Znižanje rudarskih plač na Hrvat-
akeni. Zveza industrijalcev v Zagrebu objavlja sledeče: Kakor znano, se nahajajo mnogi naši premogokopi že več mesecev v težkem položaju zaradi tega, ker premog zaostaja vsled splošne stagnacije naše industrije, a izvoz se doslej še ni omogočil. Nekaj malih premogovnikov je popolnoma ustavilo delo, mnogi drugi pa so omejili obrate na eno tretjino ali petino, tako da je preko 2500 rudarjev prišlo ob delo. Rudarska sekcija Zveze industrijalcev je predlagala zato iy>lošni delavski zvezi, naj se temeljne plače rudarjev, določene v kolektivnem dogovoru oktobra 1. 1. znižajo na temeljne plače, določene v kolektivnem dogovoru aprila 1920. O tem predlogu so bili obveščeni tudi rudarji v posameznih premogovnikih. Rudarji v premogovnikih Ladanja dolnja, Golubovac, Ivanec, Krapina itd. so ta predlog sprejeli, do-čim so zastopniki Splošne delavske zveze izjavili, da bi mogli pristati na znižanje temeljne plače za 10 odstotkov. Ker je vprašanje temeljne plače že rešeno v vseh premogovnikih, razen v premogovnikih Coucordia d. d. in Pitomača, je rudarska sekcija prepustila tema premogovnikoma, da uredita rudarske plače po prostem sporazumu s svojimi delavci.
Prodaja Kravsovega paromlina v Osjeku. Večino delnic Kravsovega paromlina v Osjeku je prevzel koncern Zagrebškega paromlina, Prve hrvatske štedione, Banke za trgovino v Zagrebu in Anglobanke.
De^arstvo.
Promet novčanic naše državne Narodne banke je znašal dne 15. t. m. 3.703,251.715 dinarjev; v času od 8. do 15. t. m. se je torej zmanjšal za 15 mil. 166.790 dinarjev. Metalna podloga, ki je znašala 443,972.999.33 dinarjev, se je v istem času zvišala za 2,221.743.07 din.
Hrvatska hranilnica v Slatini povišuje svojo delniško glavnico od 125.000 kron na 4 milijone kron, ker stara glavnica ne odgovarja več potrebam klijen-lele. Za enkrat daje hranilnica v podpis le 8750 novih delnic po 100 K.
Podružnica Jugoslovanske banko v Vinodolu. Hrvatska zemaljska banka d. d. Novi Vinodol je izpremenila ime v >Jugoslavenska banka d. d. prej Hrvatska zemaljska banka d. d.<
Podružnice avstrijskih denarnih zavodov v C-ehoslovaški. Po odredbi če-hoslovaške vlade z dne 15. septembra 1920 inozemske banke ne smejo poslo-',al' -s svoi*,i'i podružnicami v Cehoslo-'asKi razim onih bank, ki so imele svo-
i'ntiwlIUZU1,c.e že za ('asa prevrata in iroii n'i' m. 'll.obst°j Pod posebnimi pobile tnl-o ,°ST dovoljei>- Sedaj so do-
r tem lit«*	t™ dovoIjenje do kon-
a tega leta■ »Landerbanka«, >Anglo-
bankat m >Wienerbankverein«.
Ccrlsta.
Nova carinska tarifa bo stopila naj-
brže v. veljavo meseca junija. Nova tarifa je naperjena proti državami z nezdravo valuto. Ce bi bila naša domača industrija ogrožena od držav s slabo valuto, ima vlada pravico določiti naplavilo paritete med domačo in tujo valuto.
llkinjenje carine na izvoz celuloze, kavstične in jedilne sode. Ukinjena je P° odredbi finančnega ministra carina na izvoz celuloze, kavstične in jedilne '*ode.
Povišanje uvozne carine na sladkor? Naši industrijalci sladkorja so pro-s'li vlado, da zviša uvozno carino na sladkor, ki se uvaža iz inozemstva, da zaščiti domača industrija. Prošnjo so l,1dustrijalci motivirali s tem, da radi
tuje konkurence niso mogli prodajati sladkorja po ceni 48 din., katero je določila vlada, marveč so bili prisiljeni sklepati kupčije po 43 din., vsled česar so utrpeli veliko škodo. Da vlada ščiti našo industrijo je popolnoma pravilno, vendar bi bilo na mestu, da se merodajni krogi orijentirajo o dohodkih in o dobičku sladkorne industrije, predno se odločijo za zvišanje uvozne carine na inozemski sladkor ter doženejo, če se gre res za izgubo ali samo za »manjši dobiček«.
