PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb o ostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 234' (9539)
TRST, petek, 8. oktobra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjeT je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DELA VCI SOZD VEURNO STAVKO OPOZORILI NA ZAHTEVO O SOCIALNI PRA VICNOSTI
Po srečanju s sindikati bo viada sklepala o odpravi praznikov in premični lestvici
Vatikan pristal na odpravo nekaterih praznikov sredi tedna - Uprava državnih železnic zvišala tarife'za 10 odstotkov - Scheda (CGIL): «Vladni načrti so še zelo daleč od naših zahtev»
RIM, 7. — Napočil je dan, ko bo Andreottijeva vlada prestala verjetno najtežjo preizkušnjo. Po tolikih dneh razgovorov, tajnih pogajanj, polemik in nastopov bo moral ministrski svet, točno dan po 2-urni splošni stavki, sprejeti prve neizbežne varčevalne ukrepe.
Urnik jutrišnjega dne je sledeč: ob osmih zjutraj bo v Palači Chi-
gi sprejel Andreotti odposlanstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - U!L. Sindikalistom bo očitno pokrižal zadnji načrt za industrijsko preusmerjanje in načrt, ki predvideva zbiranje večjih količin denarja preko «striženja» premične lestvice na višjih dohodkih. Sindikalisti bodo predsedniku vlade orisali svoje protipredloge, nakar se bo ob desetih sestal ministrski svet na plenarnem sesfnnku.
O čem bo natančno razpravljala vlada. Zaenkrat je znano, da sta glavna ukrepa na dnevnem redu «premična lestvica» in «praznični mostovi».
Glede «premične lestvice» je baje vlada namenjena sprejeti (vsaj delno) zahtevo sindikatov in KPI, naj bi prizadeli predvsem visoke dohodke. Tako predvideva vladni osnutek jamstva za ohranitev premične lestvice za dohodke pod 6 milijoni letno.
Preko te meje bo premična lestvica (oziroma njeni bodoči poviški zaradi draginje) «odščipnjena», vendar po različnih ključih. V glavnem naj bi veljal nekakšen kriterij, da bodo ljudje, ki uživajo dohodek med 6 in 10 milijoni letno le delno prizadeti, pač pa bo sistem premične lestvice korenito okleščen pri dohodkih, ki presegajo 10 milijonov letnega zaslužka.
Drugo vprašanje, s katerim se bo ubadal ministrski svet (vendar kaže, da nima težav) so prazniki sredi tedna, ki so doslej omogočali zdru; zevanje prostih dni in oblikovanje tako imenovanih «mostov». Ni še znano, od kdaj bodo nekateri prazniki ukinjeni, vendar se ve, da je na to pristal tudi Vatikan, ki ga je vlada prosila za mnenje zaradi morebitnih posledic na določila konkordata. Kaže, da bodo odpravili praznike 1. novembra (vsi sveti), 8. decembra (brezmadežno spočetje),
6.	januarja (trije kralji), 19. marca (Jožefovo), 29. junija (Peter in Pavel) in nekatere druge. Ni še znano, kako namerava vlada nadoknaditi tako ukinjene praznike. Govori se o tem, da jih bodo delavci in uradniki lahko uživali skupaj z dopustom, ki bi se tako podaljšal, ali pa drugače.
Vlada bo nato morala povedati svoje mnenje o zvišanju nekaterih tarif. Naj pri tem omenimo, da je ministrstvo za prevoze že sprožilo neljub incident, na katerega so sindikati železničarjev nemudoma ostro reagirali. Po predhodnem dovoljenju ministrstva je namreč upravni svet državnih železnic sklenil zvišati železniške tarife za 10 odstotkov. Glede na to, da je to sklenil prav večer pred sestankom med vlado in sindikati, je ukrep naletel na neodobravanje, posebno še, ker v e-naki meri prizadene vse: od tistih, ki se vozijo v spalniku do delavcev, ki imajo mesečni abonma.
Zapisati je treba, da se posamezna ministrstva niso izkazala niti z varčevanjem pri sestavljanju proračunov za lastno dejavnost. Rečeno je bilo,
..............................................11111111111.Illlllll lili III II IIIIIIUIII IH II1111111111
Osem milijonov delavcev je stavkalo za socialno pravičnost pri varčevanju
f K > I
___________________________ _______________________________ . _ ___________________________________________
?ja poziv sindikalne federacije so delavci industrijskih sektorjev in v kmetijstvu prekinili delo za dve uri. : glavnem so se zbrali na skupščinah v podjetjih in razpravljali o napovedanih vladnih ukrepih za varčevanje in preusmerjanje industrije, nekateri pa, kot rimski gradbinci, so šli na ulice. Na sliki: prizor ene «med sindikalnih demonstracij	(Telefoto ANSA)
RIM, 7. — V okviru MSI je bila ustanovljena struja «nacionalna demokracija», ki jo vodijo Tedeschi, Nencioni, De Marzio in nekateri zmerni Almirantejevi nasprotniki.
l''l'''l'II',l,'atl,llllllllllllll|l||l!llinillillIII]|IUIIIIIIIlll|llMUtlinMMlIMIIIllIHlllI|lIIMllllllllllIIIll|lllMlll[l)lllnlllllllllltlllllllllltim|IJIIII|llIIIIIIIIIUI|ll||||llllUtUllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlllIII|MIIIIIMI]|ll!IIMIIIII
da bodo odpravili nepotrebno razsipa^ vanje. Dejansko sta ministra Stam-mati in Moriino pripravila shemo varčevanja ministrstev (pri potovanjih ministrov in funkcionarjev, u-porabi avtomobilov, stike z javnostjo itd.). Od skupnega stroška 36 tisoč milijard so namreč črtali skupno 94 milijard stroškov, kar je kalcija v morje.
Zato pa je razumljivo, da je pritisk velikih množic delavcev in sindikatov, ki bde nad izvajanjem napovedanih načel pri premoščanju go.: spodarskih težav toliko važnejših. Splošna dveurna stavka je brez dvoma popolnoma uspela. Stavkalo je nad osem milijonov delavcev in u-radnikov, ki so na skupščinah razpravljali o možnosti nadaljnjih nastopov.
Naj omenimo le nekaj posegov sindikalnih voditeljev. Scheda (CGIL) je ponovil osnovne zahteve sindikatov, ki jih bodo poudarili med srečanjem z vlado. Potreben je načrt investicij na Jugu, kjer je treba zvišati število delovnih mest. ohraniti pa na Severu. Državne soudeležbe naj finansiranjo samo takrat, ko gre denar za natančne proizvodne načrte, ne pa za kritje primanjkljajev. Pretakanje delovne sile v industrijskem sistemu naj bo pod nadzorstvom na deželni ravni. Sklad za industrijsko preusmerjanje naj nadzoruje parlament s sodelovanjem deželnih vlad.
Scheda je ponovil, da je sedanji vladni načrt še «daleč od tega», kar zahtevajo sindikati». Na to je opozoril tudi Boni, ki je dejal, naj vlada ne računa na «tih pristanek sindikatov». Podporo sindikatov si vlada mora zaslužiti.
Odkrili atentatorji na milanski sedež KPI
MILAN, 7. — Sodni preiskovalci so izdali zaporni nalog proti trem mladim neonacistom, pristašem skupine «evropskih nacionalistov», za katere obstaja resen sum, da so avtorji bombnega atentata na sedež milanske federacije KPI. Gre za Giulia Ferraria in dva mladoletnika, ki so do nedavnega bili člani misovske mladinske organizacije.
«Zmerna» struja zahteva zase vodstvo in tajništvo MSI
Komunistično vprašanje na demokrščanskem «vrhu»
J«*	— «MaU parlament» KD,
nit * h, lzvolil Mora za predseduj*1 stranke, se loteva najbolj pe-
nep-a^t	s®danjega politič-
na? rl rer!utka dalije: kakšno vlogo za ' m0kr’Stjani Priznaio KPI? Ali .. . ^uie teorija o «soočanju» ob t,™VaT večine in 0P0Zicije v *	ko ie <PI odločilna sila
za obstoj m dejavnost vlade.
šanson da se bodo tem vprašanju sile pomerile v st-anki in da
nekateri.(Pxcoli, na primer) že bru-
tin, rJe,n°Ze' ki S0 Skrhani Od
kakšni’ k° Se je uveljaviio ne-iem ?n 7zavezmstvo med Andreotti-Jem m Zaccagnimjem
iaT„ p°dobnimi problemi se ukvarjajo tudi socialisti. PSI bo sicer
katerem hVUtri Sejo vodstva, na go nori* i° ° razPravljali o vladnih gospodaiskm ukrepih, prihajajo pa
^TiSaip* ° "aaai;"ji p°-
vorilgc°iSP°1arSki politiki ie sprego-ta L strankin strokovnjak Giannot-
c:šli=t-Je mn,er!ia’ da se morajo soci •opKdd^ proti «načrtni re diio t ln P°dpreti vse ukrepe, ki vo 0'jo k «stimulaciji naložb».
izia? —',ka Je medtem izbruhnila po
Manca riT, ^niŠtva PSI E™ca v-anio ; d i <<teZ!J° socialisti k obliko-
d n ™lne, V 3de’ v kat6ri naJ borei turhd^PT°krTtl?ne stranke in tori/ Landol nI>VTak°-' mu je °dgovo-ia in,dif’-,k‘ je Pnstaš Mancini-
osehno d3ri ' da je t0 €le Mancovo vloga PSTnenf’ Saj kaže’ da ie vsa
ss«s **• rsasrt
PSI gg!*£	“k
Manea mu je lakonično odgovoril,
ke» Kon J<Urad?° politiko stran-,K°PJa- ki se krešejo v sociali
stičmh vrstah. kažejoTa ^o lahko
PST n»-,eSefa' ko se sestane CK vo-i’ ,PnS ° do .nov>h sprememb. Go-umakrnvna Pnme^’ da Želi Mancini
nSri0j0'fWdporo Craxiiu. ker «ga ne nadzoruje več».
CANDIDA CURZI
CILJ KPI OSTANE VLADA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI
Mnenje komunistov o ukrepih za ozdravljanje gospodarstva
Vse potrebne odpovedi naj vlada načrtuje s kriterijem «socialne pravičnosti»
RIM, 7. — Komunisti bodo ocenili vladne gospodarske ukrepe v trenutku, ko jih bo vlada predložila parlamentu in samo po presoji sprejetih popravkov, za katere se zavzema levica. To je, v bistvu, temeljna točka dokumenta, ki ga je sprejela direkcija KPI na svoji zadnji seji. Pri tem naj omenimo, da so komunisti zanikali nekatere časopisne vesti, da se pripravljajo na podporo Andreottijeve vlade. Dokument KPI je glede tega jasen: Andreottijeva vlada ne ustreza potrebam časa, vendar naj ostane pod pogojem, da bo sprejemala zahteve naprednih sil. Kajti opazni so pritiski, da bi se stvari ne spremenile, ki prihajajo predvsem z desne. KPI pa se, vsekakor, zavzema za oblikovanje nove vlade, ki naj bo izraz neposrednega sodelovanja vseh demokratičnih sil. V taki vladi naj bo mesta tudi za komuniste.
V dokumentu vodstva KPI so nato razčlenjene posamezne točke vladnih gospodarskih ukrepov. Dejansko je KPI tako poslala «sporočilo» vladi in naštela svoje zahteve na predvečer pomembnega srečanja s sindikati in zasedanja, ko bodo sprejeti prvi varčevalni ukrepi.
CENA BENCINA. Komunisti menijo, da je potrebna «dvojna cepa» bencina, vsekakor pa bodo pripravljeni na razpravo o vsakem drugem predlogu, vendar želijo, da ga vlada ustrezno utemelji z računi.
INFLACIJA. Boj proti inflaciji je možen, če bo vlada sama pokaza la, kako zna varčevati, Odpraviti
mora kopico nepotrebnih stroškov, sicer pa naj teži k odpravi (ali skrčenju) italijanskega deficita v zunanjetrgovinski bilanci. Tu vodstvo KPI dodaja pomembno politično opozorilo: Zelo neodgovorno se vedejo tisti, ki širijo pretiran gospodarski optimizem.' Kriza se lahko še razbohoti (če vlada ne bo sprejela strogih ukrenov) in spravi v nevarnost celo demokratični sistem, ki bi ne vzdržal ostrih socialnih bojev v primeru recesije.
KPI je vsekakor mnenja, da je boj proti inflaciji možen samo, če bosta vlada in parlament sprejela ukrepe, ki naj preusmerijo industrijo, «ozdravijo javne finance», spodbujajo zaposlovanje in investicije, prenesejo dobršen del načrtovalnih pristojnosti na deželne uprave.
S tem v zvezi zahteva KPI od Andreottijeve vlade, naj pokaže več poguma v boju z davčnimi utajevalci..
TARIFE: Tu komunisti ponavljajo stališča sindikatov. Strinjajo se z revizijo tarif javnih storitev, ki naj pomeni «ozdravljanje» raznih storitvenih ustanov, vendar pod pogojem, da se pred tem ustrezno zaščitijo šibkejši sloji prebivalstva. Skratka: «tarifna socialna pravičnost».
EGS. Italija naj pri EGS zahteva prodajo po nizki ceni večje zaloge mesa za notranji trg. obenem pa naj začne spodbujati intenzivno živinorejo.
«PREMIČNA LESTVICA». Vlada naj z ukrepom- zaščiti nižje dohod-
ke, nato pa «krči» premično lestvico po postopnem sistemu glede na višino dohodkov. Skratka, za visoke dohodke višji odbitki in tako na prei.
POZIV DELAVCEM. Komunisti so prepričani, da so prihodnji tedni in meseci življenjsko važni za italijansko gospodarstvo. Zato bodo potrebne tudi odpovedi, vendar naj se delavsko gibanje ogradi pred pojavi «egoizma» ali «cehovstva».
Znano je, da je ta struja zagrozila z razkolom v stranki, če ji Almi-rante ne bo prepustil krmila v stranki in tajniško mesto. Struja izsiljuje tudi zato, ker ima s seboj večino poslancev in senatorjev.
NEW YORK, 7. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je i-mel v New Yorku daljši pogovor s ciprskim zunanjim ministrom Kri-stofidisom. šef ameriške diplomacije je baje vztrajal pri potrebi po nadaljevanju pogajanj med predstavniki obeh narodnostnih skupnosti, turške in grške, ki živita na otoku.
V okviru vsedržavne dveurne stavke so to noč stavkali tudi tiskarji Založništva tržaškega tiska. Kljub stavki so omogočili izid časopisa, pa čeprav z morebitnimi pomanjkljivostmi v informacijah. Čitatelje prosimo, da to blagohotno upoštevajo.
IZJAVE PREDSTAVNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFR JUGOSLAVIJE
S preštevanjem manjšine A vstrija krši duha in črko državne pogodbe
Enostransko kršenje državne pogodbe ne more ostati brez posledic na jugoslovansko-avstrijske odnose - Ugodna ocena pogovorov med Miničem in ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — «Prepričani smo, da je potrebno, da Združeni narodi obravnavajo pravice in sistem zaščite napredka položaja manjšin. Določene korake v tej smeri je že pod-vzela podkomisija ZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, ki bo kmalu obravnavala poročilo svojega posebnega poročevalca. Upamo, da bo to začetek konkretne priprave dokumentov o zaščiti pravic in izboljšanju položaja manjšin.» To je na današnji redni tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve izjavil njegov glasnik Mirko Kaležič, ko je odgovarjal na vprašanje o manjšinskih pravicah in morebitni obravnavi te teme v Združenih narodih. Časnikarji so mu zastavili tudi vprašanje, kako lahko komentira odločitev avstrijske vlade, da bo 14. novembra popis prebivalstva za ugotavljanje materinega jezika.
«Stališče Jugoslavije do pogojevanja izvedbe 7. člena državne pogodbe — je odgovoril Kaležič — zlasti s preštevanjem oziroma ugotavljanjem manjšin, čemur naj bi brez dvoma služil tudi predvideni „jezi-
kovni popis” 14. novembra, je dobro znano. Odločitev avstrijske vlade, da bodo ta popis izvedli 14. novembra, kaže, da se je Avstrija končno opredelila za takšne ukrepe, s katerimi brezobzirno krši duha in črko državne pogodbe. Temu se bo Jugoslavija odločno postavila po robu.» Kaležič je dodal, da enostransko kršenje državne pogodbe s preštevanjem manjšin ne more ostati brez posledic za celoto jugoslovansko - avstrijskih odnosov.
Na tiskovni konferenci je glasnik zunanjega ministrstva odgovarjal tudi na druga vprašanja. V zvezi z nedavnimi jugoslovansko bolgarskimi pogovori (jugoslovansko delegacijo sta vodila član partijskega izvršnega komiteja Dobrivoje Vidič in namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov) je dejal, da so bili pogovori izčrpni in da so zajeli vsa vprašanja medsebojnih odnosov. Beseda je tekla tudi o stališčih do odprtih vprašanj. Kar zadeva glavno sporno vprašanje, to je vrnitev pravic makedonski narodnostni manjšini, ki jih je imela na podlagi zakonov, ki so jih pred časom sprejeli v Bolgariji <in
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiKiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
KAMPANJA ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA
DRUGA TELEVIZIJSKA RAIPRA VA ODLOČNO V CARTERJEVO KORIST
Demokratski kandidat tokrat mnogo manj nervozen kot v prvi oddaji - Polemika glede sovjetskega vpliva v vzhodni Evropi
■***•■4 ■ '
SAN FRANCISCO, 7. — Po prvih 1 letih pozitivni. Omenil je tudi zad-anketah si je demokratski kandidat1 njo Kissingerjevo misijo v Afriki na ameriških predsedniških volitvah ter dodal, da je bila zelo pozitivna. Jimrny Carter zagotovil zmago na Po njegovem mnenju bi v Afriki zadrugi televizijski debati s sedanjim beležili zaostritev nasilja, če ne bi predsednikom Fordom, štirideset od-, ZDA sprožile svojo posredovalno ak-stotkov gledalcev meni, da je Car-1 cijo, kar je tudi preprečilo poseg
l 	1	OA	’ Cntiinfrlrn	TT O »» TinQTTO Hlt7Vir
ter ugnal šefa Bele hiše, 30 od sto Sovjetske zveze. Kar zadeva _ Bližnji vjeysaa nadvlada nad vzhodno Ev-je nasprotnega mnenja, 30 od sto 1 vzhod je Carter izjavil, da b5, če bi	....................
Največ prahu je dvignila Fordova izjava, ko je v zvezi s helsinškim dogovorom dejal, da po njegovem mnenju Jugoslavija. Romunija in Poljska niso pod nadvlado Sovjetske zveze in poudaril, da gre za neodvisne države. Ford je dodal, da šo-
pa misli, da se je razprava zaključila brez zmagovalcev in brez poražencev. V prvi televizijski debati si je predsednik Ford zagotovil zmago z veliko prednostjo.
Demokratski kandidat je bil tokrat mnogo bolj napadalen in razprava je bila živahna in zanimiva. Carter je od vsega začetka dokazal, da je premostil nervozizem, ki mu je škodil med prvo televizijsko razpravo 23. septembra.
bil izvoljen za predsednika takoj u-kinil vsakršno vojaško in gospodarsko pomoč tistim državam Bližnjega vzhoda, ki bi sprožile do ZDA ponoven embargo nad pet-olejskim: proizvodi. Obtožil je Forda, da je pozabil na zavezništvo z Izraelom ter da je poslal v arabske države ogromne količine orožja. Ford je nato odgovoril. da so ZDA za časa njegove uprave prodale Izraelu orožje v vrednosti 4 milijard dolarjev, kar
Med glavnimi točkami razprave j pa zadeva prodajo orožja Iranu in
naj omenimo debato o uresničitvah Fordove uprave. Carter je mnenja, da v svetu ne spoštujejo več ZDA, ker da so zgubile svojo premoč. Obtožil je republikansko upravo, da je vodila zunanjo politiko Združenih držav, ne da bi se menila za ameriško ljudstvo in za parlament. O-čital je predsedniku Fordu, da so ZDA pod njegovim vodstvom postale glavni dobavitelj orožja v svetu ter da se je pustil preslepiti od Sovjetske zveze glede procesa popuščanja napetosti. Carter je tudi dodal, da je zunanjo politiko v bistvu vodil državni tajnik Kissinger ne pa predsednik ZDA.
Ford je v svojem odgovoru kritiziral Carterjev načrt za krčenje proračuna obrambnega ministrstva, saj bi to pomenilo odpustitev za 250 tisoč vojakov ter za 100 tisoč civilnih uslužbencev obrambnega rnini-strstva. Prav tako bi morali zapreti dvajset ameriških vojaških oporišč, kar bi vse pomenilo, da bi se Američani morali pogajati s Sovjeti s šibkih pozicij. *
Kar zadeva odnose med Vzhodom in Zahodom je Ford dejal, da se med ZDA in SZ ne sme obnoviti obdobje hladne vojne in da so bili odnosi s Sovjetsko zvezo v zadnjih
Saudski Arabiji pa gre, kot je dejal, za potrebo po obrambi interesov teh dveh držav.
ropo ne obstaja in da je pod njegovo upravo ne bo. Carter je nato odgovoril, da Ford o tem ne bo mogel prepričati Američanov poljskega, češkega in madžarskega porekla.
Med razpravo je Ford «obtožil» Carterja, da gleda s simpatijo na vstop komunistov v italijansko vlado. Carter ga je zavrnil ter dejal, da gre za neosnovano trditev. Dodal je, da bi bil absurd želeti si komunistično vlado v Italiji, da pa so komunisti v Italiji, Portugalski in v drugih državah postali tako močni, ker so ZDA zanemarile svoje evropske zaveznike.
ki zdaj ne veljajo več), pa je Kaležič dejal, da na posvetovalnih pogovorih v Sofiji «niso dosegli napredka».
Nedavno srečanje zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem je Kaležič ocenil kot «zelo koristno in pomembno za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov». Po njegovih besedah je pozitivno, da so z ameriške strani «znova uveljavili» interes za nadaljnji razvoj odnosov z Jugoslavijo in upoštevanje njenega neodvisnega in neuvrščenega položaja. «Mislimo — je dodal Mirko Kaležič — da je ta pogovor odprl možnosti za razjasnitev nekaterih problemov in odpravljanje težav, ki se pojavljajo v medsebojnih odnosih. To bo v nadaljnjem razvoju pozitivno vplivalo na odnose v celoti.»
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve se je dotaknil tudi sporočila ameriške vlade, da je v roku dveh mesecev pripravljena deporti-rati sedem vojnih zločincev ter na to navezanega pisanja «New York Timesa», ki objavlja imena sedmerice vojnih zločincev, med katerimi je tudi ime znanega ustaškega krvnika Andrije Artukoviča. Kaležič je v zvezi s tem izjavil: «Jugoslavija je že leta 1951 vložila zahtevo za ekstradicijo vojnega zločinca Andrije Artukoviča. Pristojni organ ZDA je zahtevo zavrnil leta 1959. Znano nam je, da so amerišk^obla-sti leta 1951 začele postopek za njegovo deportacijo, ni pa nam znano, zakaj vse do danes tega postopka niso končale. Glede pisanja «New York Timesa» pa nimamo nobenih uradnih obvestil.»
VLADO BARABAŠ
Faelidin predsednik švedske vlade
STOCKHOLM, 7. — Torbjoem Faelidin predsednik švedske sredinske stranke je bil danes izvoljen za ministrskega predsednika. Zanj je glasovalo 174 poslancev, 160 pa jih je glasovalo proti. Faelldina je predlagal predsednik parlamenta socialdemokrat Henry Allard. potem ko je 19. septembra koalicija treh meščanskih strank porazila na volitvah socialdemokrate, ki so bili na vladi 44 let.
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiTiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
SPOPADI V LIBANONU SE NADALJUJEJO
Brezuspešni pogovori med Sirci in Palestinci
Sirija zahteva umik Palestincev z vseh položajev ter njihov povratek v taborišča
BEJRUT, 7. — Sirsko - palestinska pogajanja v Damasku so se po mnenju političnih opazovalcev zaključila brez slehernega dogovora. Po izjavah Hanija Al Hasana, političnega svetovalca predsednika PLO Jaserja Arafata, ki se je sinoči vrnil iz Damaska, kaže, da so Sirci zahtevali od Palestincev, da se u-maknejo z vseh njihovih položajev
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimviiiiiiimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimniiKiiiiiiiiii
Vlada bo danes skleiVala o nekaterih varčevalnih ukrepih. Predvsem bo morala poslušati mnenje sindikalistov, s katerimi se bo Andreotti sestal pred sejo, nato pa bo sklepala o «premični lestvici» in «prazničnih mostovih», se pravi praznikih sredi tedna. Vatikan je glede tega vprašanja že dal povoljno mnenje.
