KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA
K                 Ljubljana, 22.  oktobra   192y.
^r    Cenjeni   gospod   Doropoijski!
H Ne morem Vam popisati, kako smo se Hpsi v šoli že ves prejšnji teden veselili na Btedeljo. Za ta dan je bila namreč napos nedana velika letalska prireditcv. V Ljub; Hjani obstoja aero=klub »Naša Krila«, to je BdruŠtvo, ki ima namen. da tudi pri nas Pgoji Jetanje po zraku. Prvi sJov, aeroplan F »Ljubljana« je njegova last. t To društvo je povabilo v Ljubljano dva Lznamenita ncmška letalca, ki naj bi ka« izala svoje umetnosti v zraku. Po vsem ¦mestu so bili razširjeni veliki lepaki, ki so RBaznanjaU prave čudeže, ki se bodo go* Idili v nedeijo na vojaškem letališču pri EDevici Marijt v Polju. Vsako jutro, ko ramo hodili v šolo, smo se ustavljali pred |Ttemi lepaki in jih studirali. Vsi smo ko. l.jnaj že Čakali nedelje. Samo eno skrb smo llmeli: vreme je nagajalo. Kaj čc bo v ne? I <ieljo dež in bo vsa prircditev padta v I vodo?
I V soboto zveČer je začeto liti in lilo je Ivso noč, Brcz vsakega upanja smo šli spat. liPrvo, ko sem v nedeljo zjutraj odprl oČi, Me bilo, da sem tekel k oknu in pogledal I po vrcmenu. (Josta Ijubljanska megla Se I je pravkar dvigala in solnce je prisijalo I sfcozi trgajoče- se meglene cunje. V tcm ttrenutku začujem iz višine znano brnenje. [Čeprav sem bil še ves krmežljav, sem ods I prl okno in pogledal ven. Rdeč dvokrovnik E je prihajal ud šišenskega letalisča scm in |*veselo rezal meglo. Naenkrat jo je zavil Isa desno, potcm spet na tevo in sc sukal l ter skakal po zraku, da je bilo veselje D gledati.
| Po kosilu smo se v krasnem josenskem I «olncu napotili proti letališču. Sklenili smo, i da vzamemo tramvaj, ki nas pripclje vsaj f pol pota bliže. Pa smo se komaj zrinili \ nanj, tako je bil poln. Natlačeni smo bili I v njem kot slaniki, tako da smo bili ve= | fieli, ko smo pri vojaški bolnici na koncu I Zaloške ceste izstopili. I Nato smo Šli peš skozi Moste in nas llprej ob železniSki progi proti Zalogu do Ketališča. Toliko Ijudi kot tu še nisem ni-.
koli videl. Črna kača množic se je vlekla \i Ljubljane po polju, večina peš, neka; teri pa tudi na vozovih, avtomobilih, av> tobusih, motornih in  navadnih kolesih.
Na letalisču so dclali orožniki in vojaki red. Razpostavili so množico v obliki ve* likanskega pravokotnika, kojega povrsina je bila prazna za odlet in pristajanje Ie^ tal. Mi smo stopili na malo vzvišeno ozems ]jc v bližini žetezniške proge ter od tu prav   dobro  videli  vso   prireditev.
Naenkrat je nastal velikanski smch med množico. Ubog poljski zajec je bil zašcl v to vrvenje in ni vedel, ne kam ne kod. Preplašeno je begal med Ijudmi semtertja, a jo je nazadnje le srečno popihal preko železniške  proge.
Pred nami so stala tri veiika vojaška letala. dvokrovniki francoskega sistema, ki so bili pripluli iz Zagreba, da se udelcžc velikih vojaških vaj, ki sc te dni vrše v Polhograjskem pogorju. Na letalski dan se niso dvignila, a kljub tcmu smo z za* nimanjem gledali ogromne ptiče naše hra* bre vojske. Na krilih spodaj imajo nasli* kan v belem krogu bel križ, na repu pa jugoslovensko   trobojnico.
Na drugera koncu letališča so stala drus ga tri letala. Kar naenkrat so zabrneli njih motorji in po kratkem drčanju po tleh so se dvignila v zrak. Nikoli šc nisem videl aeroplana leteti tako blizu. Imeniten po< gledl Kako sem zavidal letalce! Kako ne* beško Iepo mora  biti, voziti se po zraku!
K.ar je sledilo nato, je težko opisati. Letala so se prekopicavala v zraku, letela narobe, se vrtela v naglem padcu na vse strani, tako da sem večkrat mislil, da se je kaj pokvarilo in da bodo treščila na tla. Toda vselej so spet v krasnem poletu zles tela  nazaj   proti   nebu.
Ves čas je igrala godba dravske divizije in avtomobilisti so veselo pozdravljali drzne pilote s trobljenjem. Vmes je na* vdušeno klicala množica.
Videl sem tudi »češkoslovaškega kralja zraka«, kot imenujejo akrohata Roberta Kellnerja, ki je na letečem aeroplanu iz* vajal najdrznejse umctnosti. Letalo je bilo za to opremljeno s cirkuškim trapecom na
56
spodnjem krilu in raznimi žicami na zgors njem. Ko je bilo letalo nekako v višini 400 metrov, se je splazil Kellner s svojega sedeža v letalskem trupu polagoma na trapcc. kjer je telovadil. Kar dih mi je zastajal. Kellner se je nckaj časa sede zibal na trapecu, nato je vstal. lzvršil raz. ne drzne gibe, polagoma spet splezal v svoj sedež in sc mahoma pojavil na zgor* njem krilu stoje z razprtimi rokami, s kas terimi je začel odzdravljati navdušenemu občtnstvu.
Slednjič sem videl zračni vlak. Na le* talo so pripeli na dotgi žici drugo majhrto hrezmotorno Ietalo, v katerem je sedel drug pilot. Ko se je prvo letalo dvigniio v zrak, je potegnilo za scboj drugo in ga vleklo po zraku okoli. V višini kakšnih 500 metrov se je brezmotorno letalo od* pelo od jeklene Žice in v krasncm drsals nem poletu v vijugah prav lepo pristalo na tleh. Sigurnost tega pilota seffv ces ob; čudoval.
Le prehitro je mineval čas. Na severu so se kopiČili temni oblaki in solnce je že zašlo. Vrnili smo se zadovoljni domov. Jaz pa sem postal tako navdušen za letal* stvo, da sem sklenil, da grem mcd letalce, ko bom velik. Ne samo, da je življenjc gori v zraku krasno. temveč tudi. ker do« movina nujno rahi  borcev v  zraku.
Upam, spoStovani gosp, Doropoljski. da ste zadovoljni z mojim danaSnjim dolgim pismom. Kadar bom Še kaj tako imenit* nega doživel, se bom spet oglasil.
Vas in vse Ijube kotižkarjc isicreno po* zdravlja
Igor R e č n i k,  prvošolec.
O d g o v o r:
Dragi Igor!
Tvoje pismo jc zelo zaniniivo, zato scm ga, kakor vidiš, malo popravil in celega priobčil, da bodo vsi naŠi Čitatelji kaj i/vedeli o letalskem dnevu. Le pridno se /daj primi učenja, da se ti bo laže izpob nila želja, postati jugoslovcnski letalec.
In kmalu mi zopet kaj piSi. pa krajSc, prosim!  Zdravo!
Gospod   Doropoljski.
Naloga zfl risarje.
NaČrtajte dirkačasdebeluharja i eno samo potezol