Promet.
Stojarina povišana. Z odobritvijo ministrstva za promet je stojarina na progah obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani v smislu železniške tarife za blago, del I., oddelek B, odsek D—11 — B—b, začasno povišana ter znaša v vseh primerih navedene točke po preteku stojarine, prostega roka za vsak voz in vsako uro 2.50 dinara.
Ustanovitev direkcij za promet. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo ustanovilo z dovoljenjem ministrskega sveta direkcije za promet s centralo v Zagrebu in s pisarnami v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Te pisarne bodo imele nalogo, dajati potnikom, ki pridejo v državo radi trgovine, potrebna pojasnila.
Provizorni režim na Južni železnici. Iz Dunaja se poroča: Generalni ravnatelj Južne železnice dr. Fali je poročal na seji upravnega sveta, da so se vsi in-teresirani faktorji sporazumeli glede provizornega režima na Južni železnici, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1921.
Brzovozna železniška zveza Pečuh-Osijek-Beograd. Med navedenimi mesti bo s 1. junijem vzpostavljena brzovoz-na železniška zveza.
Za preureditev in za razna popravila zadrsko luke je dovolila ital. vlada kredit 1,900.000 tir. Poprave te luke, ki so se začele še pod avstrijsko vlado, pa so bile med vojno ustavljene, se nadaljujejo sedaj po načrtu, katerega je izdelala pomorska oblast v Trstu.
ftgaznamiga trgovske m obrt* niške zSjssraž«* w Ljubljani.
Direktne zveze z nemškimi firmami. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani spisek onih nemških firm, ki žele, da stopijo v direktna pogajanja za d oba vanje materi-jala. Spisek firm je interesentom v pisarni zbornice na vpogled.
iz nniih organizacij.
Občni zbor Trgovske zadruge v Ljubljani. V petek dopoldne ob 10. uri se je vršil občni zbor Trgovske zadruge. Predsednik zadruge gosp. V. Meden je konstatiral sklepčnost ter podal poročilo o delovanju Trgovske zadruge. Od čistega dobička K 296.455.51 se je sklenilo plačati 15 odstotno dividendo, ostanek pa razdeliti deloma za penzijski fond uslužbencev deloma pa v dobrodelne namene. Od načelstva stavljeni predlogi so bili enoglasno sprejeti. Svoječasno sklenjeno likvidacijo zadruge in preosnovo v Slovensko trgovsko delniško družbo v Ljubljani se je pove-tilo štiričlanskemu odboru.
Dobava, prodaja.
I	rodaja igralnih kart. Carinarnica \ Skoplju bo prodajala dne 21. junija t. 1. 2 zaboja igralnih kart (79 kg, 260 paketov). Licitacija se l>o vršila v carinskem skladišču ob 9. uri dopoldne. Tzklicni znesek 4960 dinarjev.
Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine zimiške se bo na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu v četrtek, dne 9. junija 1921 ob enajstih oddajala na javni dražbi v zakup do dne 30. jun. 1922.
Tržna poročila.
'	Trg.
Ljubljana: Gorko vreme neugodno vpliva na kakovost mesa, katerega je na trgu dovolj. Črešenj iz južnih krajev se je pojavilo v veliki količini. Prodajajo se po ‘22 K po kg. Zelenjave, posebno glavnate solate je na trgu zelo veliko, vendai^ je cena zelenjavi še vedno visoka. Zaostajanje blaga bo v kratkem povzročilo padanje cen. Jajca se plačujejo po 1 K 80 v za komad. Mleka je na trgu \ zadostni količini, tako da krije potrebo, te kvaliteta še vedno ne odgovarja. Cvetlični trg je zelo živahen.
Poljski pridelki.