Svoje stališče o vladnih gospodarskih pobudah je povedalo tudi vodstvo KPI, ki je objavilo daljši in podroben dokument. V njem je poudarjeno tudi politično stališče do vlade, ki je za komuniste «neustrezna», saj predlagajo vlado, v kateri naj bi bili predstavniki vseh demokratičnih strank.
Glasnik jugoslovanskega zveznega tajništva za zunanje zadeve je v svoji tedenski tiskovni konferenci obravnaval tudi vprašanje jugoslovanskih manjšin v sosednji Avstriji ter dejal, cja
je preštevanje manjšine v gro-
s svojih položajev in vrnejo v taborišča, kar pa slednji očitno ne morejo sprejeti. Z druge strani pa je vodja desničarejv Chamoun izjavil, da je vsaka politična rešitev krize v Libanonu nemogoča in da bo o vsem od-
bem nasprotju z državno pogod- ! ločala zmarjo na bojnem polju.
bo ter da enostransko kršenje državne pogodbe ne bo ostalo brez posledic na jugoslovansko-avstrijske odnose.
V drugi televizijski debati med Fordom in demokratskim kandidatom ma predsedniških volitvah Carterjem, je slednjemu uspelo spraviti ameriškega predsednika večkrat v težavo in si tako zagotoviti naklonjenost večine javnega mnenja, kar bo imelo nedvomno precejšnji vpliv na izid ameriških volitev.
Pogajanja med Sirci in Palestinci za rešitev krize v Libanonu so bila neuspešna. Sirci so v glavnem ponovili svojo zahtevo, da se Palestinci umaknejo
Divjanje fašističnih tolp zaradi ponedeljkovega umora kraljevskega svetnika de Araluceja po ulicah San Sebastiana se je včeraj nadaljevalo ob očitni potuhi policije, ki pa je napadla več skupin mladih Baskov. Medtem ko agenti in vojaki iščejo atentatorje, so se pokazali znaki razdora znotraj enotne desničarske fronte. Katoliško gibanje UDE je zavrnilo Iribarjev načrt, s katerim naj bi desnica sprožila ofenzivo proti socialno-političnim zahtevam demokratične opozicije, ker bi se rado vključilo v mednarodno zvezo krščansko-demo-kratskih strank. Članek berite na zadnji strani.
in da se vrnejo v taborišča. Sedaj se bo treba pripraviti ne samo na obrambno vojno, je dejal Al Hasan, temveč tudi na protiofenzivo. Gre seveda za zgolj propagandistične parole, saj Palestinci trenutno ne razpolagajo s primerno vojaško silo niti, da se postavijo po robu Sircem, kaj šele, da bi sprožili protiofenzivo.
Al Hasan je dodal, da drugega sestanka med Sirci in Palestinci ne bo, dokler ne bo kaj več upanja na uspeh. Ves libanonski tisk. tako desničarski kot levičarski pa poudarja, da so izgledi za rešitev krize v Libanonu minimalni. Časopisi trdijo, da so Sirci, kot je tudi izjavil palestinski odposlanec, zahtevali od PLO, naj se Palestinci vrnejo v taborišča, kar je zanje popolnoma nesprejemljivo, še zlasti po usodi zasedenih taborišč kot npr. Tal Al Zaatarja. Palestinci pa s svoje strani zahtevajo umik Sircev in poudarjajo, da ni mogoče ločiti palestinskih vprašanj od libanonskih.
Vodja skrajnih desničarjev notranji minister Camille Chamoun je dejal, da so vsi poskusi, da bi dosegli politično rešitev libanonske krize zguba časa, vsaj dokler bodo «Palestinci ostali pri svojih nepopustljivih stališčih». Edini izhod, pravi Chamoun, je vojaška zmaga.
Za časa pogovorov med Sirci in Palestinci so bili vedno v teku hudi spopadi. Dve raketi sta zadeli predsedniško palačo, ki se nahaja na ozemlju, ki ga nadzorujejo desničarji.
Kohl vodja demokristjanske opozicijo v parlamentu ZRN
BONN. 7. — Helmut Kohl predsednik nemške demokristjanske stranke bo odslej vodil opozicijo v zveznem parlamentu. Doslej je bil predsednik parlamentarne skupine nemške KD Karl Carstens. Do včeraj je bilo videti, da bo Kohl o-stal predsednik vlade v zvezni deželi Rheinland - Pfalz, zaradi nasprotij, ki so v zadnjih dneh nastale med CDU in bavarsko strujo CSU, ki jo vodi Franz Josef Strauss, pa se je odločil, da prevzame predsedstvo demokratske skupine v parlamentu. Kaže, da mu je pred tem Strauss zagotovil, da bo kljub nasprotjem demokristjanska skupina v parlamentu ostala enotna.
Džumblat obišče Italijo
ALŽIR, 7. — Ob svojem prihodu v Alžirijo je vodja libanonskega nacionalnega gibanja Kamal Džumblat izjavil, da bo najbrž v kratkem odpotoval tudi v Italijo, da bi poročal italijanski vladi o položaju v Libanonu. Džumblata je sinoči sprejel alžirski predsednik Bumedien. s katerim sta obravnavala zadnje razplete v Libanonu. Vodja nacionalnega gibanja je dejal, da bi hotel vzbuditi v Evropi večje zanimanje za libanonsko tragedijo.
RIM, 7. — Bodoči predsednik izvršne komisije EGS Roy Jenkins je danes odpotoval iz Rima, kjer je bil na dvodnevnem obisku.
Polemika o Carterjevem intervjuju TG 2
RIM, 7. — Drugi televizijski dnev nik je objavil sporočilo v zvezi s polemiko, ki jo je povzročil newyor-ški dopisnik milanskega dnevnika «Corriere della Sera», ki je poročal, da so rezali intervju, ki ga je televizijski časnikar Gawronski imel z Jimmvjem Carterjem. V intervjuju je Carter dejal, da ne bi bilo nič dramatičnega, če bi KPI imela pomembno vlogo v okviru italijanske vlade, dodal pa je takoj: «Tega pa si ne bi želel.» Njegov zadnji stavek pa je italijanska TV rezala. TG2 pravi s tem v zvezi, da je bil stavek nerazumljiv, verjetno zaradi slabih medcelinskih zvez, zaradi česar tso ga spustili.

TRŽAŠKI DNEVNIK
PO NEUSPELIH POGAJANJIH NA DEŽELNI RAVNI
V kratkem sestanek ustavnega loka za rešitev krize na občini in pokrajini
Zakaj je propadel predlog o obnovitvenem paktu ■ Stališče KD za obnovitev upravnega delovanja tržaške občine ■ Reakcije ostalih strank
Po neuspelem poskusu sporazumevanja med vsemi strankami u-stavnega loka na deželni ravni in po propadu demokrščanskega predloga o obnovitvenem paktu, ki ga je levica zavrnila kot brezpredmeten poskus ohranitve Comellijevega cen-trističnega odbora pri življenju, stopa sedaj spet v ospredje vprašanje dveh glavnih krajevnih uprav našega mesta, občine in pokrajine. Upi, da bo morebitni sporazum med deželnimi tajništvi olajšal delo pokrajinskih tajništev za oživitev upravne dejavnosti v Trstu, se niso u-resničili, tako da je senca komisarja še vedno prisotna, zdaj še bolj kot prej. Vsekakor bi se morala pokrajinska tajništva strank ustavnega loka, skupaj s predstavniki svetovalskih skupin v obeh svetih, sestati v prihodnjih dneh in še enkrat skušati najti izhod iz krize.
Toda vrnimo se k neuspešnemu videmskemu sestanku na deželni ravni. Deželna tajništva KD, PSDI in PRI, se pravi treh strank, ki sestavljajo sedanjo večino v deželnem svetu, so v tej zvezi objavila skupno poročilo, v katerem obžalujejo, da ni bilo mogoče najti dogovora, po drugi strani pa potrjujejo veljavnost predloga o obnovitvenem paktu. Do dogovora, po mnenju treh strank, ni prišlo predvsem zaradi zahteve po vključitvi komunistov v večino in v odbor, kar je preprečilo poglobitev problemov, glede katerih bi po mnenju sedanje večine bilo mogoče najti rešitve. Tajništva treh strank potrjujejo, da bodo nadaljevala na poti «soočanja z vsemi avtentično demokratičnimi silami», po drugi strani pa ponovno izrekajo popolno podporo in zaupanje Comellijevemu deželnemu odboru.
Povsem drugačen je seveda komentar deželnega tajnika PSI Ren-zullija, po katerem je demokrščan-ski predlog «brezpredmeten in meglen», katerega namen je nuditi kritje delu deželnega odbora, ki so ga kritizirale vse demokratične stranke, sindikati, samo prizadeto prebivalstvo in celotno deželno in vsedržavno javno mnenje. Kriva za neuspeh videmskega srečanja je predvsem KD, je dejal Renzulli, ki si je prevzela težko odgovornost, da je zavrnila predlog o sestavi e-mergenčnega in enotnega odbora deželne solidarnosti samo zaradi tega, da bi ohranila odbor in večino, ki sta ju prizadeto prebivalstvo in javno mnenje že pravdno ocenila.
Težavni dialog med strankami u-stavnega loka se torej sedaj .seli v naše mesto, kjer bi morali v najkrajšem času sklicati sestanek pokrajinskih tajništev za rešitev krize na občini in na pokrajini. Pravzaprav gre v tem primeru za «okrnjeni» ustavni lok, saj so liberalci že odrekli sodelovanje v takih pogovorih, češ da formula ustavnega loka «služi le za maskiranje dogovora med KD in KPI za razdelitev oblasti».
Datum novega srečanja med strankami ustavnega loka ni bil še določen, vendar je pričakovati, da ga bodo sklicali že v prvih dneh prihodnjega tedna. Demokristjani so pred kratkim povedali, kako si zamišljajo reševanje krize, predvsem kar se tiče občine. Izhajajoč iz u-gotovitve, da bodo prihodnje leto v Trstu občinske volitve in da torej sedanji občinski svet čaka le še kakih sedem mesecev efektivnega dela, KD predlaga dogovor med strankami ustavnega loka o nekaterih o-snovnih programskih točkah, medtem ko nai bi pustili nespremenjen «politični okvir», se pravi, da bi Spaccinijev odbor še naprej vodil občino. Točke, ki jih predlaga KD, se tičejo infrastruktur in urbanistike. finančnega stanja občine (predvideno je novo posojilo za 50 milijard lir), decentralizacije (direktna izvolitev rajonskih konzult) in ustanovitve zdravstvenega konzorcija. Pri tem seveda KD poudarja, da je ta osnutek programa «odprt prispevkom ostalih demokratičnih sil».
Komunisti in socialisti še niso u-radno komentirali demokrščanskega predloga, vendar pa obe stranki u-gotavljata, da gre za golo naštevanje problemov, katerim je treba dati konkretno vsebino, poieg tega, da je treba dodati še nekatere točke, kot na primer naloge občinske u-prave po ratifikaciji osimskih sporazumov ter vprašanja, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti. Vsekakor predstavniki leve opozicije pričakujejo, da bo krščanska demokracija na prihodnjem sestanku strank ustavnega loka bolje pojasnila svoj predlog: obe stranki sta pripravljeni storiti vse, kar je v njuni moči, da se prepreči komisarska uprava (prav v pričakovanju ratifikacije Osima bi bila taka rešitev še bolj nesprejemljiva), po drugi strani pa zahtevata od KD določena jamstva, tako političnega kot upravnega značaja. Če naj pride do programskega dogovora — tako pravijo v krogih KPI in PSI — mora to biti jasen in javen dogovor, iz katerega naj med drugim izhaja, da je KD končno opustila preživele diskriminacije do komunistov. Ne sme se namreč ponoviti, kar se je'dogajalo ob sestavi sedanjega enobarvnega občinskega odbora, ko je bilo treba veliko fantazije, da so našli formulo, ki je v bistvu prikrivala, da je odbor slonel na programskem sporazumu med strankami ustavnega loka (te stranke namreč niso uradno podpisale dogovorjenega programa, pač pa le resolucijo, ki je v bistvu pooblaščala odbor, da ga uresniči). Poleg tega bi v primeru sporazuma morali najti ustrezne oblike nadzorstva nad deiovanjem odbora, na primer z u-
strezno preosnovo svetovalskih komisij.
Kaj pa pravijo ostale, manjše stranke? S’ovenska skupnost je pripravljena sodelovati v ustavnem loku, vendar njeno zadržanje do odbora bo odvisno predvsem od načina obravnavanja manjšinskih vprašanj. Republikanci dajejo poudarek programom in ugotavljajo, da sestava novih večin ni možna, zaradi česar se zavzemajo za najširše programske dogovore. Socialdemokrati bi želeli razširitev sedanjega občinskega odbora z vstopom drugih «demokratičnih» strank, kar v njihovi terminologiji verjetno izključuje komuniste.
Stališča posameznih strank so si torej znatno daleč, vendar niso povsem neuskladljiva, še posebno, če se bodo vsi resnično potrudili, da bi preprečili imenovanje komisarja. Zato vlada za prihodnji sestanek največje pričakovanje. Časa na razpolago je zelo malo, saj se tako
občinski kot pokrajinski svet ne sestajata že nekaj mesecev, medtem pa se kopičijo nerešeni problemi. Vsekakor so pokrajinski svet že sklicali za prihodnji petek, 15. oktobra, ko bodo na dnevnem redu le tekoča upravna vprašanja. Ni pa še znano, kdaj se bo lahko sestal občinski svet.
V nedeljo pokrajinski kongres VZPI-ANPI
S predsinočnjim zborovanjem v Soščevi hiši na Proseku se je zaključil ciklus predkongresnih zborovanj po sekcijah VZPI - ANPI. Na teh zborovanjih so obravnavali probleme, o katerih se bo v nedeljo izrekel kongres pokrajinskega združenja. Kongres bo ob 9. uri v dvorani Avditorija in br na njem nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
KAKO NEKATERE USTANOVE TROŠIJO JAVNI DENAR
Sindikati obsojajo metode vodenja Tržaške hranilnice
Sindikalne organizacije uslužbencev hranilnice izdale letak v katerem prikazujejo, kam gre del denarja ustanove
Reklamnim lepakom, ki ponujajo to ali ono potrošniško blago ali vabijo na to ali ono prireditev, so se v teh dneh pridružili tudi lepaki z dokaj nenavadno vsebino, ki so pritegnili precejšnjo pozornost in zanimanje tržaške javnosti, že sam naslov — «Le mani sulla Cassa di Risparmio» — naznanja nekaj takega, kar kliče po javnem škandalu in vzpodbuja k razmišljanju.
Za kaj pravzaprav gre? Sindikalne organizacije uslužbencev Tržaške hranilnice namreč že dalj časa opozarjajo na metode upravnega sveta hranilnice pri upravljanju z denarjem. Delavstvo v bistvu očita upravi, da troši denar za nekoristne in nepotrebne stvari. Gre predvsem za potrošnjo nad sto milijonov lir v obliki izrednih nagrad ožjemu krogu visokih funkcionarjev in vodilnih v podjetju (v nekaterih primerih presegajo posamezne nagrade nad 10 milijonov lir), ter za sistematična napredovanja funkcionarjev
OllllllllllllllllllUUIIIIlll||||||||||||||II||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||i|||||||||||||||||||||||i|||||ui|||||i|||i|||V|||ilm,|,,|,|,,|||||||||||||l||ii|||||||||||||lj|,U|,m|„„|
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Po tridnevni razpravi izglasovan zakon o novi ureditvi izseljenstva
Večina zavrnila popravke, ki so jih vložili komunisti, socialisti ter predstavnika Slovenske skupnosti in MF - Do 31. marca 1977 II. deželna konferenca o izseljenstvu - Danes nadaljevanje razprave o knjižnicah in muzejih
Deželni svet je včeraj po tridnevni, mestoma tudi precej živahni razpravi, izglasoval nov zakon o izseljenstvu. Nova norma, ki jo jc svoj čas predložil deželni odbor in kateri sta svetovalski skupini PSI in KPI pridali zakonski osnutek s podobno vsebino, je bila izglasovana s pristankom prisotnih svetovalcev KD, PRI, PSDI in PLI, svetovalci PSI, KPI, Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti so glasovali proti, misovci pa so se vzdržali.
V začetku seje je prvi spregovoril odbornik Dal Mas, ki je med drugim naglasil, da tudi zakonski osnutek, ki ga je predložil odbor, priznava večjo veljavo in primerne pristojnosti bodočemu Deželnemu odboru za izseljenstvo — kar je bila poglavitna zahteva zakonskega osnutka, ki so ga predložili socialisti in komunisti — ter da se nova norma zavzema predvsem za to, da bi priklicala čimveč izseljencev nazaj v domače kraje ter zavrla odhajanja novih izseljencev na tuje, kar se je začelo stopnjevati po majskem in zlasti po septemberskih potresih. Na koncu je odbornik v imenu deželne vlade sprejel dve resoluciji, ki sta bili predloženi med splošno razpravo o novem zakonu. Prva resolucija, ki so jo predložili svetovalci Štoka (SSk), Tonel in Magrini (KPI), Er-mano in Volpe (PSI), Puppini (MF) ter Trauner (PLI), obvezuje deželno vlado, da si bo prizadevala za čimprejšnji povratek izseljencev z višjo stopnjo izobrazbe, tako da bi ti lahko zastavili v;e svoje sile za gospodarski in družbeni razvoj Furlanije - Julijske krajine. Druga resolucija, ki so jo predložili isti svetovalci, razen liberalca Traunerja, pa obvezuje deželno vlado, da bo najkasneje do 31. marca prihodnjega leta sklicala II. deželno konference o izseljenstvu.
K izvirnemu zakonskemu besedilu so predstavniki svetovalskih skupin
KPI, PSI, SSk in MF vložili več popravkov, ki pa jih je večina pri glasovanjih po vrsti zavrnila. Popravki so se v glavnem nanašali na pristojnosti izseljenskih organizacij, Deželnega odbora za izseljenstvo, gorskih skupnosti ter drugih krajevnih uprav. Nadaljnji popravki so se nanašali na .azne oblik ■ pomoči. ki naj bi jih bili deležni izseljenci in njihovi družinski člani, na študijski štipendije, na razvoj kulturnih dejavnosti v tujini, na pomoč za prirejanje tečajev italijanščine, slovenščine in furlanščine v tujini in podobno.
Razprava je postala posebno živahna okrog popravka, ki so ga predložili svetovalci Štoka (SSk), Ermano in Volpe (PSI), Magrini in Tonel (KPI) ter Puppini (MF) in po katerem naj bi v bodočem Deželnem odboru za izseljenstvo sedelo šest predstavnikov izseljenskih
organizacij (tako, da bi vsaka organizacija imela svojega zastopnika v tem organu), oziroma, da bi bila v odboru zagotovljena prisotnost predstavnika organizacij slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine. Tudi ta popravek je večina po daljši debati zavrnila.
Deželna skupščina se bo ponovno sestala danes dopoldne, ko bo na vrsti nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku za razvoj knjižničarske in muzejske službe. Kakor znano, se je razprava o tej normi, ki zadeva v živo tudi razvoj kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v deželi, začela že prejšnji teden, vendar so ' nadaljevanje diskusije na predlog svetovalcev PSI in KPI o-dložili, da bi deželni Odbor lahko preučil številne popravke, ki so jih predložili socialisti, komunisti in predstavnik Slovenske skupnosti.
uiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiinuiiiiiiitiiii
DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV
V okviru posvetovanj za spremembo deželnega zakona št. 28 za razvoj industrijskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini se je četrta stalna komisija deželnega sveta včeraj sestala s predsednikoma finančnih družb Friulia De Meiom in Friu-
nančna sredstva.
Člani pete stalne komisije pa so včeraj obravnavali vprašanja v zvezi s popravljanjem stavb, ki jih je poškodoval potres, in sicer s finančno pomočjo deželne uprave po zakonu št. 17. V tej zvezi so ugotovili,
iuu ui uìu i nuna	iviciuui in i uu- j nu ou ± i. v tej	su
lia - Lis Gioffrèjem. Predsednik ! da so bila nekatera popravila,
Friulie je med drugim povedal, da je družba danes prisotna s soudeležbami pri 31 drugih družbah, njene skupne naložbe pa znašajo 12 milijard 200 milijonov lir. Predsednik Friulie - Lis pa je prikazal položaj te družbe v deželnem gospodarstvu, v okviru katerega je Friulia - Lis prisotna s soudeležbami, ki znašajo skupno 3 milijarde 700 milijonov lir. Oba predsednika sta poudarila, da potrebujeta družbi za nadaljnje delovanje in zlasti za posege na potresnih odmočjih nova dodatna fi-
VČERAJ V KONFERENČNI DVORANI ASSICURAZIONI GENERALI
Pričetek študijskega seminarja o evropskem integracijskem procesu
Scarascia-Mugnozza je v uvodnem poročilu orisal razvoj in vlogo EGS - Pozitivna ocena osimskega sporazuma
Sklep o volitvah v evropski parlament s splošno in neposredno volilno pravico, čez dve leti, to potrjuje.
V razpravi, ki je sledila njegovemu posegu, je Scaraseia - Mugnoz-za naglasil, da je po njegovem osebnem mnenju in tudi po splošnem mnenju predstavnikov ostalih držav v EGS italijansko - jugoslovanski sporazum, ki so ga podpisali v Osimu, korak naprej v zbliževanju narodov in v krepitvi miru. Dežela Furlanija - Julijska krajina je obmejna dežela in ima kot taka posebno vlogo v EGS. Sodelovanje z Jugoslavijo pa spada v začrtan program te naddržavne inštitucije.
Prisotne so včeraj pozdravili še dr. Armando Zimolo, predsednik federalističnega združenja v Trstu, tržaški župan Spaccini, deželni odbornik Mauro in direktor seminarja Giuseppe Viani. Predvsem Mauro je poudaril, da osimski sporazum o-mogoča Trstu in deželi, da pozitivno opravljata vlogo povezovalcev v mednarodnem gospodarstvu. Med prisotnimi so bili tudi konzul SFR Jugoslavije v Trstu Srečko Kovačič, odbornik Mizzau in vladni komisar Molinari.
Seminar se bo nadaljeval v torek, 12. t.m., ko bo dr. Beniamino Olivi predaval o temi «Inštitucije skupnosti: funkcije, omejitve, možnosti in izgledi volitev v evropski parlament». Seminar se bo zaključil 18. decembra. Na koncu bodo izdelali dva dokumenta o rezultatih razprav in ju bodo poslali v Bruselj.
Podpredsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Carlo Scara-scia - Mugnozza je včeraj v konferenčni dvorani zavarovalniške družbe «Assicurazioni Generali» odprl študijski seminar o evropskem integracijskem procesu. Seminar, ki ga prireja tržaška sekcija evropskega federalističnega gibanja v sodelovanju z «Assicurazioni Generali» in «Lloyd Adriatico» ter pod pokroviteljstvom deželne uprave, obsega dvanajst predavanj in zaključno okroglo mizo na temo «Perspektive za Trst in Furlanijo - Julijsko krajino v Evropi». Predvidene so tudi delovne skupine.
V svojem širšem uvodnem poročilu je Scaraseia - Mugnozza razčlenil razvojne stopnje evropskega federalističnega gibanja ter sedanji pomen Evropske gospodarske skupnosti. Naglasil je, da EGS od ustanovitve dalje dobiva vse večji ugled in predvsem vse vidnejšo vlogo, pa čeprav si utira pot razmeroma počasi. Izrazil je tudi mnenje, da je treba v zadnjem času zabeležiti večjo naklonjenost EGS in nasploh federalističnemu vprašanju. To pa je še posebej pomembno — je dejal Scaraseia - Mugnozza — v tem trenutku, ko smo v kritičnem gospodarskem položaju. Nedvomno za združitev Evrope predstavljajo znatno oviro nehomogene politične težnje raznih držav ter nezadostna politična volja. Visoki italijanski funkcionar je nazadnje izrazil prepričanje, da je začrtana pot pravilna.
pravljena po 6. maju, neustrezna, tako da so potresni sunki v prvi polovici septembra praktično uničili vse opravljeno delo. Približno 66 odst. popravljenih stavb pa je brez škode prestalo novo perizkušnjo: v vseh teh primerih so bila popravila opravljena ob upoštevanju pravil o protipotresni varnosti.