Osijek 25. 5. t. 1.: Dovozi pšenice so izvanredno slabi, ker so poljedelski posli v polnem teku. Popraševanje je neznatno, cene so le nominalne in sicer 1000 do 1010 K. Koruza se kupuje za domačo potrebo po 420 do 430 K. Ovsa je malo, notira po 425 do 430 K. Zanimanje za moko je popolnoma popustilo, ker čakajo kupci na znižanje cen. Iz-V?Z 'd 0 ie Prenehal, ker je dospela 5 v Plata r koruza, ki stane franko vsaka železniška postaja v Švici 32 švicarskih frankov po 100 kg. La Plata prve vrste uspešno konkurira s činkvanti-nom. Navadna koruza stane v Švici 22 švicarskih frankov, franko Buchs, pa se le slabo prodaja.
NA DEBELO.
Velikodušno darilo. Občni zbor Trgovske zadruge v Ljubljani je enoglasno sklenil darovati Trgovskemu domu
15.000	K. Upamo, da bodo tudi druga podjetja in trgovci podpirali ta vsestransko koristni dom ter da bo zadruga našla obilo posnemalcev.
Tarifa o meroizkušnih pristojbinah za Slovenijo. Gospod minister za trgovi-on in industrijo je z odlokom z dne 13. maja 1921 odobril nastopno tarifo o me-roizkusnih pristojbinah za Slovenijo. Predmet: 1. Dolžinske mere 1 dinar. 2. Votle mere do 5 1 0.75 din. Votle mere nad 5 1 2 din. 3. Sodi in čebri temeljno
1 din. Za vsak, tudi nepopolni hi 1 din. 4. a) Uteži do pol kg 0.50 din. b) Uteži od 1 do 2 kg 1 din. c). Uteži nad 2 kg
2 din. 5. Tehtnice: a) enakoročne trgovske 2.50 din.; b) enakoročne za tanko mero 4 din.; c) z vrhnjimi skledicami 4 din.; č) rimske in mostovnice z nosilnostjo do 100 kg 5 din.; do 500 kg 10 din.; do 1000 kg 15 din.; za vsako nadaljno tono 5 din.; d) avtomatične, kakor č) in še temeljno 10 din. 6. Vodni števci za vsak mm označenega premera 1 din. Za vsak meroizkusni list 0.50 din. — člen 2. Ako se izvrši merjenje sodov izven urada, se zniža pristojbina za 20 odstotkov. Ako se sodi ne prevzamejo dva dni po preteku uradno določenega dne, se pobira zanje skladarina 10 par od vsakega hi in dne. — člen 3. Za zavrnjene predmete se plačuje pristojbina kakor od potrjene; le za sode, ki puščajo, se zaračuna samo za vsak hi porabljene vode 50 par. Člen 4. Obenem se razveljavljajo navedba deželne vlade za Slovenijo z dne 23. junija 1919 in ostali predpisi o me-roizkusnih pristojbinah, kolikor so s to naredbo predrugačeni. Clen 5. Ta na-redba stopi v veljavo dne 1. junija 1921.
Naša trgovinska agencija v Passau. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se ustanovi v Passau naša trgovska agencija. V to svrho je -podelilo koncesijo dr. Lazi Bugaršiču, tajniku Udruženja izvozničarjev.
Kako padajo cene parobrodom! Pred par dnevi je bil v Londonu prodan japonski parobrod »Jeifuku Marii ' za 10.000 Ls. Za ta parobrod, ki obsega 4600 ton in je bil kupljen lansko leto za 32.000 Ls. se je lastnikom pred poldrugim letom ponujalo — 90.000 Ls.
Špecerijsko blago.
Kava.
Trst. Santos 500 lir po 100 kg. (Pred štirimi tedni je stala kava Santos 550 lir.) Rio kava, srednja kvaliteta se prodaja po 4 lire. Kavina žetev v Rio bo po zanesljivih poročilih iz Brazilije izvanredno dobra ter bo znašala več kot tri in pol milijone vreč. Prve pošiljatve v Evropo se bodo natovorile še ta mesec. Žetev Santos kave bo slabša kot druga lela. Pričakuje se je 7 milijonov vreč.
Sladkor.
Trst. Cene padajo, promet je slab. Java sladkor se prodaja po 380 lir, če-hoslovaški pa po 430 lir.
Čaj.
Trst. Na trgu so velike količine čaja vseh vrst. Kupcev ni. Dobro blago zadnje žetve notira 10 do 12 lir po kg, transit, netto teža.
Bombaž.