Podpredsednik komisije Evropske skupnosti Scaraseia - Mugnozza se je včeraj popoldne sestal v Trstu z odposlanstvom deželnega odbora, ki ga je vodil podpredsednik Stop-per. Na sestanku so pregledali vprašanja, ki zadevajo naložbo finančne pomoči združene Evrope za obnovo krajev, ki jih je prizadel potres. EGS je dala na razpolago 28 milijard za razvoj kmetijstva, 2,5 milijarde za industrijo, 4,8 milijarde za obnovo vodovoda vzhodne Furlanije in 2 milijardi za obnovo cestnega omrežja na potresnem območju.
V zaporu tihotapca z ukradenim mercedesom
V torek so na mejnem prehodu pri Fernetičih jugoslovanski obmejni t rgani aretirali 27-letnega Alfonsa Viscontea in 24-letnega Vincenz- Del Coreja iz Mugnana pri Neaplju. Oba sta prekoračila mejo z ukradenim mercedesom; na italijanski strani so ju pustili čez mejo, miličniki pa so postali pozorni na njune dokumente. Aretirali so ju in izročili italijanskim oblastem. Prepeljali so ju v koronejske zapore in prijavili sodišču.
na višja mesta, kar predstavlja o-gromne izdatke. S temi bi namreč lahko zagotovili več desetin novih delovnih mest.
Na lepaku je med drugim rečeno tudi to, da upravni svet Tržaške hranilnice, ki ga sestavljajo predstavniki krajevnih uprav, po eni strani omejuje sredstva za pobude javne koristi, po drugi pa zelo radodarno dodeljuje celo dvajsetodstotne poviške plač tistim, ki prejemajo že okrog 40 ali 60 milijonov lir letno. Sindikalne organizacije seveda odklanjajo vsakršno odgovornost pri takšnem ravnanju, ki ne izvira iz kakšnih sindikalnih sporazumov. Zato zahtevajo solidarnost vseh družbenih in političnih sil, da bi upravljanje hranilnice uskladili z dejanskimi potrebami gospodarskega in družbenega razvoja v naših krajih, predvsem v sedanjem položaju hude gospodarske krize.
Podrobneje govori o teh vprašanjih dolga okrožnica, ki so jo sindikalne organizacije uslužbencev Tržaške hranilnice izdale že 24. avgusta ter z njo seznanile tržaško javnost. V svojem dolgem poročilu izhajajo iz ugotovitve, da je med počitnicami napredovalo na višja mesta pri bančnem zavodu 11 funkcionarjev in dva vodilna, in to mimo stvarnih potreb ustanove. Že to dejstvo samo na sebi je po mnenju sindikatov zelo pomenljivo. Na ta način namreč znatno naraščajo strpški zavoda, ki si jih le-ta v tem kritičnem trenutku ne bi smel privoščiti. Zanimivo je tudi, ugotavljajo sindikati, da so napredovanja pridržana predvsem za višje funkcionarje in se na ta način še veča razlika med njimi in ostalimi uslužbenci, oziroma med plačami prvih in drugih.
Kako naj si razlagamo takšno ravnanje ustanove v trenutku, ko je italijansko delavstvo jasno izpovedalo, da je pripravljeno nositi določena bremena za premostitev sedanje krize? Sindikati tržaškega bančnega zavoda si to razlagajo tako, da želi ohraniti vodilni razred stare metode, da bi ohranil in zaščitil svoje privilegije.
V okrožnici je omenjena cela vrsta primerov in dogodkov, ki dokazujejo, kako omogočajo določenim kategorijam višjih funkcionarjev večje plače in s tem bremenijo že itak razrvano bilanco ustanove, čeprav so ti poviški zamaskirani v napredovanja na višja mesta v vodstvu ustanove.
Ob vsem tem sindikati pripominjajo, da delavstvo v prihodnje ne bo več pristalo na žrtvovanja, ki jih u-pravičeno narekuje sedanja gospodarska stvarnost, če se tudi vodilni razred ne bo uklonil nujnostim sedanjega položaja.
vališča delavcem, ki Sodelujejo pri obnovi. Končno to se zmenili za še tesnejšo koordinacijo med obema zbornicama.
Dve uri stavke v industrijskem sektorju
V zvezi z znanimi vladnimi ukrepi, ki nalagajo vrsto omejitev, ter v skladu s sklepi vsedržavnega sindikalnega vodstva, so včeraj stavkali delavci industrijskega sektorja tudi v našem mestu. Stavka, ki je trajala dve uri, to je od 9. do 11. ure, je povsem uspela. V vseh večjih in manjših industrijskih in drugih obratih so bile delavske skupščine.
Za danes je bila napovedana štiri-urna stavka uslužbencev prevoznega konzorcija, a so jo odpovedali, ker je na predsinočnji seji prišlo do sporazuma med sindikalno zvezo in vodstvom konzorcija.
Kmalu letalska proga Ronke- Celovec?
V Celovcu je bil včeraj pripravljalni sestanek za današnje 7. med-deželno srečanje o letalskih zvezah, na katerem sodelujejo predstavniki Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Hrvatske ter avstrijske Štajerske in Koroške. Deželno upravo zastopa odbornik za promet Cocianni, ki se je včeraj sestal s predsednikom Koroške Wagnerjem in podpredsednikom Fruechbauerjem. Cocianni je med drugim omenil, da so bile končno odstranjene ovire vojaškega značaja, zaradi katerih je bilo doslej nemogoče vzpostaviti letalske zveze nad Kanalsko dolino. S tem se odpira možnost, da bi v najkrajšem času lahko speljali redno letalsko progo Ronke - Celovec. O tej pobudi bo govor na sestanku organizacije ICAO, ki bo novembra letos v Parizu.
NA ŠOLI V ULICI DONADONI
Obisk pri ravnateljici italijanske šole
Včeraj so predstavniki združenja staršev slovenske osnovne šole v Ul. Donadonj obiskali, ravnateljico italijanske osnovne šole' «U. Gaspar-dis», ki ima prostore v isti stavbi. Ravnateljica, gospa Burla, prihaja iz Rima in je na Svojem delovnem mestu že nekaj dni.
Predstavniki staršev so ji najprej zaželeli dobrodošlico, ji orisali razvoj slovenske osnovne šole in vrtca, dolgoletne težave in izrazili željo po sodelovanju, ki so ga slovenski starši v preteklosti že iskali, toda žal brez uspeha. Ravnateljica je v svojem odgovoru izrazila željo po odprtem sožitju ter zaprosila, če bi jo lahko seznanili s specifičnostjo in pedagošk;mi prijemi naših učiteljev v vrtcu in osnovni šoli. Zagotovila je, da se bo zavzela za rešitev prostorskih problemov, za izboljšavo higienskih razmer na šoli in za sanacijo poškodb, ki jih je povzročil zadnji potresni sunek na šolskem objektu.
Povabila je tudi predstavnike združenja staršev na bližnji sestanek sveta didaktičnega okoliša italijanske osnovne šole «U. Gaspardis».
PD «VALENTIN VODNIK» IZ DOLINE
vabi na
SOLIDARNOSTNO SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI
ki bo v nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze.
Nastopil bo mešani pevski zbor iz R A D I Š
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Svetlana Makarovič
SOVIČA OK A
Režija in obnova predstave
MATJAŽ LOBODA
Osnutki za lutke in sceno
JAKA JUDNIČ
Pesmi uglasbila
SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in oriredba
FRANCI OGRIZEK
Izvedba lutk
JANKO ŠTEFE Izvedba kostumov
DECA ŠTUPMK T ,,	VOJKO ŠTUHEC
Izvedba scene SALKO BAŠIČ
Tehnično vodstvo
CIRIL JAGODIC
V ponedeljek, 11. t.m., ob 15.30 in ob 17.30 (Mala dvorana)
BALETNA ŠOLA SSG
Stalno slovensko gledališče sporoča, da bo sestanek staršev, o-trok in baletnih pedagogov v sredo, 13. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Vpisovanje v baletno šolo se nadaljuje še do torka, 12. t.m. v upravi SSG ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo.
Prosveta
Gospodarska delegacija iz Slovenije v Vidmu
Včeraj je obiskala našo deželo e-konomska delegacija iz Slovejirje ob priliki videmske razstave «sodobna hiša». V delegaciji so bili predsednik gospodarske zbornice SRS Fortuna, predsednika gradbenih in les-nomontažnih podjetij Olib in Škerk ter predsednik novogoriške gospodarske zbornice Furlan. Pred obiskom razstave so se sestali s predstavniki videmske trgovinske zbornice, katerim so zagotovili pripravljenost slovenskih podjetij, da posredujejo svoje protipotresne izkušnje iz Skopja in s Kozjanskega pri obnovi prizadetih krajev Furlanije - Julijske krajine. Zagotovili so še nadaljnjo dobavo montažnih hiš in počitniških prikolic, da se zagotovijo bi-
iiifiiiiMiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
PREDSTAVNIŠTVO STARŠEV PRI ŠOLSKEM SKRBNIŠTVU
Na proseški osnovni šoli zahtevajo še eno učno moč
Zaradi porasta števila vpisov bi morala biti dva prva razreda, toda skrbništvo je nastavilo le eno učiteljico
Prisppvajlp zn
DIJAŠKI) MAHI«
PD Tabor obvešča, da bo vpisovanje v baletni tečaj za sezono 1976-77 do 10. oktobra od 11. do 16. ure pri Luciji Hrovatin, Ul. Ginepri 5, tel. 211-161. Prvo srečanje bo v torek, 12. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Včeraj-danes
DANES, petek, 8. oktobra SIMEON
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.32 — Dolžina' dneva 11.20 — Luna vzide ob 17,32 in zatone ob 6.21.
JUTRI, sobota, 9. oktobra ABRAHAM
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 15,9. ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni pritisk 1020,9 mb. rahlo narašča, brezvetrje, nebo 5/10 pooblačeno, vlaga 65- odstotna, morje mirno, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. oktobra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
Umrli so: 76-letna Erminia Depace, 54-letni Bruno Germani, 55-letna El-vina Witowez por. Menossi, 67-letni Angelo Bertolich, 45-letni Giorgio Ce-dioli, 86-letna Berta Miiller vd. Zu-liani, 65-letni Giordano Fogar, 49-letna Nerina Pippan, 89-letni Luigi Leghissa, 92-letna Anna Elmi.
Na proseški osnovni šoli se pouk v prvem razredu ne odvija kot bi se moral. Kakor smo že poročali, so glede na število vpisanih otrok (27), upravičeno računali na dva prva razreda, toda šolsko skrbništvo je na začetku šolskega leta nastavilo le eno učiteljico, čeprav so bile pristojne oblasti dobro seznanjene s to novo potrebo, se torej pouk odvija v enem samem razredu. To je seveda vzbudilo med starši val ne-
Ukradeno zlatnino in nakit sta tatiča odvrgla v morje
mu prekupčevalcu. Pokazala sta mu nakit, ki se jima je zdel najlepši, prekupčevalec pa je takoj ugotovil, da gče le za pozlačene predmete brez večje vrednosti. Mlada tatiča sta bila prepričana, da sta ukradla le nekoristno šaro in sta vse odvrgla v morje nekje za ribarnico. Potapljaški oddelek karabinjerjev je tako po krajšem iskanju odkril vse ukradeno blago, ki je varno spravljeno v karabinjerski vojašnici v Istrski uli-ci, kjer je na razpolago lastniku, ki se bo baje vrnil v Trst v nedeljo. Gre za veliko vrednost; poleg pozlačenega nakita je bilo med ukra denim blagom tudi precej zlatnine in dragih kamnov, v skupni vrednosti kar 15 milijonov lir.
Tudi tatovi so včasih precej «nerodni», posebno če gre za začetnike. Pred nekaj dnevi, točneje 1. oktobra, so neznanci okradli neko vilo v predmestju Trsta. Lastnika ni bilo, ker je bil na službenem potovanju na Krfu, sobarica in vratar pa sta se popoldne za tri ure oddaljila. Tatovi so izkoristili priložnost, vdrli v vilo in ukradli precej zlatnine.
Takoj je stekla preiskava, in že nekaj dni kasneje so karabinjerji izsledili dva mladoletnika, 16-letnega V. S. in 17-letnega M. P., oba iz Trsta. Najprej sta zanikala, na daljšem zasliševanju pa se jima je večkrat zareklo in končno sta priznala krivdo. Dejala pa sta, da sta sku-1 šala prodati ukradeno blago neke-
godovanja in so se zato sestali na šoli, da bi proučili to vprašanje. Sklenili so, da bodo s t > pomanjkljivostjo takoj seznanili pristojne o-blasti in zahtevali, da se vprašanje dveh oddelkov v dveh ločenih učilnicah čimprej reši. O poteku in sklepih sestanka so seznanili tudi didaktičnega ravnatelja Boleta, ki je poudaril, da je že večkrat posredoval pri šolskem skrbništvu in zaprosil, naj namestijo na proseški šoli še eno učiteljico za prvi razred.
Starši so zato sestavili delegacijo, ki je včeraj ■Mšla na šolsko skrbništvo in zahtevala pojasnila o tem, čemu niso še poskrbeli za dodatno učno moč. Namestnik šolskega skrbnika jim je zagotovil, da je skrbništvo že 20. septembra zaprosilo na ministrstvu v Rimu za namestitev še ene učiteljice, vendar doslej še ni prejelo odgovora. Predstavništvo staršev je zato zahtevalo, naj skrbništvo spet posreduje na ministrstvu za takojšen odgovor.
Starši so na svojem sestanku o-bravnavali tudi vprašanje prostorov, kajti s porastom števila razredov je narasla tudi potreba po učilnicah. Znano je namreč, da je na proseški šoli že dalj časa zaprta ena učilnica, ki je občina, kljub vztrajnim zahtevam, še ni popravila in je pouk v njej zato nemogoč. Ob tem so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh zaprosili za razgovor tudi z občinskimi upravitelji.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Corso, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
INČA Dl CREDITO Dl TRIESTE 1 2 A Š K A KREDI T N A BAN K A
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 8. 10. 1976
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V nedeljo bo nastopil v gledališču Verdi flavtist Giorgio Zagnoni. Koncert se bo pričel ob 17, uri. Orkester bo dirigiral Gianfranco Masini.
« * *
Politeama Rossetti: od 12. do 17. t.m.. izven abonmaja Garinei in Gio-vannini predstavljata «Amori miei» Jaie Fiastrija z Ornello Vanoni, Dui-liem Del Pretejem, Gianricom Tede-schijem. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Popusti abonentom 30% in 20%.
Koncerti
V okviru giasoen.li srečanj uu v nedeljo ob 17. uri v Verdijevem gledališču simfonični koncert, ki ga bo dirigiral Gianfranco Masini, novi stalni direktor orkestra. Na sporedu so skladbe Rossinija, Mozarta. Merca-danteja, Corala in Zandonaia. Sodeloval bo tudi solist Giorgio Zagnoni, ki spada med najuglednejše italijanske flavtiste. Omeniti gre nastop tržaškega skladatelja Gianpaola Corala, ki je pred kratkim požel pomembno priznanje. Verdijev orkester se bo pred nedeljskim nastopom predstavil tudi v Opatiji in Gorici. Prodaja vstopnic se prične ‘ danes dopoldan pri blagajni gledališča (tel. 31-948).
Aristcn 16.30 «Chi giace nella culla della zia Ruth?», Shelley Winters, Ralph Richardson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «E’ tempo di uccidere detektive Dreck». Igra Isaac Hayes. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale «Robin e Marian», A. Hepburn, S. Connery, R. Shaw.
Grattacielo 16.00 «Brutti, sporchi e cattivi». Igra Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlce 15.30 «Barry Lyndon». igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal.
Excelsior 16.00 «Invito a cena con delitto». D. Niven, P. Sellers in A. Guiness. Barvni film.
Eden 15.30 «Complotto di famiglia». K. Black, B. Dem, B. Harris. Režija: A. Hitchcock. Barvni film.
Ritz 15.30 «Gattor». Igra Burt Reynolds. Barvni film.
Aurora 16.30 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo», R. Harrys.
Capitol 16.30 «La poliziotta fa carriera». Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «L’affittacamere». I-graio Luciano Salce, V. Caprioli, Lino Banfi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il terribile ispettore». Paolo Villaggio in Agostina Belli.
Filodrammatico 16.30 «Il penetrante profumo dell’adulterio». Igra Sandra Toumier. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero «I cannoni di Navarrone». Gregory Peck.
Vittorio Veneto 16.30 «Ispettore Ban-nighan, la morte segue la tua ombra». Igra John Wayne.
Ideale 16.00 «Erika, un soffio di perversa sensualità», Gloria Crame, Sue Lyon. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «La valle dell’Eden», igra James Dean.
Abbazia 16.00 «I piaceri della contessa Gamiani», D. Roland in A. Moury. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’occidente». Igra Bruce Lee.
Veita (Milje) 17.00 «Te deum», Jack Palance, Iionel Stander, F.R. Co-luzzi. Barvni film.
Razstave
Drevi ob 19. uri bodo v galeriji Planetario v Ul. Armando Diaz 1. začeli novo sezono z razstavo del francoskega slikarja Pierra Gastauda.
Izleti
Ameriški dolar: debeli	839,50
drobni	820.—
Funt šterling	1395,—
Švicarski frank	342,50
Francoski frank	168,50
Belgijski frank	21,20
Nemška marka	343.—
Avstrijski šiling	48.—
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	328.—
Danska krona	140.—
švedska krona	193.—
Norveška krona	150.—
Drahma: debeli	19.—
drobni	19.—
Dinar: debeli	41.-
drobni	41,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
SPOT prirech 17. oktobra avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v UL Geppa 9, Urad ZSŠDI, tel. 31-119.
PD F. Venturini - Domjo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni.
PD Rdeča zvezda iz Saleža priredi v nedeljo, 17. oktobra, izlet na Gorenjsko z ogledom kanjonskega korita Vintgar, blejskega gradu in starega železarskega kraja Krope. Vpisovanje bo do 9. oktobra pri sledečih odbornikih: v Saležu pri Igorju Miliču, v Zgoniku pri Dorici Kreševič, v Briščikih pri Anici Kralj, v Gabrovcu pri Igorju Castellaniju in na tel. št. 209-838 vsak dan od 20. do 21. ure. Cena izleta je 7.000 lir, za otroke popust. Vabljeni.
SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, Ul. Geppa 9, teL 31-119 do 26. oktobra.
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti dragega očka Karla Križmančiča iz Trebč daruje družina 2500 lir za Glasbeno matico in 2500 lir za Dijaško matico.
KAKO REŠUJEJO PROBLEME FURLANIJE
Okrepi za pomoč prizadetim krajem še ne zadoščajo dejanskim potrebam
Težave pri oskrbi prebivalstva s prikolicami ■ Še vedno primanjkuje zdravstveno osebje - Sindikati za «posebni zakon» za potresno območje
Izredni vladni, komisar Zamberlet- r vprašanja in za vprašanja proiz-ti je ob zaključku zasedanja dežel- j vodnje, saj je treba k tem proble-nega sveta Piemonta označil polo- mom pristopati z učinkovitimi in no-
žaj potresnega področja v Furlaniji s temi besedami: «Slika, ki je pred nami, spominja na bitko, ki je brezupna. Vseeno trdim, da naša borba ni brezupna in da bomo uspeli obnoviti deželo.» Jasno je, da je položaj na potresnem področju dramatičen in da vrsta 'ukrepov še ne zadošča potrebam.
Do sedaj so izročili 1.6C0 prikolic ljudem, ki delajo na potresnem področju. Prikolice so zaplenili lastnikom iz vse Italije. Z zaplembami pa ne gre kar tako in vrsta lastnikov se odredbam o zaplembi upira. V Modeni in v Reggiu lastniki protestirajo, saj bodo z žrebom zaplenili nad sto prikolic. V pokrajini Aquila bodo lastniki prikolic zborovali in na zborovanju preučili, kaj narediti. Poslanec Zamberletti je dejal, da se z zaplembo prikolic prihrani ogromno denarja, prikolice pa seveda ne zadoščajo potrebam prebivalcev.
Problem je tudi zdravstvena o-skrba. V obmorskih letoviščarskih krajih, kamor so se zatekli ljudje s potresnega področja, primanjkuje zdravstveno osebje. Izredni komisar Zamberletti je določil, da treba razpoložljivemu zdravstvenemu osebju dežele Furlanije - Julijske krajine omogočiti, da gre v kraje, kjer je potreba največja.
Sončni dnevi omogočajo trgatev, manjka pa delovna sila, kar ogroža pridelek. Odbornik za kmetijstvo vabi prostovoljce, da pomagajo pri trgatvi.
Podobnih problemov je seveda še mnogo, saj se stanje na potresnem področju spreminja iz dneva v dan m tudi potreb je vedno več. Kmalu bo zima, ki bo dela znatno otežko-cala . . .
. Vsi se težkega položaja zavedajo in zato je srečanj med raznimi organizacijami vedno več. Delegacija deželne federacije sindikatov CGIL - CISL - UIL, ki so jo sestavljali tajniki Calabria, Bravo in Trebbi. je v Rimu prisostvovala sestanku državnih tajništev sindikalnih federacij, ki je bil namenjen prav preučevanju položaja v Furlaniji. Sestanek so vodili tajniki konfederacij Forni, Marcone in Ravecca. Na sestanku so poudarili, da je treba Furlaniji pomagati na bolj učinkovit način. Omenili so tudi «posebni zakon», ki naj bi programiral delo na potresnem področju. Predvsem e je treba zanimati za socialna
vimi ukrepi, saj so ekonomske potrebe danes v Furlaniji mnogo večje kot pred potresom.
je vsak dan, tudi ob nedeljah, izpred odborništva za kmetijstvo v Vidmu, Ul. Percoto 16. Deželno od-borništvo sporoča, naj se prostovoljci zglasijo v uradih za kmetijsko proizvodnjo.
Poziv prostovoljcem za trgatev
na potresnem področju
Deželno odbomištvo za kmetijstvo je obnovilo poziv vsem prostovoljcem, da pripomorejo pri trgatvi na področju, ki ga je prizadel potres. S trgatvijo so pričeli na severovzhodnem gričevnatem področju, zato deželno odbomištvo poziva študente, delavce in uradnike, da pomagajo v svojem prostem času pri rešitvi tega perečega problema.
Odhod avtobusov s prostovoljci
Vprašanje deželnih svetovalcev PSI
Socialistični deželni svetovalci Volpe, Ermano in Zanfagnini so predstavili deželnemu odboru vprašanje, kjer se ugotavlja nesorazmerje med dijaki nižje srednje šole, ki so nameščeni v obmorskih letoviščih in tistimi, ki so ostali, kljub velikim težavam, na potresnem področju. Svetovalci vprašujejo, če odbor namerava nuditi vsem dijakom brezplačen prevoz in če namerava pomagati univerzitetnim študentom, ki morajo zaradi posledic potresa na-
SESTANEK SOLSKIH ZASTOPNIKOV NA ŽUPANSTVU
Zanimivi predlogi za ureditev vprašanj šolskih stavb na področju goriške občine
Na' prvem mestu popravilo šolske stavbe v Pevmi (49 milijonov lir) Možnost povratka slovenskih srednjih šol iz Ul. Alviano v mestno središče
daljevati študije izven dežele.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiii||iil„|,I(IHj,l,llllim|l|l|||||||m||||||||1|||)||||m||imi|m
UGOTOVITVE PROGRAMSKEGA SOSVETA RTV KOPER
VLOGA KOPRSKE TELEVIZIJE PRI UTRJEVANJU SOSEDSTVA
Odločna podpora koroškim Slovencem ■ RTV Koper spremlja 25 odstotkov italijanskih televizijskih gledalcev
Številčnost manjšine ne more biti pogoj za uveljavljanje njenih pravic, je ugotovil programski sosvet Televizije Koper - Capodistria, ki je svojo včerajšnjo sejo najtesneje povezal z življenjskimi vprašanji koroških Slovencev.
Primer italijanske narodnostne skupnosti pri nas, je rečeno v sporočilu za tisk, ki ga je pripravil j sosvet in še posebej pravica do informiranja, kot jo uresničujeta koprski radio in televizija v italijanščini, najbolj očitno demantirata vse tiste, ki odrekajo manjšinam njihove o-snovne pravice in enakopravnost.
Programski sosvet, ki ga predstavljajo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, je ocenjeval vlogo koprske televizije v javni razpravi o predlogu Zakona o združenem delu, konferenci neuvrščenih v Kolombu, spremljanju jugoslovanske zunanje politike, še posebej v odnosu do jugoslovansko -italijanskega sodelovanja in koroške-
■""imiimiiiiim„llllll||(u|||||||||||nlI||||||||||||||I|u|I|Iln]|nl]ll|mlmml||||||||..
iz TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
DVE LETI ZAPORA ZARADI SMRTNE PROMETNE NESREČE
6. maja 1973 je Fulvio Centazzo povzročil na trbiški cesti nesrečo, pri kateri je izgubil življenje 46-letni Egidio Vatta
. Smrtna prometna nesreča, ki se J® Partila na trbiški cesti 6. maja ■linj, je bila predmet včerajšnje razprave na tržaškem kazenskem sodišču (predsednik Giancotti, prisednika ola m Guglielmucci, državni toži-ec Tavella, zapisnikar Casanova). f ie!Ldne Je »koli 22.15 vozil svoj la 128 po trbiški cesti v smeri proti Trstu 48-letni Fulvio Centazzo. f'a desnem ovinku pri Katinari ga je zaneslo na levo stran cestišča;
nasprotni smeri sta tedaj vozila nlu- avJ®m°bila. Centazzo je prvega, romeo 2 videmsko regi-- ij°, le oplazil, drugemu pa se t,..	.,1Z0Sniti, čelno trčenje je
. sd°v:to- Voznik nasproti vozečega avtomobila, 46-letni Egidio Vat-■a Iz ,ezd?fkega naselja pri Sesljanu, je zadobil hude telesne poškodbe in J umrl kmalu po prevozu v bol-
Sopotnica, Vattova žena Ri-ia Cadell; pa se je morala v bolnišnici zdraviti dva meseca zaradi zloma roke.
Preiskovalni sodnik dr. Fermo, ki je vodil preiskavo 0 vzrokih nesreče je bil mnenja, da je treba iskati krivdo v preveliki hitrosti, s katero je Centazzo vozil svoj avto. Slednji je izjavil, da je zaradi nenadne slabosti izgubil nadzorstvo nad vozilom, preiskovalni sodnik pa je ugotovil, da so Centazza pripeljali v bolnišnico v vinjenem stanju.
Tudi na včerajšnji razpravi je Centazzo ponovil svojo verzijo dogodkov. Tožilec je zanj zahteval poldrugo leto zapora, sodniki pa so bili še strožji. Obsodili so ga na dve leti zapora, na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo dveh let in na povračilo stroškov Vattovi vdovi. Gre za zelo visoko vsoto, saj je imel Vatta dva mladoletna otroka; po izračunih zastopnikov prizadete stranke bi moral Centazzo plačati kakih 60 do 70 milijonov lir, zavarovan pa
ga vprašanja. Soglasno je bilo poudarjeno, da je koprska televizija opravila v razdobju bogatega notranjega in mednarodnega dogajanja izredno pomembno vlogo v informiranju in seznanjanju z jugoslovanskimi stališči.
Dejstvo, — je rečeno v sporočilu — da je v zadnjem času koprska televizija pridobila, zlasti v avditoriju sosednje Italije, in da po najnovejših raziskavah spremlja njene oddaje 25 procentov televizijskih gledalcev, še posebej govori o odmevnosti njenih sporočil. Vsi demokratični in progresivni krogi sosednje Italije toplo pozdravljajo in pozitivno ocenjujejo napore, ki jih vlaga televizija Koper za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med obema državama v duhu osimskih sporazumov in načel helsinške konference.
Ustvarjalna .vloga italijanske narodnostne skupnosti pri nas — zaključuje sporočilo — in slovenske v Italiji v razvijanju medsebojnih odnosov na vseh ravneh, še posebej dokazuje, kako je možno narodnostne skupnosti uveljavljati kot dejavnike sporazumevanja in sodelovanja, in kako odrekanje takih narodnostnih pravic, kot jih kaže koroški primer, po drugi strani, negativno deluje tako na odnose med državami kot na evropsko ozračje.
Trgatev s pomočjo sodobne mehanizacije
Tržaške zavarovalnice se kakor znano ukvarjajo tudi s kmetijskimi, dejavnostmi. Tako je tudi zavaroval- j niča Lloyd Adriatico pred leti ure-1 di!a v kraju Molin di Ponte pri Cer-vignanu vinogradniško posestvo, na katerem pridobiva večje količine to-kajca, pinota, rieslinga, traminerja, kaberneta in pikolita. Te dni so na omenjenem posestvu začeli s trgatvijo, ki pa je ne opravljajo na tradicionalni način, temveč s pomočjo tri metre visokega stroja (Vecture France), ki se pomika vzdolž trtnih vrst, trga grozdje in hkrati sortira jagode. Kaže, da se bodo tovrstni stroji kmalu širše udomačili tudi v naši deželi.
® Odbor Krožnega sklada za gospodarske' pobude v deželi Furlani ji-Julijski krajini, ki mu predseduje odv. Gallopin, je te dni odobril vrsto po-
sojil po znižani obrestni meri indu-je bil k za 15 milijonov in to vsoto I strijskim obratom na potresnem obje zavarovalnica že izplačala. J močju.
OBVESTILO POKRAJINSKEGA URADA ACI
Kako bomo plačali davek «una tantum»
Pokrajinski urad italijanskega av-to-cluba ACI obvešča, da je treba Placati enkratno dodatno pristojbino za avtomobile, motorna kolesa in come «una tantum» najkasneje do Ji. oktobra pri okencih ACI v Ul. Cumano ob delavnikih od 8. do 12.
15.30 do 17.45. ob sobotah «pr8' d0Tr!2' ure’ ad pr* izpostavah ali v Ul. Campo Marzio od 8.30 ao 12. ure in od 15. do 17.30 ter in	^uca degli Abruzzi in v
Ul. Flavia 17 od 8.30 do 12. ure in °d 16. do 18.15. Vse tri izpostave so ob sobotah zaprte.
Takso morajo plačati lastniki avtomobilov in poltovornjakov z zmogljivostjo večjo od 10 KS, motornih koles, ki presegajo 200 kub. cm in motornih čolnov, ki so bili registrirani pred 20. septembrom in za katere so lastniki plačali takso ali jo bodo plačali za preostale mesece letošnjega leta.
Takse so oproščeni lastniki vozil ki so bila registrirana po 20. septem-bru 1976, lastniki taksijev in la-stniki čolnov za prevoz oseb. Lastniki vozil, ki so bila registrirana pred 19. septembrom 1966, to je pred več kot desetimi leti, plačajo
le polovico pristojbine.
Taksa znaša 15.000 lir za vozila od 11 do 13 KS (fiat 850, 127, 128 -1116 kubikov, mini 90, mini export, škoda 100 in 110, peugeot 104 ZL, renault 4, 5L, 5TL, 6L, 6TL, simca 1000, ford 900, escord special, fiesta, opel kadet, VW scirocco 1100, polo, golf 1100, citroen G special, audi 50 LS in GL, daf 66 luxe, volvo 66 DL) ;
30.000	lir za vozila od 14 do 16 KS (alfasud N, L, ti, giulia 1300, GT junior, spider, fiat 128 - 1290 kubikov, Xl/9 spider, 131 - 1297 kubikov, lancia fulvia, beta 1300 in 1600; mini 120, mini cooper, regent 1300 in 1600, citroen GS 1200 Club, peugeot 104 ZS, 204, 304, renault 5 TS 12 TL, 16 TL, simca 1000 RS, rallye, 1100 TI, 1307 in 1308, ford escort ghia, capri 1300, taunus 1300, asco-na 1196, manta 1196, VW 1200, pas-sat 1300, daf 1300, SAAB 96 L, volvo 66 GL);
50.000	lir za vozila od 17 do 20 KS (alfetta, alfa romeo 2000, fiat 124, 131 -1600, 132, citroen CX 2000, break, peugeot 504 GL, TI in LD, renault 16 TL in ostale, simca Chrysler, BMW 1502, 316, 520, 518,
320, ford capri 1600, taunus 1600 in 2000, granada 1700 in 2000, mercedes 200 in 200 D, opel rekord, VW 1600, scirocco 1600, SAAB 99, volvo 244 in 245);
200.000 lir za vozila od 21 do 41 KS (fiat 130, lancia stratos, masera-ti merak, citroen CX 2200, peugeot 504 GL in ostale, mercedes 220 D, 230, 240, 250, 280, 350, opel corno-dorè in diplomat, volvo 264 GL); za vozila z nad 41 KS zmogljivosti pa bodo morali lastniki plačati «una tantum» v višini letne prometne takse (dino, ferrari, maserati, mercedes 450, 600, rolls royce).
Motorna kolesa: od 201 do 350 kub. cm 20.000 lir; od 351 do 500 kub. cm 50.000 lir, nad 500 kub. cm 100.000 lir. Motorni čolni do 5 KS 5.000 lir, od 6 do 10 KS 10.000 lir, od 11 do 20 KS 20.000 lir, od 21 do 30 KS 40.000 lir, od 31 do 45 KS 100.000 lir, od 46 do 60 KS 200 tisoč lir. od 61 do 80 KS 400.000 lir, nad 80 KS 1.000.000 lir. Tudi v tem primeru so mišljene fiskalne KS.
Takso se lahko plača tudi na poštah, kjer so na razpolago posebne položnice.
Obeta se zanimiva rešitev za lokacijo slovenskih višjih srednjih šol v mestu. Občinska uprava naj bi odkupila, če bo to mogoče, od sedanjega zasebnega lastnika šolsko stavbo v Ulici Croce in jo popolnoma preuredila. Tako bi se lahko v to stavbo, ki ima toliko tradicij za slovensko šolstvo v Gorici, vrnila klasični licej in učiteljišče ali samo eden od teh dveh šolskih zavodov. Tak predlog je dal v imenu občinske uprave podžupan Zucalli na sestanku predsednikov šolskih svetov in ravnateljev, ki je bil na županstvu v sredo zvečer. Zucalli se ni omejil le na ta predlog, dejal je, da bi bilo treba popraviti tudi stavbi italijanskega klasičnega liceja v Drevoredu 20. septembra in italijanskega učiteljišča na Verdijevem korzu. Z adaptacijo teh starih stavb bi občinska u-prava porabila veliko manj denarja kot bi ga bilo treba za gradnjo novih stavb nekje izven mesta, Poleg tega pa bi denar za popravilo stavb lahko našla v lastnem proračunu, denar za gradnjo novih stavb pa dajeta dežela in država. Goriška pokrajina slovi po zadovoljivem stanju šolskih stavb, zaradi tega denar iz osrednjih virov prihaja s težavo.
Občinski zastopniki so povabili na razgovor zastopnike vseh šolskih u-stanov na področju goriške občine. Prisotni so bili vsi zastopniki slovenskih osnovnih in srednjih šol. Najprej je pogovor tekel o sedanjem stanju šolskih stavb in o pomanjkljivosti, do katerih je prišlo v začetku tega šolskega leta. Predstavniki občine so obljubili, da bodo nevšečnosti odpravljene v nekaj tednih. Tudi pouk v stavbi v Ulici Alviano naj bi bil za dijake slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» možen že čez nekaj tednov v predpoldanskih urah.
Zanimivejša so bila vprašanja v drugem delu razprave, ko sta zastopnika občmske uprave, podžupan Zucalli in odbornik za so'stvo Fantini, prosila za mnenje šolskih zastopnikov v zvezi s prošnjo za deželni prispevek za gradnlo novih ali a-daptaciio šolskih zgradb.
Zucalli je dejal, da se v teh dneh vršijo pogajanja za dokončno oddajo gradbenih del za novo italijansko srednjo šolo v Ločniku. Denar je že nakazan, dala ga je letos spomladi deželna uprava, porabili bodo približno 700 milijonov lir, če ne pride medtem do podražitve, in morda že čez leto in pol dni se bodo dijaki lahko vselili v novo šolo (sedaj imajo pouk v treh različnih stavbah v Ločniku). .	j I] j ■■
Gradbeno podjetje Tavagnacco je že dobilo v zakup gradnjo slovenske osnovne šole v Ulici Campi. Denar za to šolo je sedaj zagotovljen, z deli naj bi pričeli hitro in morda bo stavba končana še pred koncem prihodnjega leta. Prav tako so že oddali na dražbi gradbena dela za slovenski otroški vrtec v Ulici Campi, vendarle manjka tu še 50 milijonov lir za zaključna dela in opremo. Vseeno pa nameravajo začeti z gradbenimi deli in spraviti stavbo pod streho. V teku dveh let bi imeli v mestu tri nove šolske stavbe, v tem šolskem letu pa so odprli prav tako tri stavbe.
Kakšni so bodoči predlogi? Najprej je treba popraviti šolsko stavbo v Pevmi. Po načrtu naj bi v ta namen porabili 49 milijonov lir, deželo bodo zaprosili za prisnevek 25 milijonov, ostalo naj bi šlo iz občinskih fondov. Zucalli je dejal, da bodo to šolo popravili na zahtevo rajonske kunzulte za Pevmo, Oslavje in Štmaver in tudi zato, ker se občina čuti dolžna nekaj investirati v ta predel občine, kjer ni bilo doslej nič napravljenega.
Kasneje bi bilo treba pomisliti tudi na gradnjo stavb za potrebe slovenskih šol v južnem delu mesta in tudi na gradnjo stavbe za nižjo sred-1 njo šolo, kar pa bi se gradilo v ' konzorciju s tremi slovenskimi občinami.
Pri tem je Zucalli omenil predlog za nakup zasebne stavbe v Ulici Croce in istočasno adaptacijo stavbe v Ulici Favetti. Prav tako je bil mnenja, da bi občina morala odkupiti od države stavbo italijanske klasične gimnazije v Drevoredu 20. septembra (porabila bi v ta namen, z desetletnim odplačilom, 160 milijonov lir). Kasneje naj bi prišla na vrsto adaptacija učiteljišča na Verdijevem korzu. Pri tem je Zucalli dejal, da bi semeniška stavba v Ulici Alviano služila vsem omenjenim šolam za začasno bivanje v času, ko bi se druge stavbe adaptirale.
V debati so sodelovali, med drugimi, tudi nekateri prisotni zastopniki slovenskih šol, in sicer ravnatelj Milovan Brešan, predsednik okoliškega šolskega sveta za osnovne šole Marko Waltritsch in ravnatelj liceja prof. Tomažič. Iz posegov zastopnikov italijanskih šol pa je prišlo na dan, da imajo tudi te svoje probleme, najbolj pereč je oni nižje srednje šole «Ascoli», ki sploh nima lastne stavbe. Prišlo pa je v debati tudi precej pikrih in nevarnih opazk, da občina nekako privilegira slovenske šole. Slovenski predstavniki pa so temu oporekli in dejali, da je danes vprašanje slovenskih šol pereče, ker ni občina celih trideset let skrbela zanje.
O predlogih občinske uprave se bodo morali seveda izreči slovenski in drugi šolski sveti. Kar se tiče predlogov za slovenske šole, bo potrebno tudi mnenje slovenske občinske konzulte. Prihaja pa iz izjav podžupana do zanimive teze o vrnitvi slovenskih višjih srednjih šol v mestno središče (manjkala bi tu le telovadnica in poskrbeti bi bilo treba
na drug način), istočasno pa predlog o sanaciji starih šolskih stavb je za nas zanimiv tudi zato, ker bi italijansko učiteljišče ostalo v svoji sedanji stavbi na Verdijevem korzu in ne bi zanj gradili nove stavbe na pokrajinskem zemljišču med ulicama Bellini in Duca d’Aosta. To zemljišče bi bilo tako prosto in bi ga lahko uporabili za gradnjo stavbe za slovensko nižjo šolo «Ivan Trinko». O stvari je treba razmišljati.
PSI zahteva debato o gospodarskih vprašanjih v občinskem svetu
Socialistična stranka bo zahtevala v občinskem svetu obširno diskusijo o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo naše mesto. O tem naj se razpravlja na posebni seji občinskega
sveta. Na dnevni red naj pridejo vprašanja gospodarskega in socialnega značaja. V poštev za diskusijo pridejo tudi zavlačevanje zaključka avtocestnih del Vileš - Gorica, cestišča v Tržaški ulici in obnova mostu 9. avgusta, za katerega je bila najavljena izdatna državna podpora, ni pa še nič znanega, kdaj in kako bodo most popravili.
Jutri splovitev 1500-tonske podmornice
Jutri zjutraj ob 10. uri bo v trži-ški ladjedelnici svečanost ob splovitvi 1500-tonske podmornice «E. Toti», ki so jo zgradili za potrebe italijanske vojne mornarice. Podmornica je dolga 63 m in doseže premer 6,8 m. V prihodnjih mesecih bodo v ladjedelnici izdelali še tri enaka plovila.
KRISTIJAN BA VDAL 80 LETNIK
ildo med nami ga ne pozna?! še vedno živahen, skromen in pripravljen s prijatelji na pogovor. Srečal sem ga oni dan pred stavbo doma upokojencev v Novi Gorici. «Poslušaj, kdaj boš imel pravzaprav ta tvoj 80. rojstni dan?». «O, je že mimo,» mi pravi. «Ampak vseeno se bo treba o tebi in tvojem delu — pa čeprav si še zelo aktive: — kaj pomeniti». «Samo prosim, na hitro mi povej, koliko še imaš funkcij, ker se ti vedno tako mudi, ko Te srečam,» sem mu dejal. «Le nekaj ti jih bom naštel: sem odgovoren za delo medobčinske org. slušno prizadetih,
							
OB VČERAJŠNJI STAVKI
Sindikati naj se zavzamejo tudi za večjo storilnost v javni upravi
Večjo skrb za življenjske pogoje delavcev - Prisotnost pri dodeljevanju ljudskih stanovanj
Kakšen odmev bo imela včerajšnja politična stavka na odločanje vlade pri sprejemanju zakonskih načrtov za industrijsko preosnovo, bomo lahko ugotovili v prihodnjih dneh.
Današnji trenutek pa se nam zdi primeren za razmišljanje o nekaterih vprašanjih, ki so prav tako tesno povezana s sindikalnim življenjem. Gre za reformo javne uprave, o kateri je govor že vrsto let.
Preobrazba velikega birokratskega aparata naj bi imela kot glavni smoter uspešnost poslovanja, z druge strani pa naj bi državna blagajna prihranila precej izdatkov, kar je zelo pomembno v tem težavnem gospodarskem trenutku, ko so v razsulu krajevne in državne finance.
S tem se seveda lahko strinjamo. Veliko,, vprašan je pa je, kako bo reforma vplivala na uspešnost poslovanja. Prepričani smo, da nismo pitayli pičesar novega, če ?apiše-mo, da so birokrati, od najnižje stopnje, pa do najvišjih ravnateljev, kasta posebne sorte. Navadni državljani imamo običajno stike samo z uradniki najnižje stopnje, le v izjemnih primerih (po navadi gre za spore) imamo opravka z uslužbenci, ki so stopničko ali dve više na lestvici. Vendar nam je to dovolj, da si ustvarimo jasno sliko, kolikšna je storilnost teh uslužbencev, ki jim država ali druge krajevne ustanove izplačujejo dobršen del proračunskih sredstev.
Rekli boste, kaj pa ima to s sindikalnim vprašanjem skupnega? Če prav presodim, so se sindikati v glavnem oglasili, ko je bilo treba reševati materialne probleme zaposlenih v javni upravi (= poviški plač), malo skrbi pa je bilo namenjeno, kako ti uslužbenci opravljajo svoje delo.
Skratka ne dajo se kar tako ti birokrati, ki vsem novim stremljenjem navzlic, ohranjajo stari način in tempo dela. Nič čudnega zato, če moraš za registracijo kupoprodajne pogodbe čakati kakšno leto. Za preprost dokument, ki bi ti ga lahko izstavili takoj ali že naslednji dan, čakaš po teden ali dva. Če ga nujno rabiš pa moraš plačati dodatno takso! Zanimivo pri vsem tem pa je dejstvo, da se v vseh uradih izgovarjajo zaradi pomanjkanja o-sebja, nihče pa se ne vpraša, kako intenzivno ti uslužbenci tudi delajo.
Pri nas v Gorici pa je to vprašanje tudi psihološke narave, saj prihaja precej nameščencev iz notra-
njosti države, kjer še vedno žal drži načelo, da je državna služba sigurna in še malo je treba delati. Podoben položaj je tudi v nekaterih (lahko bi rekli kar v vseh) državnih podjetjih, kjer večkrat delavci kradejo bogu čas, kakor se temu pravi po domače. Te dni je spet govor o podražitvi električne energije, vendar bi bilo prav, da bi pred takim sklepom poiskali prej druge rešitve, recimo notranje rezerve. Ena takih bi bila boljše izkoriščanje delovnega časa.
Skrb za delavca se ne neha z njegovim odhodom z delovnega mesta, ampak zaobjema tudi skrb za primerno in človeka dostojno življenje zunaj. Pogoj za tako življenje pa je primerno stanovanje. Izgleda da sindikalne organizacije pri nas niso do sedaj posvečale dovolj pozornosti temu bistvenemu vprašanju. Veliko mladih delavskih družin živi v za današnji čas neprimernih stanovanjih, brez najosnovnejših higienskih naprav.
Izgleda, da bi bilo potrebno pregledati oziroma prilagoditi pravilnike za dodeljevanje delavskih stanovanj.
javni shod, ki naj opozori na nujnost, da se uvedejo ustrezni ukrepi, ki naj omejijo onesnaženje zraka, vode in tal. To naj bi dosegli z redno kontrolo ambienta. Namen shoda je, da se prebivalci soočijo z resnostjo problema.
Center bo izvedel tudi akcijo zbiranja podpisov, ki jih bodo priložili zahtevam. Jasno je namreč, da se vprašanja, kot so onesnaženje o-kolja lahko rešujejo le s sodelovanjem prebivalstva. Zbiranje podpisov se vrši na društvenem sedežu centra v Ulici F.Ili Rosselli 21, in to vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00.
V TRŽIČU
Drevi razstava in pokušnja gob
Drevi bodo v Tržiču odprli 3. gobarsko razstavo v priredbi domačega gobarskega društva. Predstavili bodo predvsem gobe, ki jih je mogoče najti na Krasu. Razstava ima poleg gastronomskega tudi poučni značaj, saj se bodo nabiralci in ljubitelji nasploh lahko preeričali. ka tere vrste so užitne, katere pa so lahko tudi smrtno nevarne. Prireditev bo trajala do nedelje, ko bodo v prostorih oratorija S. Michele, kjer so razstavo tudi pripravili, razpisali slikarski ex tempore za u-čence osnovnih in nižjih srednjih šol.
JUTRI V TRŽIČU
Javen shod za zaščito okolja
Tržiški center za World Wildlife Fund — Svetovni sklad za naravo javlja, da bo jutri, 9. oktobra od 15. do 18. ure na Trgu Republike
liiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KVIZ.ODDAJA NA LJUBLJANSKEM RADIU
Tri zamejske ekipe na oddaji «Spoznavajmo svetin domovino»
Goričani bodo nastopili 27. novembra v Ribnici, Tržačani pa 8. januarja v Ravnah na Koroškem
Konec oktobra bo ljubljanska radijska postaja pripravila zanimivo oddajo «Spoznavajmo svet in domovino», v kateri sodelujejo mladinske skupine iz Slovenije in zamejstva. Gre v bistvu za kviz - oddajo, na kateri nastopajoče ekipe odgovarjajo na vprašanja političnega, kulturnega in športnega značaja.
Predstavniki šestnajstih ekip, ki bodo letos nastopile na tej oddaji, so se pred dnevi srečali v prostorih RTV v Ljubljani, da bi se seznanili s potekom tekmovalne oddaje. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki zamejskih ekip, in sicer Igor Komel in David Sošol za goriški mladinski center, Milan Pahor in Damjan Klanjšček za tržaški mladinski center ter M. Wisser za skupino iz Celovca.
Na sestanku, ki ga je vodil organizator oddaje Holy, so se seznani, li s tekmovalnim pravilnikom. Posamezne oddaje, ki jo bodo pripravili vsakih 15 dni, se bosta udeležili dve ekipi, ki bosta odgovarjali na osem
vprašanj. Skupina, ki bo odgovorila pravilno na več vprašanj, bo napredovala v višjo kolo. Radijsko tekmovanje se bo zaključilo v drugi polovici meseca maja.