Trst. Cene indijskemu bombažu se višajo. Typa Oomrah stane sedaj 4 in tri četrtine penca.
Trgovsko in obrtno društvo v Ormožu
priredi
OBRTNI DAH
b Ormožu, dne 5. junija 1921.
VSPORED:
Dopoldne: ob '/, 10. uri zborovanje celokupnega obrtništva na vrtu gostilne Horvat, na katerem poročajo med drugimi: gosp. Ivan Mohorič, tajnik trgovske obrtne zbornice (davki, carina, promet); gosp. Eng. Franchetti, načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani (soci-iaine obrtne zadeve); gosp. Ig. Založnik, komisar v Celiu (izenačenje obrtnega zakona); gosp. Jak. Zadravec, industri-jalec Središče (reorganizacija zadrug, obrtna zbornica),
Popoldne: ob 15. uri (3. uri) velika vrtna veselica, godba, petje, srečo-lov, šaljiva pošta, prosta zabava.
Poživljamo celokupno obrtništvo, tudi iz drugih krajev, z ozirom na važne točke vsporeda in resolucij, da se udeleži polnoštevilna te prve stanovske prireditve v vzhodnem delu naše domovine.	Odbor.
Vstopnina na veselični prostor 2 (dvs) dinarji
Ivan Jelačin
LiubSlana.
Veletrgovina s špecerijskim in koionijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
1
v
in la v
izdeluje 140, 48—4
Tovorna lesenih žebljev
Ivon Seunii ml.
Tacen pod Šmarno goro pri Ljubljani.
4
TROP VjS.K I LIST
4»«—lK»«i»«WW ■■■■ npMMMIMUVIMtVIIIMII1
atiaaaaaaaa
■aaaaaaaaaaaaaaa
■aaaaaaaaaaaaaaa
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trs 10
Veletrgovina z manufuKturo in pleteninami
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH HOGAVIC.
K bližajoči se seziji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi In beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
oajboljii amerikaDski pisalni stroj sedanjosti
25
■9
■a
»a
aa
aa
aa
aa
::
::
•a
5
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno Dišavo potom neizrabljive steklene pioSfce.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
15, 20—20
+%«aa
The Rex Co. Ljubljana, Gradiste io.
Moderno urejena poprnollnlca vseh pisalni!) strojev.
»K
aa • m
}*fi
«v
HK
KM
«k<
»n
aa ■ n
s:
aa
aa
::
li
SE
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana*' Import. Eksport
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter^vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
dobro
bencin
knrbollnel
kolone
MARIBOR
Medič, Rokove & Zanki,
Tovorna kemičnih in rudninskih barv ter lobov.
prej: A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljana.
D. z o. z.
Sklodlfte: Hovlsod.
Brzojavi;: Meraki, Ljubljana.
Telefon: 64.
English varnishes:
Angleiki laki:
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VAKNISH. Pini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH.
Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RlAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF.
Najfinejši zračni rap. lak
PALE SICCATIVE
FLUIO
Sikatif, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karboilnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Linoleutn lak za pode.
„MERAKL“.
Emajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
Engiisb varnishes:
Angleiki laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoidje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkatlvom. 1SOLAT1NO BLACK VARNISH.
Izoiimi lak.
LIQUID DR1ERS PALE Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
Z a I o a a pohištva
Karol Preis
Maribor
Slomlkov trg 6
Na debelo. Eksport.
Na drobno.
Ceniki bresplaCno In poitnine prosto.
Izdelovanje iltnlh vloikov za postelje.
♦*
Elini liki. M M
11
j i nepolni Ml j
I Gizeia milo I
a
] je prvovrstne kakovosti 5 j in 20 °/<> ceneje kot enako- | : vredno importirano milo. •
j	I
i Milama in svečnrnn j 1 a. i v Ljubljani. I
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrajna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
TONE MALGAJ 1
a
stavbeni, pohištveni pleskar S in ličar 16,52-8 ■
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. I
Zajamčeno predvojno blago | za portale in prodajalne. /
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Xa3-u.l0lja-n.slsa- 3szred.itra.a- Tos^m-lsa,
LJUBLJANA, Stritarjeva is lica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče goste.
Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice: Split, Celovec, list.
Borovlje,
O-ni urednik: Peter Kastelic - Odgovorni urednik: Franjo Zebai. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Liabijan, .