Vprašanja, na katera bodo odgovarjale nastopajoče skupine, se nanašajo na notranjo politiko Jugoslavije (Josip Broz Tito in 40 let u-stanovitve Zveze komunistov Slovenije), zunanjo politiko (neuvrščenost: od začetka do Colomba), kulturo (kulturno ustvarjanje neuvrščenih) ter šport (olimpijske igre, zimska olimpiada v Innsbrucku).
Izmed treh zamejskih skupin bodo prvi nastopili Goričani, člani mladinskega centra bodo namreč nastopili 27. novembra v Ribnici. Tržačani pa bodo 8. januarja gostovali v Ravnah na Koroškem. Kar zadeva skupine iz Celovca, je ta izrazila željo, da bi ietos nastopila rietek-movalno. V oddaji, ki je njej namenjena, naj bi poslušalcem obrazložila sedanji položaj zamejske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Sprememba voznega reda avtobusa za Vrh
Dijake z našeg;. podeželja, posebno one z Vrha, je hudo prizadela odločitev, da imajo na slovenski nižji srednji šoli v Gorici, zaradi težav s prostori, pouk v popoldanskem času. Prihaja namreč do težav s prevozom z avtobusi.
Zaradi tega so zastopniki sovodenj-ske občinske uprave stopili v stik s podjetjem Isonzo, ki vzdržuje avtobusno progo med Gorico in Vrhom, in dosegli začasno spremembo voznega reda, dokler se ne normalizira pok na tej slovenski šoli v Gorici. Avtobus, ki je doslej odhajal z Martinščne ob 14.30 i vozil nato skozi Vrh, Devetake Gabrje do Gorice, bo odslej odhajal z Martinšči-ne cb 13.30, šel skozi Vrh, Devetake, Gabrje in nato spremenil smer do Sovodenj, tako da se ga bodo lahko poslužili tudi dijaki iz tega kraja. Dijaki bodo tako lahko prišli pravočasno v šolo. Ni pa bilo moč spremeniti odhoda iz Gorice, kajti avtobus, ki odhaja iz Gorice v smeri Vrha in Martinščine ob 16.30 mo-a biti pred koncem dela pred tržiško ladjedelnico.
V Ulici Favetti zgorela prikolica
Včeraj zjutraj, približno ob 1. uri so poklicali goriške gasilce v Ulico Favetti, kjer so plameni zajeli stanovanjsko prikolico last Stefana Bruna iz Ulice Colobini 9. Vzroki požara še niso znani. Škode je za okro« 2 milijona lir, saj je prikolica, kljub hitremu posegu gasilcev skoraj popolnoma pogorela.
Z motorjem v voz
Goriški orožniki še vedno raziskujejo vzroke prometne nesreče, ki se je zgodila v sredo popoldne na Majnicah, ko je 26 letni' zidar Luciano Zottj iz Gorice z motorjem ducati 500 trčil v kmečki voz, ki ga je vlekel konj. Pri nesreči, ki na srečo ni terjala težjih poškodb, se je laže ranil tudi 64-letni kmet Silvester Terpin.
sem predsednik komisije za stanovanjske zadeve, član predsedstva društva upokojencev, član odbo.i strelske družine ’Panovec’, član kluba ’starih goričkih študentov’, vsa leta poverjenik 'Prešernove družbe’, član odbora filatelističnega društva, član...» «Dovolj, sem mu dejal, nič čudnega, da ne utegneš, raje mi povej, kako še vedno zmoreš vse ■to?!» «Veš, vse življenje sem delal, mislim, da je bila in je to moja dolžnost.»
Drugič sem ga proti večeru obiskal na domu in v kratkih stavkih mi je opisal svojo pot. Rodil se je 19. septembra 1896. v Kanalu. Že mlad se je vključil v napredna gibanja. Po končani nižji gimnaziji se je vpisal na višjo dveletno Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in se vrnil domov v Kanal. Ob delu doma je pridno študiral napredno literaturo, čital «Naše zapiske», «Zarjo», že tedaj je prejemal «Arbeiter Zeitung». V tem času se je seznanil tudi z E. Kristanom. Prva svetovna vojna ga je doletela že utrjenega in pripravljenega. Tedaj je spoznal tudi Ivana Regenta, s katerim so ga vezale prijateljske vezi vse do njegove smrti. Postal je član socialdemokratske straiike, pozneje, leta 1921. pa je pristopil v KPI in bil izvoljen na tej listi leta 1922 za župana v Kanalu. Že naslednje leto so ga razrešili, saj je bil tedanjim oblastnikom zaradi svoje doslednosti napoti. Tako mu je bila odprta pot, da se loti dela tam, kjer še ni steklo. Organiziral je celice KP v Anhovem, Kanalu. Desklah, Avčah in po bližnjih krajih. «Ob tem delu sem iskal pomoč pri tovariših Regentu, Kosiču, Tumi,» pravi, «kar nam je omogočilo, da nam je stavka železničarjev še bolj uspela.» «Drugič sem bil izvoljen v Kanalu, tokrat za podžupana, kar mi je precej o-lajšalo delo.» Zopet nas je fašistična oblast rezrešila, saj se je začelo nasilje nad našim narodom stopnjevati. Spreminjali so naše priimke in čeprav sem protestiral, so me preimenovali v Baldassija. Ukinili so vse itaše čitalnice, prepovedali slovensko besedo v šolah in na sodiščih. Kljub vsemu je naš današnji jubilant nadaljeval. Iz Gorice in Trsta je prinašal napredno literaturo in jo skrivaj delil med ljudi. Vera v boljše je bila v njem vedno močnejša. BÙ je član trojke «Tiger» in imel povezavo v Gorici. Leta 1941. se je sestal z Veluščkom in organizirali so prvi odbor OF. «Nikoli ne bom pozabil srečanja na prefekturi v Gorici,» pravi, «med dvema kara-binjerjima je prihajal po stopnicah fašističnega sodišča tov. Srebrnič, jaz pa na isto mesto na sodbo. Samo s pogledom sva se pozdravila. Konfinirali so me na otok Ustica, kjer sem se srečal s tovariši Kermavnerjem, Turkom, Drnovškom in drugimi. Ob zlomu italijanske vojske sem se vrnil domov v Kanal, kjer sem se vključil v delo. Opravljal sem posle predsednika KLO Kanal in člana okrožja KP za to področje. Da bi vse posle lažje izvrševal, sem se zaposlil na občini. Debela knjiga li nastala, če bi hotel popisati vse naše delo tedaj. Aprila 1944 so me zopet aretirali in interniral, sem bil v kraj Melk (na Donavi). Tu sem srečal češke rodoljube, s katerimi smo začeli izvajati sabotažne akcije. Prve dni april* sem pobegnil in se vrnil konec aprila 1945 v Gorico, ki je bila tedaj prvič osvobojena.
V letih ko sem živel v Gorici sem urejeval list «Soški tednik», ki je zagovarjal priključitev Goriške k novi Jugoslaviji. Po razmejit sem se umaknil v Novo Gorico, kjer sem delal do upokojitve leta 1960 kot tajnik krajevne skupnosti, v odborih raznih množičnih organizacij, nato pri «Kompasu» in «Putniku» v Rožni dolini. Skupno sem bil osemkrat zaprt, imel sem neštet hišnih preiskav, pri vsem tem delu pa mi je vedno stala ob strani in veliko pomagala moja žena Ana, ki je tudi od vsega začetnica č’anica KPJ.» Tako je zaključeval svoja razmišljanja o težki poti naš prijatelj Kristijan in dodal: «še je ostalo precej dogodkov, ki bi bili vredni omembe, toda že to je za objavo mnogo. Sedaj, ko 'jih imam že 80, čutim včasih težo preteklosti’, toda zavest, da sem v preteklosti delal po svojih močeh, me krepi, da sem še vedno aktiven in pripravljen sodelovati.» «Da bi bil še dolga leta tako čil in živahen,» sem mu ob slovesu zaželel in krepko stisnil roke.
Franc Bizjak
Kino
Čelno trčenje na cesti Tržič - Gradež
Do hudega trčenja je prišlo včeraj na cesti med Tržičem in Gradečem. Poškodovala sta se voznik fiata 1500 52-letni D. Tordolo iz Tržiča in 43-letni A. Blasutto iz Isola Morosini, ki je upravljal vozilo citroen 2000. Nesreča se je zgodila v bližini kraja Villa Luisa, zaradi neupoštevanja prometnih predpisov.
Tordolo se bo moral zdraviti 15 dni, Blasutto pa teden dni. Gmotna škoda je precejšnja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je \ Tržiču dežurna lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich 117, tel 72-480.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Gorivu
VERDI 16.45—22.00 «Drum l’ultimo Mandingo». K. Norton, I. Vega. Barvni film prepovedan mladim pod 18. Jetom.
CORSO 17.15—22.00 «Complotto di famiglia». Režija Alfred Hitchkock, igrata K. Black, B. Dern. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-20.00 «L'accattone». F. Cittì.
CENTRALE 17.30—21.30 «La conquista del West». G. Pečk, H. Fonda. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «La bestia». S. Lane, L. Hummel. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELS10R 17 30—22.00 «Qualcuno volò sui nido del cuculo». J. Ni-ckolson.
PRINCIPE 17.30—22.00 Emmanuelle nera n. 2».
Noni (lorica in okolica
SOČA «Močnejši od strahu». Francoski barvni film ob 18 00 in 20.00.
S\ OBODA «Bes vetra». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Propad Japonske». Japonski barvni film ob 19 30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
SEDAJ; KO KAM OBETAJO POVIŠANJE CENE BENCINA
Kako ravnati z vozilom da bo pilo manj bencina
Zahodnonemška študija veliko pove: pravilno «držanje» motorja, tlak v gumah, pa tudi aerodinamična linija ■ Najvažnejša pa je brzina
Danes bodo v Rimu odločali o vrsti poviškov cen. Med temi je tudi krepko povišanje cene bencinu, ki bo odslej stal 500 lir liter. To pa je cena. ki da misliti vsakomur, tudi tistemu, ki mu ni treba paziti na vsako liro. Zato bomo po zahodnonemškem listu «Die Zeit» povzeli članek, ki bi mogel marsikomu koristiti. Hamburški list piše:
Zahodnonemški zasebni avtomobilisti opravijo na leto 260 milijard km poti, to pa je razdalja, ki je enaka. 325 tisoč potovanjem na Luno in nazaj. Poraba bencina je temu primerna, torej strahotna. Toda veliko tega goriva, ki postaja iz dneva v dan bolj drago, bi mogli prihraniti. Če bi vozači prihranili le po pol litra bencina na 100 km prevožene poti, bi na leto prihranili najmanj milijon ton bencina.
In tako bi mogli z bencinom varčevati? Kakšne prihranke bi dosegli, če bi imeli pravilno uravnane motorje, pravilne gume in če bi imeli v motorjih čiste svečke in pravilne kontakte? Kakšna je količina energije, ki jo porabi poprečen •avtomobil med vožnjo?
Vse to so vprašanja, s katerimi se je po naročilu bonskega ministrstva za raziskovanje ukvarjal muenchenski zavod za energetska raziskovanja in rezultati teh raziskovanj so dali snov za 150 strani debelo publikacijo, ki je polna grafikonov, tabel, podatkov.
Avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje, pa naj gre za o-dlični «mercedes» ali tudi zanemarjenega «hrošča», je zelo slab u-porabnik energije. Samih 24. odst. energije, ki jo ustvari bencin, se izkoristi za obračanje, za vrtenje osi, torej za resnični pogon. Okoli 70 odst. energije pa gre le za o-grevanje ali celo za onesnaževanje okolja, zraka. In kar je še pomembnejše, veljajo te številke le za poskusna vozila, to se pravi za vozila, ki v vsem ustrezajo pravilom, vtem ko postanejo isti podatki na cestah še veliko slabši, veliko bolj zaskrbljujoči. Razmere med ustvarjeno energijo in med tisto energijo, ki se dejansko izkoristi, med povečanjem brzine ali med zaviranjem naglo, pretirano narašča. Vozač, ki zavira v prvi ali drugi brzini, dobesedno razmetava gorivo, ker ga troši po nepotrebnem. Vozači z avtomatskim prenosom, ki radi «štartajo» s «polnim gasom», dobro vedo, koliko njihovo vozilo porabi goriva. Pa tudi velike brzine vodijo k zelo slabemu izkoriščanju energije, z drugimi be-v setta mi. k nepotrebnemu : trošen ju zgoriva. Pri brzini nad .100 km na uro je učinkovitost motorja poprečnega družinskega vozila znatno manjša kot pod 100 km. Pritisk zraka, raje bi rekli trenje zraka, kot tudi odpor, na katerega vozilo naleti ob vetrovnem vremenu, prav tako močno vpliva na brzino, konkretneje na neučinkovitost motorja. Pa tudi trenje gum na najrazličnejših cestnih podlagah močno vpliva na porabo energije. Še posebno pri večjih brzinah. Pri brzini 70 km na uro pritisk vetra absorbira približno 50 odst. ustvarjene energije, pri brzini 100 km na uro pa veter oziroma pritisk vetra in trenje zraka nevtralizira tudi nad dve tretjini sile, ki jo ustvarja motor. Pritisk vetra se povečuje trikrat hitreje kot se veča brzina vozila. Isto velja tudi pri zaviranju. In tako zaviranje kot večanje brzine prispe-
vata k neprimerno večji porabi e-nergije. Logično je, da tako zaviranje kot večanje brzine troši veliko več goriva pri velikih brzinah. Pri povečanju brzine od 100 na 130 km na uro je poraba goriva neprimerno večja kot pri povečanju brzine od 70 na 100 km na uro. Zato pri veliki brzini avtomobilov dobi tako imenovani «nenasitni tek po gorivu». «Če računamo, da je treba v štirih urah opraviti pot 400 km na avtomobilski cesti s poprečno brzino 100 km na uro, bo vozilo srednje kubature porabilo za to pot 32 litrov goriva. Če pa hočemo teh 400 km opraviti v treh urah, torej z brzino 130 km na uro, motor našega vozila ne bo več porabil 32 pač pa 52 litrov bencina,» Kaj je torej treba storiti, da bi potrošili manj goriva? v Združenih državah Severne Amerike so se o-dločili, da so omejili brzino. Tudi na njihovih tako imenovanih odprtih cestah je dovoljena najvišja brzina 55 milj, to se pravi okoli 90 km na uro. S tem prihranijo približno 12 odst. bencina oziroma goriva. Dobršen del goriva lahko prihranimo tudi z drugimi ukrepi, na primer z dobrimi gumami. Radialne gume zmanjšajo trenje tudi za 17 odst., specialne radialne gume pa zmanjšajo trenje tudi do 30 celo 35 odst.
Aerodinamična linija karoserije prav tako lahko krepko zmanjša trenje' in s tem stroške. Poprečno družinsko vozilo porabi za 33 odst. več energije pri. premagovanju odpora vetra, če njegova karoserija nima aerodinamične linije. Pa tudi «oskrbovanje» motorja, to se pravi pravilno ravnanje z motorjem predstavlja pomemben dejavnik pri varčevanju z gorivom. Če ima motor našega vozila pravilen vžig, če njegov karburator dobro deluje, je prihranek na gorivu pomemben. Isto velja tudi za že v začetku o-menjene svečke. K temu dodajmo še čist filter, dobro delujoče ventile in primeren tlak v gumah, celo pravilen nagib koles in ustrezno kompresijo pri dovajanju goriva. Vsi ti elementi imajo več ali manj pomembno vlogo pri pravilnejšem izkoriščanju goriva, pri pravilnejši uporabi energije, ki iz izgorevanja goriva prihaja.
Če gledamo na posameznika, bi tovrstno varčevanje prav gotovo ne moglo rešiti ekonomske krize, ki je zajela bogati svet in.še posebej nekatere države med drugimi tudi Italijo. Ker pa kroži v bogatem svetu v vsaki državi na milijone motornih vozil, so tudi ukrepi posameznega vozača lahko pomembni pri vsesplošnem varčevanju.
POMEN REKLAME V DNEVNEM TISKU
Settimana delia Pubblicità Stampa 4/10 ottobre 1976
Teden časopisne ekonomske propagande 4.-10. oktobra 1976
llllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMlll1IHIITIIIIIII*tllllllllllllllllUllllUIIIIIIIIIIIIIII1IIIIITIIIflSIIIIIIIIIIIIIIII||lllll|I||||||||||||||||||||l||||||riHlfUIIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PO 30 LETIH SE JE JEKIČEVA «DRUŽINA» PONOVNO SESTALA
Kako je mlad Beograjčan rešil med vojno 120 mladih življenj
V učilnici deset preglajenih dekletc - Tem so se pridružile nove desetine «brezprizornih», to je sirot brez doma in staršev - «Ne na fronto, tvoja fronta so tvoji otroci» - Požrtvovalnemu človeku so pomagali mnogi Beograjčani
V oktobru 1941 se je v življenju tedaj 26-letnega Nikole Jeki-ča zgodilo nekaj, kar je spremenilo njegovo življenje, pa tudi življenje večje grupe ljudi. Tedaj je popolnoma slučajno stopil v pro-
store tedanjega zavoda Beograjska trgovska mladina v Cetinski ulici, v kateri so se do tedaj šolali beograjski trgovski pomočniki. Beograd je bil že hudo razrušen. Mladega Jekiča je pritegnilo jo-

Horoskop
OVEN jod 21. 3. do 20. 4.) Dela bo veliko in ga boste opravili s težavo. Ne smete biti lahkoverni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka oseba vas bo spravila v zagato, toda to, naj vas ne moti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite bolj odločni in vaše poslovno življenje bo imelo večje uspehe.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrebna je večja podjetnost in načrte boste izpeljali. Neko srečanje
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko časa boste izgubili v polemikah, ki so nepotrebne.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preveč površni ste in to vas bo stalo veliko žrtev. Neka oseba, ki je že dolgo ne vidite, se zanima
TEHNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vse pobude, ki vam prihajajo, niso iskrene. Previdno izbirajte.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razpoloženi boste za ureditev zapletenega vprašanja.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Poslovni tekmec vas bo skušal spodnesti. Zaupanje v ljubljeno o-sebo bo poplačano.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Možni so uspehi, čeprav se sedanje stanje kaže zelo slabo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posvetujte se s tistimi, ki imajo več izkušenosti.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S svojim dinamizmom boste spravili vse v najlepši red.
. ...........................................................numi...........................................................immilli.iiimiiiillimiiiiiiimli
Patronat KZ - INAC svetuje
VIŠINA KMEČKIH PBISPEVKOV IN PRIZIVI ZA NJIH ZNIŽANJE
V pr.: «Slišal sem, da so nekateri kmetje vložili v teh dneh priziv, da bi jim zmanjšali prispevke za kmečko zavarovanje. Rad bi točneje zvedel, za kaj pravzaprav gre, komu in na kateri osnovi se vlagajo ti prizivi in če obstajajo konkretne možnosti za pozitivno rešitev. Po mojem mnenju ne bodo vrnili že plačanih prispevkov, morda pa bo ta akcija zalegla, da ne bodo vsaj v bodoče več tako občutno povišali prispevkov. Da bom vsaj vedel, za katere usluge plačujem tolikšen znesek, mi lahko razčlenite posamezne postavke, iz katerih sestoji ta prispevek?»
J. P.
Precejšnji poviški zavarovalnih prispevkov, s katerimi se soočajo, kmečke družine, imajo svoj izvor v določilih zakona št. 160 z dne 3. junija 1975, ki na splošno obravnava izboljšanje pokojninskih pre-jemko- in njihovo povezavo z mezdno dinamiko. Člen 17 omenjenega zakona izrecno predvideva, da s 1. 1. 1975 stopijo v veljavo določeni novi kriteriji računanja letnega prispevka, ki ga mora poravnati sleherna aktivna enota. Najpomembnejša je odločitev, da ni več nobene lazlike med konvencionalnim številom letnih delovnih dni, ki jih opravi (in za katere plačuje prispevke) neposredni obdelovalec, naj bo ta moški, ženske ali pa mladoletniki pod 18. letom starosti. Dotiej so kmetovalcem moškega spola šteli po 156 letnih delovnih dni, ženska in otrokom pa le 104 dneve. Sedaj pa so poenotili prispevek na 156 delovnih dni za vse, se pravi, da žen-*ke in otroci plačujejo za tretjino ■peč kot prej.
Zakon št. 160 člen 17 tudi določa povišanje prispevka za pokojninski sklad neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov za prilagoditev pokojnin mezdni dinamiki. Ta ukrep je pravičen in utemeljen, saj so s 1. julijem lani izenačili kmečke pokojnine z minimalnimi pokojnmami podrejenih delavcev, kar pomeni, da ima posebno upravljanje neposrednih obdelovalcev neprimer višje izdatke, zato naj bodo tudi dohodki •sorazmerno višji, ker vsega primanjkljaja ne more kriti država.
Zgodilo pa se je, da je urad za poenotene prispevke SCAU zaračunal vsem kmečkim družinam višji prispevek ne le za pokojninski sklad, kot ga predvideva zakon št. 160. temveč je «nav'1" tudi prispevek za kmečko bolniško blagajno, čeprav se zdrastvena oskrba ni izboljšala, koliko, se ni celo poslabšala. Ker povišek prispevka za bolniško blagajno (na davčnik kartelah je označen L kod. št. 523) ne sloni na zakoniti jsnovi, daje čl. 11 K.D. št.. 1949 z dne 24. 9. 1940 možnost vsem zainteresiranim kmetovalcem, da v roku 180 dni od objave poimenskih seznamov (v praksi 180 dni od prejema davčne kartele) vložijo priziv na prefekta. ki se izreče o utemeljenosti pritožbe.
Vsak kmetovalec ima možnost, da vloži dvojni priziv: proti dodatnemu seznamu za leto 1975 (davčne kartele so dostavili na dom aprila letos) in proti glavnemu ceznamu za leto 1976. Dokler se prefekt ne izreče, morajo vsi zainteresirani plačati zaračunani prispevek in v primeru ugodne re-
> H
šitve priziva mu ga bodo povrnili, oziroma bodo odvečni znesek odšteli od davka za leto 1977. Vsakomur priporočamo, da naslovi tudi na ministrstvo za delo in socialno skrbstvo v Rimu prošnjo, naj znižajo zavarovalni prispevek za zdravstveno oskrbo na stopnjo, ki je bila v veljavi leta 1974.
Na koncu si oglejmo višino kmečkih prispevkov, kot nas sprašuje naš bralec. Za vsako aktivno kmečko enoto se letni prispevek sestoji iz prispevka za pokojninski sklad (kod. 522) in iz prispevka za zdravstveno oskrbo (kod. 523). Za enote v breme (študentje, šolarji ali nesposobni otroci) pa družinski poglavar plačuje le prispevek za zdravstveno oskrbo. V tržaški pokrajini ni povsod enaka višina zavarovalnih prispevkov, ker v goratih področjih (občine Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in delno Trst) plačujejo nižje prispevke kot v miljski občini, ki ni priznana za gorato področje. Na goratih področjih znaša letos prispevek za pokojninski sklad 287,0061 lire na delovni dan, v negoratih področjih pa 347.0061 lire dnevno. Prispevek za bolniško blagajno, ki je enak za aktivne enote in za enote v breme, pa znaša za gorata področja 123,50 lire krat 150 delovnih dni, temu pa moramo dodati forfetar-ni znesek 5.150 lir procapite; v negoratih področjih pa je prispevek višji, in sicer 247 lir krat 150 dni, plus 5.150 lir prò capite. Na davčnih kartelah pa je zaračunana tudi posebna pristojbina za '.zterje-valnico in raznašalca kartel.
Praktičen primer: kmetovalec iz Zgonika (gorato področje) bo zase in za ženo plačal: za pokojninski sklad - 287,0061 x 156 x 2 = 89.544 lir, za zdravstveno oskrbo pa — 123,50 x 150 x 2 + 5.150 x 2 = 47.350 lir. Skupni letni prispevek za dve osebi znaša: 136.894 x 7,5 (posebna pristojbina) = 147.161 lir.
kanje, ki se je slišalo iz zavoda. Ko je stopil v zgradbo in nato. v neko učilnico, je obstal. Kakih deset razcapanih, umazanih in preglajenih dekletc ga je malone o-motično gledalo ne da bi spregovorilo. Kdove kdo jih je bil pobral rlpo - železniškilr postajhh;-'po .cestah in ulicah in jih privedel sem, da bodo vsaj pod streho,: ito -'pa—je -bilo -vse ■ mesto v*-ru-ševinah.
Ob tolikšnem prizoru je Nikola Jekič stekel domov, pobral, kar je imel hrane in preglajenim deklicam prinesel v «šolo», tako da je vsaka dobila kaj za utešitev lakote, saj nekatere že več dni niso ničesar zaužile. Plemeniti mladenič, ki bi bil moral tedaj, v dobi lakote in vojne, skrbeti prvenstveno zase, je vso svojo skrb posvetil tem svojim «najdenčkom», katerih število se je iz dneva v dan večalo, tako da je ob koncu vojne njegova «družina» štela že nekaj nad 120 ust. Seveda ni vsega zmogel sam. Ob znanju in odobravanju vodstva beograjskega o-svobodilnega gibanja je poskrbel, da so tudi drugi pomagali tej njegovi vedno številnejši «družini», ki jo je Jekič jeseni 1944, tik pred osvoboditvijo Beograda spravil na varno na podeželje in sicer v kraj Omoljico. Bližal se je namreč spo-nad med osvobodilnimi silami in okupatorjem, ki je trajal v Beogradu deset dni in zahteval veliko človeških žrtev, povzročil pa tudi veliko materialne škode, saj se nacifašisti niso hoteli podati. Ko pa je bila dežela že svobodna, se je velika Jekičeva «družina» jeseni 1946 razšla, vsak na svojo stran, vsak na svojo pot.
In sedaj, po 32 letih so se vsi preživeli člani Jekičeve «družine» spet sestali. Zbrali so se najprej v Beogradu, od koder so odšli v Omoljico, kjer so preživeli zadnje skupne dni pred tolikimi leti.
Prvo srečanje teh ljudi je bilo pravzaprav čudno. Nikakršnih objemov, vse je bilo tiho, le solze so lile po licih danes že odraslih mož in žena, celo dedov in babic, ki so v življenju postali inženirji, zdravniki, profesorji ali pa o-stali tudi le preprosti delavci. Toda splošna ugotovitev je bila, da od vseh 120 nekdanjih «brezprizornih» ni niti eden zabredel na slaba pota. Jeseni 1946 so se razšli še kot otroci, sedaj so se sestali ljudje srednjih let, ki so si po strašni vojni «epizodi» sami ustvarjali življenje, saj so bili po večini sirote brez staršev, ki so jim jih pobile nacistične bombe ali puške.
Na skupno srečanje Jekičeve «družine» pa so prišli tudi tisi. beograjski dobri ljudje, ki so Jekiču pomagali, da je številno družino prehranil. Tedaj, v času vojne, je bilo teh dobrih ljudi veliko. Na seznamu Nikole Jekiča jih je bilo o-koli 400, sedaj pa jih je prišlo na srečanje le kakih 100. Povoji);., leta so ostale pokosila. Na srečanje pa je prišlo tudi nekaj starih ženic, ki v času vojne niso mogle Jekiču in njegovim pomagati svojimi materialnir ' prispevki, zato pa so za «najdenčke» skrbeh tako, da so jim kuhale, jim prale perilo, jih vzgajale, skratka opravljale vse tisto delo, ki ga Jekič ni zmogel sam. Seveda so vse to storile brezplačno.
Rekli smo, da so se bivši najdenčki sestali brez velikih besed, pač pa z veliko solza. Kako tudi .
ne, ko pa so preživeli med seboj najnežnejša in hkiati najstrahotnejša leta. Na njihovo srečanje je prišel tudi znani revolucionar in borec Rade Serdar, kateremu se je Nikola Jekič leta 1944 po osvoboditvi Beograda prijavil, da ga sprejme v eno svojih enot. Serdar je bil tedaj komandant južnega Banata. Jekiča je Serdar sicer sprejel v vojsko,' toda takoj rtiù'na-ročil, naj se vrne k svoji «družini» najdenčkov. Rekel mu je: «Sprejemam te v vojsko, toda tvoje mesto je med tvojimi otroki. Pojdi, vzgajaj jih, kajti mi potrebujemo močno novo, mlado generacijo.» Serdar je dal Jekiču tudi nekaj vojnih ujetnikov, ki so mu pomagali na nekem posestvu, ki ga je obdeloval za potrebe svoje «družine».
Sedaj, ko so se po 32 letih ponovno srečali, je bil Nikola Jekič za vse svoje bivše «najdenčke» stric Nikola, on pa je svoje bivše gojence pozdravil z besedami, s katerimi jih je pozdravljal nekoč: «Dragi moji otroci».
Časopis je še vedno tisto vsakdanje občilo, ki poprečnega državljana še najbolj zadovolji. In zato je reklama v tisku veliko bolj pomembna in več zaleže
Čeprav ima sodobni človek na razpolago zelo malo časa in se mu vedno mudi, je dnevni tisk še vedno in bo verjetno vedno tisto občilo, ki ga tudi najsodobnejša televizija ne bo mogla nadomestiti, kot ga ni mogel nadomestiti radio, ki je z njim v boju že polnih petdeset let. To pa zaradi vrste prednosti, ki jih ima časopis pred radiom, televizijo in drugimi občili. Predvsem more dnevni tisk sleherni dogodek ali pojav temeljiteje obdelati, nadalje more bralec opis, razlago, skratka članek ponovno prebrati, če mu prvič ni bilo vse jasno. Za radio i : TV to ni možno, ker mu vest «ubeži». Nadalje ima dnevni tisk še to pirednost, da bralec ni vezan na točno odmerjen urnik. List lahko vzame v trafiki ali v kiosku, zjutraj, prebira pa ga lahko ves dan, kot mu čas dopušča, ali ko se mu zljubi.
Zaradi tega ima tudi oglaševanja preko dnevnega tiska tisto večjo veljajo, ki je nimajo druga občila. To ugotavljajo v Italiji, pa tudi drugod po svetu, koder je reklama močno razširjena. In od tod ugotovitev, da odpade na tisk, ne le na dnevni, okoli 50 odstotkov vse reklame.
Če ima dnevni in tudi periodx-ni tisk določeno prednost pred drugimi občili, pred radiom in TV na primer, ima tudi reklama v tisku več prednosti pred drugo reklamo. Predvsem se ta reklama ne vsiljuje, človek, ki ga je volja kupiti določen časopis, ga bo kupil in odprl, kadar ga bo volja in ga morebitna reklama ne bo «motila» ob nepravem času. Prav tako se mu ne bo vsiljevala kot se mu vsiljujejo lepaki ob cesti, ali preko drugih občil, ki jih mora «sprejeti» tudi tedaj, ko je za to najmanj razpoložen. Primerov za to bi bilo veliko . . .
Če ima torej dnevni in periodični tisk prednost pred drugimi občili, ima še posebno prednost krajevni tisk, torej tisti tako imenovani provincijski tisk, v katerem se odraža vsakdanje življenje določenega kraja, določenega območja in zato tudi določene skupnosti.
Prednost krajevnega tiska je o-čitna, kajti človek katerega koli mesta ali katerega koli področja se zagotovo zanima za vse, kar se dogaja po svetu, vendar pa ga najbolj zanima, kaj se dogaja v njegovem mestu, v njegovem kraju. Zanima ga uspeh in tare neuspeh njegovega življenjskega območja. Zato ima tudi reklama v krajevnem tisku : še .večjo vlogo, kot jo ima v ostalem tisku, da ne govorimo o drugih občilih. Reklama v krajevneM tislfcu je pravzaprav že nekaj več kot informativnega značaja. Zato ima taka reklama tudi veliko večji uspeh, ker je bolj neposredna.
In še posebno v današnjih dneh, v dobi krize more biti tovrstna odlično informacijsko in ne le informacijsko sredstvo. Pomislimo le na razne razprodaje, sezonske prodaje ali ponudbe, prodaje z velikimi popusti in podobno.
Zato ne pretiravajo tisti, ki trdijo, da tudi tovrstna reklama predstavlja del slike nekega kraja, ali nekega področja. In če je ponekod po svetu tovrstna reklama pomemben vir za vzdrževanje tiska, bi to lahko bilo tudi v Italiji in še posebej pri nas.
LJ:
m
OGLASNI ODDELEK
Oglasi in vse ekonomsko-propagandne usluge na lastnih medijih, jugoslovanskih časopisih, radiu in televiziji.
PETEK, 8. OKTOBRA 1976
13.00
13.30
18.30
19.00 19.25
20.00
20.45
21.50
22.00
18.30
19.00
20.00 20.45
21.50
22.00
10.00,
17.15
17.25
17.55 18.10 18.45
19.30
19.55 20.05 21.10 21.40
22.30
19.55
20.15
20.35
22.00
20.00
21.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Italijanske lutke DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za mladino: «Pupazzo story»
Pravljična nadaljevanka «Ali boš plaval ali utonil»
Ljubezen na podstrešju: Postelja na štirih kolesih DNEVNIK
DNEVNIK — REPORTER
Na Kubi volijo: «BRADAČ» POSTANE POSLANEC V nedeljo bodo na Kubi volili. Ljudska oblast bo izvolila državni parlament, to se pravi skupščino, ki jo bodo sestavljali predstavniki sindikatov, kulturnega življenja, delovnih skupnosti itd. Od leta 1959, ko je F’del Castro potolkel reakcionarno oblast diktatorja Batiste, bodo tokrat prvič na Kubi volili in eni pravijo, da se režim na Kubi blaži, drugi pa menijo, da so volitve najbolj izrazit dokaz, kako je Fidelu Castru uspelo kljub temu, da je edina «rdeča» dežela v kapitalističnem morju, u-trditi svojo oblast DNEVNIK
POLICAJ IN KUHARICA
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
Rubrike dnevnika 2 — Ankete, Parlament, šport itd.
BAALOVI TOVARIŠI
Peta epizoda nosi naslov «La notte dell’otto di fiori»
DNEVNIK - ODPRTI STUDIO UMOR FEDERICA GARCIE LORCE
Letos julija je minilo 40 let, ko so španski fašisti umorili ve likega španskega pesnika Federica Cardo Lorco. Čeprav mu je prijatelj, ki je spadal med desničarje, svetoval naj pobegne, Garcia Lorca ni hotel od doma. Še več, Luis Rosales mu je hotel pomagati, da bi s področja, ki so ga že zasedle Francove sile, dospel na področje, ki je bilo še v rokah španskih revolucionarnih sil, pa Garcia Lorca tega ni hotel. Pristal pa je, da se je za trenutek preselil na dom Rosalesa, kjer pa so ga falangisti ; rijeli in umorili. Še prej s*, falangisti umorili njegovega svaka Montesinosa DNEVNIK - DRUGA IZDAJA ČE MATI ŠPANIJA PADE
PISATELJI IN ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
14.10, 16.00 TV ŠOLA Angleščina, Risanka, Zgodovina itd.
Križem, kražem
Pisani. svet: OHRID, 3. nadaljevanje
Obzornik
Slovenski rock
Socialistično samoupravljanje: Delegatski sistem DNEVNIK
Notranjepolitični komentar
Zaqetek nove sezone v Slovenski filharmoniji
Slikarske tehnike: Zidno slikarstvo
SOS — serijski film
DNEVNIK
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
DO ZADNJEGA — celovečerni film Likovni nokturno: Rembrandt
Zagreb
Poševna projekcija — zabavno Detektiv Shaft — serijski film
glasbena oddaja
TRST A
7.00, -8:00, 9.00, 10.00, 11.30, 15.30, 18.00, 19.15 Poročila; 7.30 - 12:45 Dom in izročilo: Tjavdan. Slovenske žene. Koncert, Polifonski zbor, Nabrežinski kamnarji, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Program za mladino, Roman v nadaljevanjih, Glasba; 16.00 - 19.00 Kultura in-delo: Simfonični koncert. Melodije, Sodobna glasba; Avtor in knjiga, Poje Nora Jankovič.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.00, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Barok v glasbi; 9.00 Poskočne; 10.15 Lahka glasba; 11.15 Pianist Allen: 11.45 Ansambel Mendes; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.35 Italijanski zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 La vera Romagna: 16.45 Alpski kvintet;
17.00	Ob začetku gledališke sezone v Trstu; 17.10 Poieta Paul Anka in Josipa Lisac; 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.35 Zbori; 19.00 Prenos RL; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.35 Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka in kronike;
9.00	Vi in jaz; 10.35 Glasbeno go-
vorni spored; 12.10 Pisan spored; 12.20 Stare ljubezenske popevke; 13.35 in 14.10 V prijateljskem tonu; 14.30 Strnjena komedija; 15.20 Chopinove skladbe; 17.30 Beneški «projekt» — Zaključna oddaja; 18.00 Glasbeni spored; 19.20 Za konec tedna; 21.05 Koncert v Sieni.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci ! ; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 I. Cankar: Moje življenje: 9.30 Iz glasbene tradicije; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Ivo Petrič: Divji bik Ferdinand; 14.22 Umetniki mladim poslušalcem; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Veliki interpreti. . .; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel štirje Kovači; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 Ples do enih; 1.03 Melodije; 2.03 Koncert; 3.03 Majhni ansambli.
hi n iiiiruiiiiiuiiiiiin m iiiiiiiiil|iiiiiiiiiiliaiil,tiitiilliniiiliiiiiiin n limimi iiiii iiiiiimmii, minimi mim m iimiimiiimimmiiiiimiiimiiiiiimniin n 111,1111 mmimmnmim m mm numKuimmmmMnummuHmii
Skrivnost izgubljenega škornja
43.
Piše in riše
CIRIL GALE
SPORT SPORT SPORT
8. oktobra 1976
NOGOMET
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Fiorentina v prvi tekmi proti moštvu Vojvodine
Naslednja nasprotnika obeh ekip bosta še Vasas (Budimpešta) in Sparta (Praga)
PRAGA, 7. — Včeraj so v Pragi izžrebali vrstni red tekem nogometnega tekmovanja za srednjeevropski pokal, v katerem Italijo zastopa Fiorentina, Jugoslavijo pa Vojvodina. Prav ti dve ekipi se bosta srečali med seboj že v prvem kolu. Razpored tekem je namreč tak:
3.	novembra
Sparta Praga - Vasas Budimp. Fiorentina - Vojvodina Novi S. 24. novembra
Vasas - Fiorentina Vojvodina - Sparta 8. decembra
Fiorentina - Sparta Vasas - Vojvodina 16. marca
Sparta - Fiorentina Vojvodina - Vasas 6. aprila
Vasas - Sparta Vojvodina - Fiorentina 20. aprila
Fiorentina - Vasas Sparta - Vojvodina
Prva tekma Jugoslavije za SP
Znana je šestnajsterica za srečanje s Španijo
V jugoslovanskem taboru še vedno niso objavili postave državne nogometne reprezentance, ki se bo v kratkem pomerila s Španijo, vendar Pa je kljub temu jasno, da bo prišlo tt» zadnji tekmi proti Italiji) do precejšnjih sprememb. Mladi nogometaši. ki jih je preizkušal selektor Toplak, se niso najbolje obnesli in taks se bo moralo vodstvo jugoslovanske reprezentance zopet zateči k «starim» reprezentantom. Gotovo je ze namreč, da bosta igrala tudi 0-“ak in Popivoda, ki bosta skupno z Bogičevičem, Katalinskim, šurja-kom in drugimi nedvomno predstavljala pomembno okrepitev «plave» ekipe.
To pa seveda še ne pomeni da 1 opla k pri sestavljanju svoje enajsterice nima nobenih težav. V prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo namreč ne bo mogel razpo-
me. S kom bo nadomestil ta igralca trenutno še ni znano.
Vsekakor pa je gotovo nekaj: jugoslovanska reprezentanca bo nastopila v nedeljo proti Španiji z enajsterico, katero bodo izbrali iz naslednjega seznama:
Svilar, Katalinič, Mužinič, Ha-džiabdič, Jurčič, Muslin, Peruzovič, Katalinski, Bogičevič, žungul, O-blak, Popivoda, Djordjevič, Jerkovič, Šurjak, Filipovič.
TENIS
PO IZGREDU V ZDA
Nastase se požvižga na kazen
Zaradi izgredov na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA so znanega romunskega igralca Nastaseja, ki je znan zaradi svojega nešportnega vedenja po vsem svetu, kaznovali z 800.000 lirami globe in 21-dnevnim suspenzom. Nastase pa se je požvižgal na te kazni in mirno nastopa naprej na raznih turnirjih ter je samo v Caracasu medtem zaslužil približno 30 milijonov lir.
Kaj bodo teniški velmožje zdaj storili ni znano. Kot vse kaže so proti temu igralcu tudi oni trenutno brez moči.
NOGOMET
PRAGA, 7. — V meddržavnem prijateljskem srečanju v Pragi je Češkoslovaška premagala Romunijo z rezultatom 3:2.
BEOGRAD, 7. — Beograjska Cr-vena zvezda je doma odigrala prijateljsko nogometno tekmo z roterà ________________________t_____
damskim Feyenoordom in ga pre- UEFA je nogometna enajsterica Fin-3:1.	I ske remizirala z NDR z 2:2.
LAHTI, 7. — V okviru evropskega mladinskega tekmovanja za pokal
magala s
H HÌHIbh,
Kriška Vesna je sicer v nedeljo le remizirala, vendar s prikazano igro ni razočarala svojih navijačev
......."""""»"""»mil."'"""""»»""""1"""............................................»......................................................»»»»»»»»»»»»"
KOŠARKA
PO SKLEPU FIBA V MONTREALU
Spremembe v košarkarskih pravilih
Izvajalci prostih metov bodo prišli še bolj do izraza
Na zadnjem zasedanju mednarodne košarkarske zveze so sprejeli tudi vrsto sprememb pravilnika košarkarske igre. Te spremembe težijo k temu, da bi postala igra še privlačnejša, obenem pa tudi za tem, da bi odpravile določena «neravnovesja» v tem športu, ki je vsekakor — kot kažejo tudi nove spremembe — še v polnem razvoju.
Da bi našim bralcem približali letošnje novosti smo sklenili na kratko navesti spremembe, do katerih je letos prišlo v pravilih igre.
Čl. 15 — TRENER Ko trener sklene zahtevati zamenjavo, mora ukazati vstopajočemu igralcu, naj se javi pri zapisnikarju, igralec pa mora biti takoj pripravljen vstopiti na igrišče.
Čl. 28 — KOŠ IN VREDNOST KOŠA
Če gre žoga nehote skozi obroč
j^gati s poškodovanim Ivezičem in I od spodaj navzgor, se dosodi «mrtva etrovičem, ki je povsem izven for-1 žoga», igra pa se nato nadaljuje s
»Hiiifliitli,n,|l||„ll|,'l),IIIIItl||M|1|M|lm|||||||||||I|I|||||||||I|t|||||||I|||„|||||)||||I||1||||M|||,„|1|„|'||]|||||H
ATLETIKA
VČERAJ V TRSTU
Bigatton v metu diska izpolnil pričakovanju
Nekoliko slabše se je odrezal Blazina v metu krogle
ciiZ. ^rs^1 Je bilo na občinskem sta-atWci <<G/?zar>> včeraj pokrajinsko tereni tekmoYanje dečkov, na ka-
lovai ^6j.s sv°jimi tekmovalci sodeloval tudi Bor.
IeS^D-^0*31-0 se Je odrezal mladi solida eatton’ k* Je dosegel dokaj orodfi1 •rezultat v metu diska. To daleč c6, namreč zalučal 31,78 m vil si, • 1x3 znamko sicer ni popra-pa ; °Jega osebnega rekorda, ker ie tair„Za nTm zaostal le za meter bri fm.	da je trenutno v do-
ku iem mi !n lohko od njega priča-Kujemo v bodoče še lep napredek.
vid eRi°^-° s*abše se je odrezal Da-ie ra, utla„v metu krogle. Dosegel zaosta^V?.'27 metra in je s tem svnin Jrjbhžno poldrugi meter za 10 naJbol.lšo osebno znamko.
kolesarstvo
ZLATI SV. SILVESTER
Moser povečal svojo prednost
Kolesarska dirka
veči^nal/gOStoni Ponesla še J prednost Moserju na lestvici
za «Zlati sv. Silvester». Tako bo o 2. mestu te lestvice odločala sobotna dirka po Lombardiji, osvoji pa ga lahko še celo Paolini.
Lestvica je trenutno taka:
1.	F. Moser (Šanson)	373
2.	P. Gavazzi (Jolliceramica) 170
3.	F. Bitossi (Zonca-Santini) 165
4.	E. Paolini (SCIO	155
5.	G B. Baronchelli (SCIC) 110
6.	Gimondi (Bianchi-Campagn.) 96
7.	Panizza (SCIC)	93
8.	Riccomi (SCIC)	90
9.	Caverzasi (SCIC)	61
10.	Bertoglio (Jolliceramica) 59
KOŠARKA
V FIRENCAH
Pokal za Sapori
FIRENCE, 7. — Sienski Sapori je osvojil 7. košarkarski pokal «Piera Menichettija». V finalu je sinoči premagal Olimpio iz Firenc z 59:69.
V tekmi za svojltev 3. mesta je Canon odpravil Xerox s tesnim izidom 84:82.
Najboljši igralec turnirja je bil Amerikanec Suttle, ki je v dveh tekmah dosegel skupno 67 točk.
skokom dveh igralcev na žogo ob najbližji črti za prosti met. Če pa kak igralec pošlje namenoma žogo skozi obroč od spodaj navzgor, se dosodi prekršek in igro nadaljuje nasprotni igralec z uvajanjem žoge s stranske črte, s točke, ki je najbližja mestu, kjer je bila zagrešena napaka.
Čl. 41 — ZAHTEVA TIME OUTA
Time outa ni mogoče odobriti po izvedenem prvem prostem metu ali po zadnjem prostem metu, če je bil koš dosežen.
Čl. 46 — ZAMENJAVA IGRALCEV
Po zadnjem realiziranem prostem metu je mogoče zamenjati le igralca, ki je ta met realiziral, vendar le v primeru, če je prišlo do zahteve po zamenjavi predno je bila žoga izročena igralcu za zadnji prosti met; v takem primeru je mogoče nasprotnikom odobriti zamenjavo pod istimi pogoji.
Čl. 49 — KONTROLA NAD ŽOGO
Kontrola nad žogo s strani enega moštva se nadaljuje, dokler se je ne polasti nasprotnik ali dokler ni dosojena «mrtva žoga». Pri metu na koš se kontrola nad žogo neha v trenutku, ko strelčeva roka izgubi stik z žogo.
Čl. 66 — POSTOPEK
KO JE DOSOJENA NAPAKA
a) če je koš dosežen in veljaven je k temu dosojen še en prosti met
Čl. 67 - KAKO VRNITI ŽOGO V IGRO IZZA MEJNE ČRTE
Vedno, ko moštvo vrača žogo v igro izza stranskih mejnih črt v coni obrambe, mora sodnik, če so pri tem nejasnosti, vročiti žogo igralcu, ki jo mora vrniti v igro, vzdolž stranskih črt, na mestu, ki je najbližje zagrešenemu prekršku.
Čl. 80 — OSEBNA NAPAKA KAZNI: če je bila napaka storjena nad igralcem v trenutku meta na koš:
a)	če je bil koš dosežen postane veljaven in se k temu dodatno dosodi še en prosti met;
b)	če koš ni bil dosežen, bosta dosojena prosta meta.
Takoj, ko je prišlo do napake mora sodnik posredovati zapisnikarju številko igralca, ki je zagrešil napako in bo izročil žogo strelcu.
Čl. 81 - NAMERNA NAPAKA KAZNI: če je bila napaka storjena nad igralcem, ki je dosegel koš, bo zadetek veljaven in bo dodatno dosojen še en prosti met.
Čl. 83 - VEČKRATNA NAPAKA Če so napake zagrešene nad i-gralcem, ki meče na koš, se zadetek, če je dosežen, prizna in se dodatno dosodi še en kazenski strel. Čl. 88 — PRAVILO TREH PROSTIH METOV NAMESTO PREJŠNJIH DVEH
Vedno, ko se dosodi dva prosta
meta igralcu, ki je bil oškodovan med metom na koš, če eden ali oba meta nista bila realizirana, je treba dosoditi dodatno še tretji met. če pa eden ali oba meta nista bila realizirana in zagreši strelec ali njegovi soigralci prekršek, se dodatni met ne dosodi.
Či. 93 - PREKRŠEK IGRALCA, KO NJEGOVO MOŠTVO KONTROLIRA ŽOGO
Definicijo kontrole žoge s strani enega moštva predpisuje čl. 49.
Spreniemb je torej precej, vendar pa so večinoma le malenkostne. Najbolj zanimivi ste gotovo tisti, ki predpisujeta še dodatne proste mete, saj bo prav to določilo lahko v bodoče precej spremenilo rezultate tekem, obenem pa daje še več poudarka izvajanju prostih metov.
ZANIMIVA POTEZA V PEKINGU
LR Kitajska vstopa v športni «NATO»
Ljudska republika Kitajska bo v kratkem vstopila v CISM, v mednarodno vojaško športno zvezo. Pogajanja o vstopu Kitajcev v to organizacijo so namreč tik pred zaključkom in se razvijajo ugodno.
Vest je tem bolj zanimiva zato, ker je CISM (ki ima 68 članic) organizacija v katero so včlanjene le prozahodno usmerjene države, oziroma vojaške športne zveze tistih držav, ki so tudi članice pakta NATO. Kitajci bodo zato prva socialistična država, ki se bo včlanila v CISM.
HOKEJ' NA KOTALKAH
NA EP ZA MLADINCE
Prvi poraz Italije
BARCELOS, 7. — Na evropskem mladinskem prvenstvu v hokeju na kotalkah je Portugalska v petem dnevu premagala Italijo z 2:0. To je bil prvi poraz italijanske ekipe na tem tekmovanju.
ODBOJKA
V SOBOTO
Start prvenstva tudi v Jugoslaviji
Slovenija je tudi letos v obeh prvih zveznih ligah brez svojega predstavnika
TENIS
TEHERAN, 7. - V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Teheranu je v 2. kolu moških posameznikov Italijan Bertolucci premagal Amerikanca Amayo s 7:6 in 6:4. Argentinec Vilas pa Jugoslovana Špearja s 6:0 in 6:2.
* * *
LIEGE, 7. - V teniškem ekshibicijskem nastopu v Liegeu je Šved Bjorn Borg premagal Romuna Hiea Nastaseja s 6:4 in 7:5.
CAGLIARI, 7. — V mednarodnem prijateljskem srečanju v Cagliariju je sovjetsko moštvo Šaktor iz Do-necka premagalo Cagliari s 4:2.
V	soboto in nedeljo se bo pričelo 33. jugoslovansko odbojkarsko prvenstvo v prvi jugoslovanski zvezni ligi, tako pri članicah kot pri članih. V ženski konkurenci se bo potegovalo za državni naslov deset šesterk, v moški pa štiri več.
Kot že vrsto let niti letos ne bo v tej konkurenci nobenega slovenskega predstavnika.
V	ženski konkurenci bodo igrale naslednje ekipe:
Mladost Monter iz Zagreba Crvena zvezda iz Beograda IMT in Radnički, oba iz Beograda OK Kaštela iz Kaštel - Lukšiča Mladost iz Vršaca Rijeka
Spartak Subotica
Breza in Partizan - Sremski Karlovci.
Velik favorit za osvojitev štirinajstega državnega naslova je slej ko prej Crvena zvezda iz Beograda. Precej oslabljena bo letos ekipa Ri-jeke, ki bo igrala brez dveh reprezentantk — Pesaressijeve in Zrili-čeve. Prva bo začasno prenehala i-grati, druga pa bo letos branila barve italijanskega prvoligaša Metaura iz Fana. Ostalih osem tekmecev res ne bi smelo mešati štrene odličnim Beograjčankam.
V	moški konkurenci pa je naslednjih štirinajst tekmecev:
Partizan in Crvena zvezda Beograd
Jedinstvo Brčko Študent Niš Spartak Subotica Rijeka
Vardar Skopje
GIK Banat Zrenjanin
Modriča
Mladost - Monter Zagreb Bosna Sarajevo Vojvodina Novi Sad Ribnica Kraljevo VGSK Veliko Gradišče
V	tej konkurenci je bilo zadnja leta precej sprememb na vrhu, saj so se za štirimi zaporednimi naslovi Mladosti iz Zagreba zvrstili naslednji prvaki:
1971-	72 GIK Banat Zrenjanin
1972-	73 Partizan Beograd
1973-	74 Crvena zvezda Beograd
1974-	75 Spartak Subotica
1975-	76 Vardar Skopje
Letošnji veliki favoriti so Mladost-Monter iz Zagreba (desetkrat državni prvak), Partizan iz Beograda, Vardar in morda še Spartak iz Subotice
Slovenska odbojka že nekaj let ali bolje rečeno, kar dve desetletji ne drži več koraka z jugoslovansko. Zadnja dva državna naslova sta prišla v Slovenijo leta 1955 pri moških
po zaslugi Branika iz Maribora in v ženski konkurenci leto prej, ko je postal prvak Železničar iz Ljubljane. Nazadovanje odbojke v SR Sloveniji je bilo izredno in s tem, ko sta propadla velika centra (Maribor in Ljubljana) je bilo praktično konec slovenske odbojke.
Kot vsa državna prvenstva bodo, seveda, tudi jugoslovansko igrali po novih pravilih, ki so prišla v veljavo takoj po olimpijskih igrah v Montrealu.
G. F.
CARDIFF, 7. - V Cardiffu je v meddržavni prijateljski tekmi ZRN premagala Wales z 2:0.
TRIPOLI — Libijska tiskovna a-gencija je sporočila, da bo na «kon-traolimpiadi» v Tripoliju od 24. oktobra do 15. novembra sodelovalo 56 držav. «To kontraolimpiado» pravi agencija, «smo organizirali kot odgovor na cionistične in rasistične načrte, da bo olimpiada v okupirani Palestini. Kontraolimpiado smo organizirali tudi zato, da bi ponudili priložnost bratskim in prijateljskim državam, ki bojkotirajo olimpiado v Izraelu, da se zberejo pri nas.
«Vsaka prijavljena država», dodaja libijska agencija, «bo na kontra-olimpiadi sodelovala z moško in žensko ekipo».
BEOGRAD — švedska šahovska federacija je predlagala, naj bi namesto študentske olimpiade v bodoče organizirali mladinsko olimoiado. Kot glavni vzrok za to spremembo Švedi navajajo zelo različna pojmovanja termina študent. Če pa bi u-vedli mladinsko olimpiado, potem bi bila edina omejitev starostna meja. Poleg tega bi mladinska olimpiada spodbujala razvoj mladinskega šaha v svetu.
Švedski predlog bo na dnevnem redu naslednjega kongresa FIDE. Na senstanku alpskih držav, ki so imele pred kratkim svoje ekipno tekmovanje v Innsbrucku so podprli zamisel, naj bi ukinili študentsko in uvedli mladinsko olimpiado.
ATENE — Za 8. šahovsko bal-kaniado v Atenah od 10. do 16. oktobra se je prijavila tudi ekipa Turčije. Nastopila bo v vseh treh konkurencah: moški, mladinski in ženski. Grška šahovska zveza je pozdravila odločitev Turčije, ki se je potem, ko so Grki podaljšali rok za prijavo, odločila, d bo nastopila na tradicionalnem tekmovanju, čeprav, so odnosi med obema državama napeti. Udeležbo pa so že prej potrdile Jugoslavija, Bolgarija, Grčija in Romunija.
KIKINDA — Na tradicionalnem mednarodnem turnirju je sodelovalo 14 igralcev. Med njuni je bilo pet velemojstrov in -tirje igralci z naslovom mednarodnega mojstra. Brez poraza je zmagal bolgarski velemojster Ivan Radulov, ki je v 13 partijah zbral 9,5 točke. Dalje slede: Krnič (Jug.) in Pytel (ČSSR) 9 točk, Padevski (Bolgarija) 8,5 točke, Mi-nič, Vukič (oba Jug.) in Kovač (Madžarska) 8 točk itd.
Zmagovalec je za osvojeno prvo mesto dobil nagrado 15.000 dinarjev.
SOČI (Sovjetska zveza) — Na tradicionalnem že 11. Čigorinovem me-morialnem turnirju je sodelovalo 16 igralcev iz osmih držav. Med njimi je bilo osem velemojstro. in kar
.-k'..	.
«Dan X» bo kmalu napočil tudi za naše ekipe, ki nastopajo v 3. AL. Na sliki: Primorcev trener Kralj pripravlja svoje igralce
dva igralca sta izpolnila normo za naslov velemojstra. Mladi sovjetski šahi st E. Svešnikov je prvo mesto razdelil z velemojstrom L. Poluga-jevskim. Oba sta zbrala 10 točk iz 15 partij. Svešnikov je tako izpolnil prvi bal za velemojstrski naslov. Vrstni red ostalih: Češkovski (SZ) 9,5, Ado-jan (Madžarska), Georghiu (Romunija) in I. Zajcev (SZ) 9 točk, I. Zajcev je tako že drugič izpolnil normo za naslov velemojstra, Kuzmin 8, Geller in Zaharov 7,5 (vsi SZ), Ree (Nizozemska), Kirov (Bolgarija) in Krogius (SZ) 6,5, Este-ves (Kuba) in Janša (ČSSR) 5 in Pokojevič (Poljska) 4 točke.
NOVI SAD — Ob proslavi obletnice osvoboditve glavnega mesta Vojvodine, se je konec septembra začel v Novem Sadu peti jubilejni mednarodni turnir, ki bo trajal do 17. oktobra. Po moči dosega turnir deseto jakostno kategorijo in bo poleg že odigranih medeonskih turnirjev, letos med najmočnejšimi na svetu.
Med udeleženci, ki so razvrščeni po ratingih je 12 velemojstrov in sicer: Smejkal (ČSSR) 2615, Hort (CSSR) 2600, Gligorič (Jug.) 2575, Olafsson (Island) 2550, Sigurjonson (Island) 2530, Sax (Madžarska) 2530, Velimirovič 2525, Ivkov 2520, Vukič 2510, Matulovič 2510 (vsi Jugoslavija). G. Garcia (Kuba) 2475, mednarodna mojstra Buljovčič 2455 in Deže 2415, mojstra Popovič 2405 in Notaroš 2350 in mojstrski kandidat Marjan 2235 (vsi Jugoslavija).
S posebnim zanimanjem bodo ljubitelji šaha spremljali nastop udeleženca kandidatskih dvobojev Vlasti-mila Horta in večkratnega jugoslovanskega šampiona Svetozarja Gli-goriča, ki od .anskega nastopa na veleturnirju v Milanu po več kot enoletnem odmoru zopet igra na turnirju. Nagradni skU ' je 96.000 dinarjev, prva nagrada pa znaša 30.000 dinarjev.
HAAG — Nizozemsko pravosodno ministrstvo je sporočilo, da so bivšemu sovjetskemu velemojstru Viktorju Korčnoju odobrili stalno bivanje na Nizozemskem. Zastopnik ministrstva je izjavil, da so Korčnoju dali dovoljenje iz humanitarnih vzrokov in da to ni politični azil, ki ga je velemojster zahteval. Tako ima Korčnoj vse možnosti, da postane tudi trener Nizozemske olimpijske ekipe.
MOSKVA — Svetovni prvak Ana-tolij Karpo je sprejel ponudbo hamburške TV postaje Norddeutsche Rundfunk in bo prek televizije igral simultanko z ljubitelji šaha v ZR Nemčiji.
Vsak teden bo desetminutna šahovska oddaja, v kateri bodo pokazali potezo Karpova in njegovih tekmecev. Najprej bo na vrsti svetovni prvak, potem pa bodo televizijski gledalci z večino glasov odločili, kakšen bo njihov odgovor, seveda do naslednjega tedna. Svetovni prvak Karpov meni, da bo ta nenavadna partija trajala do marca prihodnjega leta.
LJUBLJANA — Določena je slovenska šahovska reprezentanca, ki bo v začetku meseca oktobra odigrala v Olomucu na Češkem prijateljski dvoboj na desetih deskah z e-kipo Češke. Ekipi bosta sestavljeni iz osmih članov in enega mladinca in članice.
V slovenski reprezentanci bodo: Parma, Planinc, Barle, Osterman. Kamar, Ivačič, Steiner in Konva-linka med člani, mladinec Supančič in članica Koširjeva. Podrobna postava ekipe češke ni znana. Sporočili so le, da bo igral en velemojster, trije mednarodni mojstri in štirje mojstri.
SILVO KOVAČ
ZANIKANE GOVORICE
Clay: dokončno ne !
Cassius Clay je ponovno izjavil, da ne bo spremenil svoje odločitve o umiku iz boksarskega športa. V zadnjih dneh so se namreč ponekod širile vesti, da se bo svetovni prvak boksarske kategorije premislil in bo ponovno stopil v ring.
«Utrujen sem» je dejal Clay «in dovolj imam treningov, večtedenskih naporov pri vadbi in sploh ne čutim več nobene želje po povratku v ring.»
Clay je trenutno v Miamiju, kjer snema film «Največji», v katerem igra samega sebe.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
35.
vsak	Je vzdrževal zvezo z Janezom Pohorcem,
okrainprra C 2a smo se J°h&n, Janez in jaz sestali na seji kustva in r°^°r?. O? za Velikovec. Tedaj smo izmenjali izvili smn ti h- razs 1 Pploi poguma in novih zamisli. Vzposta-tovarišev \t 1 ?anesljive kurirske zveze z vojaškimi enotami v okolici -7*1 a’ Gorazda, Cirila in Milančka, ki so operirali Cete sò im! eT Kaple’ v Podjuni, okoli Sel ter Borovelj. Popravliali ni-68”0 zvezo z boroveljskimi puškarji, ki so Sepu strelivo ZJ£ 23 VSe enote’ Pa tudi pošiljali po tovarišu
niko^naSTeT'Š'211 ° tem> da osnujemo partizansko teh-boj v nahrbtniv 5oro!ke- 2e nekaj časa smo nosili s se-letake nartiznnet dva pi?alna stroja, na katera smo tipkali Janez 'Pohorr iC ??snu’ okrožnice in podobno. Ko pa je
razmnoževalni apara?°mZ?°V° ČCtuV Globasnico- Je zaplenil u aparat, matrice in barvo.
Plešivca Košutp ni*n'S0 T— sfi®kali Pod smrekami Ojstre, joče planinske hWc^j11 <JbirJa ab se zatekali v razpada-Partizansko tehniko p1 • ds7aiTfke koče' Ustanovili smo prvo bunker, kakor	Pn Mahle.rj.u v Beli smo zgradili hišni
bil v kleti na nnl0^ StVetovxaIi izkušeni tovariši. Bunker je 1 na po1 Podrte kašče pri Mahlerju. Prva tehnika
pa sta bila Johan Kuster - Korošec iz žitare vasi in tovarišica Mira. Korošec je poslušal radio, Mira pa je tipkala poročila.
Sem smo se zatekali tudi politični delavci. Korošec in Mira sta nas sicer prepričevala, da je v bunkerju zelo neprijetno, kajti izročen si na milost in nemilost sreči in spret nosti domačina. Sprva jima tega nismo verjeli.
Nekega dne sem obiskal bunker. Vhod je bil v tleh kašče, pokrov je bil iz težkih brun, nanj pa so domačini vedno nametali slame in smetja. Domenili smo se tudi, da nam vedno dajo znak, če bi bilo nevarno.
Bil sem torej v tej luknji in pisal okrožnico. Petrolejka je zasmrajala že tako zadušljivi zrak. Nenadoma smo začuli, kako so se hreščeče odprla vrata kašče. Bila so namreč še «na peto». Utihnili smo. Bilo je jutro in prav nič nismo vedeli, kaj se dogaja pri Mahlerju. Vznemirilo pa nas je to, da je nekdo sumljivo dolgo hodil po slami nad nami. Vsi trije smo zadrževali dih. Trenutki so bili dolgi. In vedno znova smo čuli šuštenje slame, že smo zgrabili pištole in bombe, čim bolj napeto smo poslušali, tem bolj jasno smo čuli, kako se je nekdo prestopal nad nami. Mira je prebledela, Korošec je zašepetal:
«Kaj naj to pomeni?»
Molk. Brž smo upihnili petrolejko. Obdala nas je trda tema in zdelo se mi je, da sem živ v grobu. Nad nami je še vedno šuštela slama in domnevali smo, da se prestopa najbrž kak nemški stražar.
«Obkoljeni smo!»
Če pridem danes srečno iz te pasti, sem pomislil, me živ krst ne spravi več vanjo; pa tudi tehniko takoj prestavimo! Zločinsko je mučiti tovariše po takih bunkerjih. Roke so ti zvezane ! Ne moreš se braniti, čeprav imaš orožje.
Četrt ure smo bili v tem neznosnem položaju. Zdelo se nam je, da je minila že cela večnost. Tedaj sklenem:
prebili se bomo ! Zlezem po lestvi, ki je vodila k zapornici v stropu. Napet sem kot lok. V desnici stiskam težko pištolo, v levici pa italijansko bombo. Na vrhu počakam za hip. Korošec in Mira sta tesno ob meni oba z naperjenimi pištolami...
Zberem ves svoj pogum in z močnim sunkom odrinem zapornico. V istem hipu se do prs dvignem iz odprtine, naperim pištolo in zamahnem z levico...
Roke mi omahnejo : v kašči ni bilo nikogar ! Niti duha niti sluha ni bilo o kakršnemkoli živem bitju, razen... o podganah in miših.
Ozrl sem se podse, v bunker. Tam sta še vedno vsa bleda strmela vame Korošec in Mira. Ko sem se nasmehnil, sta jima roki s pištolami začeli drhteti. Povesila pa ju nista. Stala sta tam kot okamenela in nisem j?» mogel prepričati, da ni ne stražarja ne Nemcev. Najbrž je kmet prišel po orodje, mi pa smo preslišali, da je odšel. Podgane in miši pa so s svojim plesom pomagale, da se je naša domišljija razgrela.
Taka je zgodovina naše prve tehnike. Ta živi grob smo takoj zapustili in še istega dne odšli v zemljanko «Nežo», ki je bila v Homanovem blizu Podpesnikovih peči, na senčni strani Bele. Tam smo uredili novo tehniko.
V tehniki smo sedaj na veliko razmnožili letake «Koroškim Slovencem», «Ob zadnji uri fašizma», «Slovenke», «Kmetom Lepene». Zadnji letak sva sestavila z Janezom sama. Težko smo čakali obljubljenega «Slovenskega poročevalca». Kmalu pa smo prejeli tudi 75 kosov «Ljudske pravice», 12 pesmaric, 64 proglasov.
Janez Pohorc pa je tačas osnoval na Polici radio-center. Njena in njegovo «vojsko» so z vsem potrebnim oskrbovali odbori v Podjuni, Lobniku, št. Lipšu, Lepeni m Remšeniku.
Ti meseci so bili na Koroškem zelo pomembni, kajti v organizacijskem pogledu smo napravili precejšen ko-
rak naprej. Kritika, ki sta jo izrekla Stane in Jug, je bila uspešna. Prešli smo od zaupniškega sistema k snovanju samostojnih odborov.
Zlasti na jugoslovanskem delu Koroške skoraj ni bilo vasi ali tovarne, kjer ne bi obstajali odbori OF ali Delavske enotnosti. V črni so bili trije odbori, v žerjavu pet, v Guštanju dva, v Mežici eden. V njih so bile tudi delavke. Nekateri odborniki so bili že pravi požrtvovalni aktivisti. V črni in Žerjavu sta obstajala ženska odbora. Po večjih kmečkih naseljih so delovali odbori OF. Vsi ti odbori so iz dneva v dan pošiljali vedno več mož in fantov v partizane, zbirali so prispevke za partizansko vojsko in nabavljali tehnične potrebščine za naše ciklostilne tehnike.
Na avstrijskem delu Koroške je bilo stanje podobno. Tudi tam smo od zaupniškega sistema prešli k snovanju odborov. Prodrli smo med industrijsko delavstvo. Navezali smo stike z bivšimi člani KP in socialdemokratske stranke. Ti so izrazili svojo pripravljenost sodelovati v protifašistični borbi.
Na seji OK za Koroško, ki je bila 24. junija, so Matjaž, Bor, Polde in komandant bataljona Tugo-Tomaž Slapar že lahko ugotovili:	y
«če se je OF tako široko razmahnila, je znak, da so se naši politični delavci pa tudi partizani v resnici znašli na tem še neobdelanem področju. Znali so pridobiti koroško ljudstvo za OF, ki ie danes postala edina vodnica in boriteljica za tako težko pričakovano svobodo.
Njeno delovanje je zajelo že skoraj ves slovenski del bivše avstrijske Koroške. Tudi na tem delu gleda ljudstvo na OF z istimi simpatijami... Ogromno prispeva za partizane tako v hrani kakor v drugih potrebščinah. Velik je odziv v partizanske vrste. Iz bivših trinajstih partizanov je nastal močan koroški bataljon, ki šteje danes nad sto borcev. Vsi so večidel sami Korošci, pravi borci za
svobodo...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
3. oktobra 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
IzdaiaLizrr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiste Trst- založnikov fieg 1
DIVJANJI FAŠISTIČNIH IOtf V SAN SEBASTIANI! SE NADALJUJE
ZNAKI RAZDORAV ENOTNI FRONTI ŠPANSKE DESNICE
Katoliška konservativna organizacija UDE ne soglia s protidemokratičnim programom Iribarneja - Protestna nota francoski vladi zaradi delovanja ETA onstran Pirenejev
SAN SEBASTIAN, 7. — Fašistično divjanje ,ki ga je izzval umor predsednika vlade baskovske pokrajine Guipuzcoa oziroma vidnega člana kraljevskega sveta Juana Marie de Araluceja, se je danes nadaljevalo. Tolpe skrajnih desničarjev so v zgodovinskem središču San Sebastiana prisilile trgovce, da so zaprli prodajalne ter nagnale odjemalce, ki so se morali umikati na domove. Med škvadrističnimi pohodi je bilo slišati tudi streljanje, vendar ni znano, če je bil kdo ubit ali ranjen.
Divjaško početje so policisti in pripadniki tako imenovane civilne garde, kakor že včeraj, gledali povsem ravnodušno, z druge strani pa so se znesli nad mladimi baskovskimi domoljubi, ki so krožili po ulicah s papirnimi zastavicami v gumbnici. Agenti so jih nič koliko polovili ter prisilil, kot vedo povedati očividci, da so zastavice (baskovske seveda)... pogoltnili. Fašisti in policisti hodijo torej očitno ramo ob rami. Baski so se sicer samozvanim zaščitnikom javnega reda pošteno oddolžili, saj so jih nekai ranili s kamenjem in palicami.
Pripadniki tako imenovanega vojaškega krila baskovske separatistične organizacije ETA, ki so prevzeli odgovornost za atentat na fašističnega veljaka de Araluceja in njegove štiri telesne straže oz. šoferja (niti za hip pa ne gre pozabiti, da so umor lahko izvršili sami fašisti, ki so se vtihotapili v o-menjeno gibanje), so te dni na tiskovni konferenci nekje v južnem delu Francije, kot znano, napovedali, da bodo nadaljevali oboroženi boj proti diktaturi .kakor imenujejo zdajšnji režim. Madridsko zunanje ministrstvo je zaradi tega predložilo francoskemu veleposlaniku v Španiji protestno noto, v kateri naglaša med drugim, da pomeni delovanje pristašev ETA na francoskem ozemlju kršitev najosnovnejših načel mednarodnega prava. Suarezovi vladi, po katerem ukazu se medtem nadaljuje iskanje atentatorjev (po nepotrjenih vesteh naj bi med
zahtev po avtonomiji, ki mu jo je odvzel Franco zaradi njegove udeležbe v republikanskih vrstah med državljansko vojno. Tega se v Madridu seveda bojijo.
Bojazen pred morebitno podelitvijo avtonomije in priznanjem vseh državljanskih pravic Baskom na je najbolj očitna v konservativnih in odkrito desničarskih krogih, tembolj še, ker se pričenjajo vidno majati temelji tako imenovane «enotne desničarske platforme», ki jo je spravil skupaj nekdanji minister za informacije in pozneje za notranje zadeve Iribarne, Francov «delfin». Platforma naj bi pomenila protiutež zahtevam demokratične opozicije v okviru naporov za demokratizacijo Španije, v resnici pa njena teža pojema, ker je UDE— «Union democratica espanda» (desničarska katoliška organizacija) to platformo odklonila in s tem zadala hud udarec samemu ustanovitelju UDE Silvi Mu-nozu, bivšemu Francovemu ministru. UDE se poteguje sedaj za to, da se vključi v širše demokrščan-sko gibanje in tako najde svoj
prostor tudi na mednarodni politični pozornici. Doslej so se vsi njeni napori v tem smislu izjalovili.
Če jè to začetek razdora v vrstah španske desnice, gre za dober znak.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA NAPADA KOMUNISTIČNEGA PARLAMENTARCA
ŽIVLJENJE JE IZGUBILO VSEH 78 POTNIKOV
Polemike zaradi izjave senatorja Sabotaža vzrok letalske D’Angelosanteja o škandalu Lockheed nesreče pri Barbadosu
Funkcionar ameriške letalske družbe, ki je na obisku v Italiji, je izgubil torbo z gradivom o «Herculesu C-130» - Torbo, ki jo je policija našla in izročila parlamentarni komisiji, so vrnili zakonitemu lastniku
RIM, 7.
Medtem
Neosnovani prijavi BfTtoluccijevega filma «Novecento»
BOČEN, 7. — Namestnik bocen-skega državnega pravdnjka dr. A-nania je danes zahteval od preiskovalnega sodnika dr. Papalarda, naj j arhivira prijavi proti drugemu delu Bertoluccijevega filma «Novecento», ki naj bi bilo po mnenju nekaterih opolzko delo in naj bi žalilo oborožene sile.
Glede prve prijave je dr. Anania zahteval arhivacijo, ker je dr. Pa-palardo pred nedavnim spoznal film v celoti (torej prvi in drugi del) za neopolzkega, glede druge prijave pa je bil pravdnik mnenja, da ni osnovana.
Pozabljivost pa taka!
Od 1. aprila 1974 neka fakulteta mesinskega vseučilišča deluje protizakonito. Gre za neke vrste gusarsko ustanovo, ki kljub vsemu nadaljuje s svojim delom in podeljuje diplome, čeprav bi po zakonu morala biti ukinjena. Zakaj ukinjena, če je splošno znano, da Italiji primanjkuje šol?
Zadeva je precej zapletena in je potreben velik korak nazaj v času vse tja do 1952. leta, ko so z zakonom priznali ekonomsko fakulteto mesinskega vseučilišča za državni univerzitetni zavod. Člen 11 omenjenega zakona določa, da bodo fakulteto finansirali država, dežela Sicilija in mesinska univerza,
' ki naj sklenejo konvencijo, obnovljivo vsakih deset let. Določal pa je tudi, da je fakulteta ukinjena, če eno od treh teles ne obnovi sporazuma.
In ravno to se je zgodilo. Ni znano, če zaradi pozabljivosti, birokratskega zastoja ali iz drugih razlogov, dežela Sicilija ni. obnovila konvencije, zaradi česar je po zakonu fakulteta u-kinjena in njeno delovanje že poldrugo leto protizakonito.
No, v sodobnem svetu je pozabljivost postala skorajda socialna bolezen. Današnji človek je izpostavljen tolikim slepilom, vabam, pozivom, vse večjemu hrupu in vse hitrejšemu tempu življenja in je skorajda naravno, da si vsega ne more več zapomniti. Kaj vse pozabljajo ljudje v barih, parkih, avtobusih in drugih javnih prostorih je razvidno iz najrazličnejše šare, ki se kopiči v občinskih u-radih za najdene predmete, vendar pa gre poudariti, da v tej epidemiji, je državne,- deželne in druge funkcionarje ter birokrate napadla posebne vrste pozabljivost, ki pesti še posebej Jug: omenjeni zelo pogosto pozabljajo na svoje službene dolžnosti, dogaja se celo, da včasih pozabijo tudi, da morajo v službo, presneto pa. 26. in 27. v mesecu nikoli ne pozabijo, da «morajo» po plačo. Takrat so presenetljivo točni.
aretiranci v okviru te akcije bil tudi neki vojak), protestna nota kajpak ni pomagala, saj je bilo prebivalstvo dežele Baskov seznanjeno z vsebino tiskovne konference že nekaj ur pni njenem sklicanju. Čeprav je večina Baskov obsodila a tentat (ne toliko zaradi njegove krvave narave, kolikor zlasti zato, ker se zmernejše struje organizacije ETA pripravljajo na politična pogajanja z madridskimi oblastmi, ki utegnejo biti zaradi takih in podobnih nasilnih dejanj znatno otežkoče-na), ni mogoče mimo dejstva, da bodo bojevite izjave vojaškega krila ETA le še spodbudile zatirano ljudstvo k vsestranski podkrepitvi
Španske desničarske sile so izkoristile umor kraljevega svetnika Luisa Francisca Fioresa, da so sprožile veliko ofenzivo. Na sliki: prizor s pogreba desničarskega veljaka
pclegla ostra polemika, ki jo je vzburil komunistični senator D’An-gelosante s svojo včerajšnjo izjavo o delu parlamentarne preiskovalne komisije, se je predsedstvo le-te danes nepričakovano sestalo v zvezi z delno nepojasnjenim dogodkom, ki je morda povezan s škandalom Lockheed. Gre za to: policija je sinoči izročila predsedstvu komisije torbo z zajetnim svežnjem dokumentov (okrog 150 tipkanih strani), ki so zadevali ameriško večnacionalno družbo in njeno vojaško transportno letalo «Hercules C-130». Torbo je pozno žvečer našel neki smetar, ki io je izročil možem postave.
Preiskovalci so pozneje ugotovili, da so dokumenti last ameriškega državljana Leona Stephena jr., vodje oddelka za marketing letalske družbe. Stephen naj bi prispel v I-talijo, da bi se udeležil srečanja o vprašanju letalstva, ki se bo začelo v Firencah in kateremu, kot izhaja iz policijskega zapisnika, naj bi ukradli torbo. Komisija je zato stopila v stik z ameriškim veleposlaništvom in z njegovo pomočjo vrnila lastniku dokumente, ki so jih prej fotokopirali. Po bežnem pre-1 gledu gradiva (dokumenti so bili vsi v angleščini, ki jo obvladajo samo nekateri člani komisije) naj bi tudi ugotovili, da ni neposredno povezano s škandalom.
Kot rečeno je včerajšnja izjava komunističnega senatorja D’Angelosanteja uredniku časnikarske agencije «Italia», da bo po povratku iz ZDA komisija morala odločati o zasliševanju Rumorja, Tanassija in Guia in o morebitnem zapornem nalogu zanje, izzvala ostro reakcijo v KD. Po posegu predsednika komisije MarFnazzolija sta tudi načelnika demokrščanskih parlamentarnih skupin KD Piccoli in Bartolomei protestirala pri predsedniku zbornice in senata, češ da je «komu-nisfčni predstavnik kršil tajnost preiskovalnega postopka in s svojim grobim in izrazito pristranskim ravnanjem okrnil ugled komisije».
Še ostrejše je bilo demokrščansko glasilo «Il Pòpolo», ki je označilo D’Angelosantejevo izjavo za «nezaslišano tako z moralnega kol s pravnega vidika», saj naj bi «znova u-veljavljala staro igro medsebojnega klanja». Za socialdemokratskega predsednika Saragata pa izjava je «v odločnem nasprotju s spoštovanjem, ki bi ga moral imeti do svoje funkcije sodn;ka». Predsednik poslanske zbornice Ingrao pa je poslal komisiji pismo v zvezi s tajnostjo preiskovalnega postopka.
Vsem je komunistični senator odgovoril med intervjujem z urednikom radijskega dnevnika GR-1. «Nisem nikoli trdil — je poudaril — da gre Rumorja, Tanassija ali Guia a-retirati. Poudaril sem le, da jih bomo kot v vsaki preiskavi, ob koncu znova zaslišali, odvisno pač od zbranega gradiva, podpisali sodni poziv ali pa zaporni nalog. Moja je le abstraktna ugotovitev, ki izhaja iz zakonskih določil.
Na vprašanje, če je dovolj dokazov za zaporni nalog pa je D’Ange-losante poudaril, da mora o tem presojati komisija, ki lahko sori po merilu, ki bo za vse tri enako ali pa različno. Senator je še dodal, da preiskovalci niso še razpravljali o tem vprašanju.
Preiskava je, kot vse kaže, pri
ko se še ni i koncu. Po povratku v ZDA (potova-. čelnik policije Angelo Vicari, bivši
»	I.;	4rv 4	1,«4- 4~ v%/\n/4n»t4.1 TVA-~„1_______ ______l • _	_______......... . i	<.!»_•
nje bo, kot je poudaril D’Angelosan-te, «zadnje dejanje» preiskave), kjer naj bi zaslišali bivšega predsednika Lockheed Kotchiana, bo komisija zaslišala glavne tri obtožence in nato seznanila parlament s svojimi zaključki.
V Tratta zaključek preiskave o protizakonitem telefonskem prisluškovanju?
RIM, 7. — Davi je odpotoval iz Rima v Milan sodnik Giuseppe Piz-zutti, ki vodi preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Sodnik, ki potuje v spremstvu karabinjerskega častnika Varisca, bo v lombardijskem velemestu zaslišal vrsto ljudi ter opravil vrsto ogledov, ki naj bi pospešili zaključek preiskave, ki se vleče že štiri leta.
V zadevo je vpletena vrsta vidnih osebnosti, med katerimi bivši na-
vodja razpuščenega urada «affari riservati» pri notranjem ministrstvu Federico Amato, kvestor Mario Nar-done, bivši policijski nadzornik Walter Beneforti in zasebni detektiv Tom Ponzi. Preiskavo je sprožil pre-tor Infelisi, nadaljevalo pa jo je državno pravdništvo in nato preiskovalni urad pri rimskem sodišču.
Avtobus podrl atensko «sveto» oljčno drevo
ATENE, 7. — Avtobus, ki je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste na gredico, je davi ob svitu iz-ril «sveto oljčno drevo», simbol mesta Aten, ki je raslo na zavarovani gredici pred filozofsko fakulteto. Le-to jo je ustanovil filozof Platon ob «sveti cesti» 5 km od središča Aten. Drevo je bilo staro skoraj 2.400 let in grška vlada ga je proglasila za «zgodovinski spomenik».
Pred strmoglavljenjem na letalu eksplozija Castrovi nasprotniki čedalje bolj aktivni
BRIDGETOWN, 7. — Okvara na motorjih ali eksplozija bombe, nesreča ali sabotaža? To vprašanje si zastavljajo člani kubanske preiskovalne komisije, ki mora preveriti vzroke strašne letalske nesreče prf> otočju Barbados vzhodno od Malih Antilov, pri kateri je našlo smrt 78 oseb.
Tragedija, se je pripetila včeraj cb 13.35 po krajevnem oziroma ob 18.35 po srednjeevropskem času. Letalo DC-8 kubanske družbe «Cubana de Aviacion», ki so ga havanske oblasti najele skupno z drugim povsem enakim letalom od kanadske državne letalske družbe, je letelo na redni tedenski progi Guyana Havana s postanki v Trinidadu, na Barbadosu in Jamajki. Z barba-doškega letališča Seawell je redno odletelo, toda po približno 20 minutah je poveljnik letala sporočil kontrolnemu stolpu letališča Seawell, da je zaslišal nekakšno eksplozijo, zato da namerava obrniti letalo zo pet proti Barbadosu. Takoj zatem je bila radijska zveza prekinjena.
Nesreča je bila bliskovita, ve povedati potovalni agent Paul Fot
...................................................................................imiiiiiiiiiiiimtimiimiiiimmiiiimiimiimiii
VČERAJŠNJA SPLOŠNA STAVKA OHROMILA PROIZVODNE IN DRUGE DEJAVNOSTI
Francosko delavstvo zavrača, protiinflacijsko politiko
Trda preizkušnja za predsednika vlade ■ Leva opozicija vidi v napovedanih ukrepih napad na kupno moč delavcev - Negodovanje tudi v vrstah policije
PARIZ, 7. — Sindikalne zveze CGT (komunisti), CFDT (socialisti) in FEN (skrajna levica) so oklicali danes 24-urno splošno stavko, da z njo podkrepijo nasprotovanje vladni protiinflacijski politiki. To je prva trda preizkušnja za novega predsednika vlade Raymonda Barra, po katerem so Judi poimenovali skupek ukrepov za pobijanje skokovite inflacije. Leva opozicija je že od vsega začetka najavila, da bo glasovala proti «načrtu Barre», sam predsednik vlade pa je včeraj pred parlamentom, kjer se danes zvečer zaključi razprava o 0-menjenih ukrepih, dejal, da bi poraz njegove politike pomenil hkrati poraz za vso Francijo. Značilno pri tem pa je, da je Mitterrand v svojstvu vodje leve opozicije med napovedjo o nezaupnici protiinflacijski politiki nekako obšel Barra ter si rajši privoščil Giscarda d'Estainga; vso odgo-
v zdajšnjem gospodarskem trenutku, je pa vsekakor kritizirala nekatere točke protiinflacijskega programa).
Stavka je ohromila delo v tovarnah (nekatere so bile kljub odsotnosti večine delavcev odprte), močno Zavrla železniški, avtobusni in notranji letalski promet, ustavila razdeljevanje pošte ter omejila razdeljevanje električnega toka in prir,a.
Skozi središčne ulice se je odvil sprevod delavcev, ki jih je bilo nad 500.000. Na zborovanjih so spregovorili politični voditelji leve opozicije, med njimi Francois Mitterrand in Georges Marcbais. Med drugim so naglasili, da ni bil položaj v Franciji tako težak že od 1. 1968, ko, so državo pretresle silovite delavske in študentske demonstracije. Govorniki so ostro napadli Barrov protiinflacij-
penih kemijskih spojin. V začetku novembra bo skupina izvedencev laboratorija za morsko hidrobiologijo pri ministrstvu za kmetijstvo začela z delom s sredstvi, ki jih je dalo na razpolago finančno ministrstvo.
«Če bi kovinske posode, v katerih je strup, popustile — je pred nedavnim poudaril znani raziskovalec morja Cousteau — bi bile posledice nepopisne. Zginile bi vse alge in plancton in strup bi po prehrambni verigi prišel do človeka.»
Ladjarska družba lastnica «Cavtata» je lani predlagala italijanski vladi, da bi odstranili nevarne jeklenke, vendar pa so izvedenci ministrstva za trgovinsko mornarico predlog zavrnili. Menili so, da je poskus prenevaren, češ da bi med ; dviganjem na površino jeklenke lah-
„-- --------------sl<i program, katerega namen je za-, ko popustile. Sedaj razmišljajo o
vornost za hudo gospodarsko in de- I vret’ pa.leg inflacije, ki se^ letno dvi- drugih možnih rešitvah. Nekateri
narno krizo, ki jo preživlja Francija, nosi po mnenju tajnika socialistične stranke prav predsednik republike, ki naj bi bil kriv za vse politično-gospodarske napake od 1. 1963 naprej.
Današnje stavkovno giba,nje, ki se mh je odzvalo po navedbah sindikalnih voditeljev nad 80 odstotkov u-službencev (po sodbi industrijcev pa niti polovica delovnih kadrov), sicer ne more zamajati temeljev Barrove vlade, nedvomno pa' bo negativno u-činkovalo na uresničitev napovedanih ukrepov; to pa je tudi glavni namen sindikatov CGT in CFDT (katoliška sindikalna organizacija CFO k stavki ni pristopila, ker jo ima za škodljivo
.r’iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiii|">»i»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||iiiii|||||
Pismo FNSI in FULPC Giuliu Andreottiju
RIM, 7. — časnikarsko združenje FNSI in federacija tiskarskih delavcev FULPC sta sklenili, da se umakneta iz vseh vladnih komisij, med katerimi je tudi komisija, ki odloča o priznavanju kreditov po izredno ugodnih pogojih založniškim hišam. Sindikata sta napovedala svoj sklep v pismu vladnemu predsedniku Andreottiju.
FNSI in FULPC razčlenjujeta v svojem pismu vsa nerešena vprašanja na področju sredstev javnega obveščanja, največjo pozornost pa posvečata podražitvi časnikov, podpori časnikarjem in tiskarjem, ki samoupravno vodijo nekatere založniške hiše ter vprašanju ukinjenih listov ali tistih, ki so na tem, da jih ukinejo. Sindikata poudarjata pripravljenost na bolj odprto in tvorno soočenje tako na sindikalni kot na politični ravni z vsemi silami, ki lahko pripomorejo k rešitvi hude krize, ki pretresa italijansko založništvo in v tej zvezi opozarjata na svoj prispevek, ki se je konkretiziral v skupku predlogov za reformo tiska, glavna cilja katere naj bosta dejanski pluralizem listov in sanacija založniških, hiš.
Sindikata poudarjata nadalje, da sta zahtevala, naj v tej prehodni fazi, ko država podpira založništvo z znatnimi denarnimi sredstvi, vlada in politične sile preprečijo odpuščanje delavcev in ukinitev časopisov, vendar pa je poziv naletel na gluha ušesa. Obenem je vlada sklenila podražiti liste, kar bo koristilo samo večjim časopisom, medtem ko bo hudo prizadelo manjše. V zaključku svojega pisma FNSI in FULPC pozivata vladnega predsednika, naj končno poseže.
PO PREDVČERAJŠNJEM DESNIČARSKEM DRŽAVNEM UDARU
Položaj na Tajskem navidezno miren
Pramoj zopet na svobodi, usoda drugih političnih osebnosti pa ni znana
BANGKOK, 7. — Po včerajšnjem vojaškem udaru skrajno desničarskega kova, tajska in svetovna javnost pričakujeta uradno sporočilo o sestavi nove vlade, še zlasti pa pro-gramskopolitični govor, ki naj pokaže, kam pravzaprav meri diktatura. Seveda gre pri tem zgolj za evfemizem, kakor ugotavljajo politični komentatorji, saj je mogoče že iz včerajšnjih skopih izjav admirala Sangada Čalaviuja, ki je prevzel vso oblast v državi, razbrati, da bo novi režim strogo nacionalistične in protikomunistične narave.
Tujih reakcij na tajski puč je bilo doslej maio, vsekakor značilno in dokaj zgovorno pa je stališče, ki ga je zavzela do desničarskih prevratnikov vietnamska vlada. Njen glasnik je med drugim naglasili da so v zadevo VDleteni ameriški vohuni CIA in sploh zahodni reakcionarni krogi, ki jim je do tega. da se na jugovzhodni azijski šahovnici ustvari novo žarišče mednarodne napetosti. V tej zvezi ni odvečna pripomba, da so imele ZDA na Tajskem pomembno letalsko oporišče, ki pa so ga po pekočem porazu v Vietnamu nekako «demobilizirale». Brez dvoma pa se tam še vedno nahajajo zahodnoimperialistični netilci politične mržnje in protikomunizma, ki so zgladili pot pučistom s provokacijami med levičarskimi študenti, ki so jim nasedli.
Čalavju je danes izpustil.na svo-.
bodo prejšnjega predsednika vlade Senija Pramoja, ki ga je dal takoj po državnem udaru zapreti. Nekateri pravijo, da sta stara prijatelja. Izpuščen je bil tudi rektor univerze, ki je bila izhodišče krvavih neredov, med katerimi je bilo ubitih 27 in ranjenih več sto oseb (številne levičarske študente so mladi fašistični zločinci linčali kar na ulici s tem, da so jih obesili ozi roma sežgali); Puey Ungpakorn je docent za filozofijo ter je po izpustitvi iz ječe odpotoval v London. Usoda drugih vidnih osebnosti druž-beno-političnega življenja ni znana.
Položaj v državi je sicer 'miren. Trgovine in gostišča so odprta, ljudje so se odpravili redno na delo, poštna služba deluje, televizija oddaja redno sporede, ki pa morajo biti brez političnih vložkov, le časopisi ne izhajajo,, in to do novega ukaza. Zaprte so tudi solè in seveda univerza, ki jo imajo za leglo «prevratniške levice». Letalski promet s tujino ni bil prekinjen, tako tudi ne telefonske zveze.
VANCOUVER, 7. - Jonny Hathaway, 51 let star britanski grafik je danes privozil s svojim kolesom pred vancouversko občinsko palačo, kjer je zaključil 80.000 km dolgo pot o-krog sveta. Grafik, ki je odpotoval v novembru 1974. leta, je prekolesaril.51. držav na vseh celinah. ;
Marsova tla podobna dnu Mrtvega morja?
PASADENA (Kalifornija), 7. — Kaže, da je sestava Marsove skorje zelo podobna usedlinam na dnu Mrtvega morja in na katere so znatno vplivali vrelci tople vode. Do tega zaključka so prišli znanstveniki vesoljskega laboratorija v Pasadeni, ki spremljajo delo avtomatskih postaj «viking» na rdečem planetu. Zadnji laboratorijski poskusi sonde «viking 2» so namreč pokazali, da je sestava tal na področju Utopija enaka sestavi , tal, kjer je pristala postaja «viking 1». V površinski skorji Marsa je okrog 15 odstotkov železa, «utopljenega» v glini, ter manjše količine silicija' fosfora, kobalta, mangana in aluminija. Odkritje potrjuje domnevo, da so sestavo skorje pred milijoni let pogojevali klimatski pogoji, ki so bili za dober del površine' enaki.
Medtem pa ameriški znanstveniki še vedno niso dobili dokončnega odgovora na vprašanje, ali na rdečem planetu obstaja življenje. Vsi dosedanji poskusi kažejo, da domneve ne gre ovreči, vendar pa je tudi ne gre usvojiti. Vprašanje je tudi, če bodo rezultati poskusov, ki jih' imajo še v načrtu, dali dokončen-in nedvoumen odgovor. .
ga za 13 odst,., tudi naraščanje neza , poštenosti (milijon delovnih moči) ter popraviti škodo zaradi izredne suše. ki jo je še vedno čutiti kljub nastopu deževnega vremena. «Načrt Barre» predvideva z ene strani začasno zamrznitev cen in znižanje po-trošnih davkov, z druge pa povišanje davkov na srednje in visoke dohodke. Sindikalisti očitajo vladi, da hoče s temi ukrepi skrčiti kupno moč delavskih množic. Komunist Se-guy je mnenja, da bo protiinflacijski načrt le še zaostril gospodarsko krizo in povečal število brezposelnih. So-cialkomunistična opozicija zahteva, naj parlament odkloni omenjeni načrt in marsikdo vidi v tem očitno izzivanje Giscarda d’Estainga Ob današnji stavki velja omeniti, da so včeraj prekrižali roke celo policisti v civilu, medtem ko so drugi agenti pustili na policijskih poveljstvih orožje in tako omogočili «malim zlikovcem», kot sami pravijo, nekaj oddiha. Za preprečevanje hujših kriminalnih dejanj je vsekakor poskrbela zasilna služba. Policisti protestirajo zaradi prenizkih prejemkov, nezadostnega števila agentov in pretežkega delovnega urnika. Ko bi se kaj takega zgodilo v Italiji, bi kaznilnici v Peschieri in Gaeti kar prekipevali, sicer pa je treba upoštevati, da uživajo francoski policisti z razliko od italijanskih določene sindikalne pravice.
Splošna stavka je znatno prizadela tudi pariško mednarodno avtomobilsko razstavo, saj je bil obisk dokaj skromen; pa ne samo zaradi ohromitve javnih prevozov, temveč tudi, ker morajo Francozi že sedaj varčevati in trošiti denar za koristnejše drobine, kakor pa so vozila. Osnutek proračuna za 1. 1977, ki ga je vlada predložila parlamentu, kaže med drugim, da se bodo prihodnje leto življenjski stroški za posamezno (družino povzpeli za nadaljnjih 3,8 odstotka, cene na drobno naj bi na-rastle za 6,5 odst., plače pa za 10,3 odst. proti 15-16 odst. letos.
strokovnjaki so predlagali, da bi potopljeno ladjo in njen nevaren tovor zalili s cementom, vprašanje pa je, če je taka rešitev res najboljša. Poleg tehničnih težav je tudi problem stroškov, saj bi za tako rešitev potrošili od 25 do 30 milijard lir. Kdo bo kril izdatke? Marsikdo meni, da ta strošek ne bi šel v breme italijanski vladi pač pa družbi, ki je zavarovala ladjo.
RIM, 7. — Parlamentarna komisija, ki mora raziskati afero Andreotti, - Miceli in ki je sinoči zaslišala bivšega načelnika obveščevalne službe, se bo znova sestala v ponedeljek, 14. oktobra, da zasliši predsednika vlade.
ser, ki se ie v tistih trenutkih nahajal. v . družbi, več oseb pred bar-badoškim hotelom Paradise Beach. Letalo-jè-priletelo iz oblaka v kotu 75 stopinj: najprej se je zdelo, k-ot bi ostalo v 'zraku kakih 60 m nad morsko gladino, nato pa je strmoglavilo. Neki drugi očividec je mnenja, da je Tedaj deloval na letalu isamo levi motor.
Manjša pptniška ladja in številni ribiški čolni so brž po nesreči odpluli proti mestu, kamor je padlo letalo, se pravi 17 km od otoka; morje jo- tam globoko nekako 300 m. Reševalci so zapazili na gladini velik oljnat madež . in razbitine, postopoma pa so začela prihajati na površje trupla. Našteli so jih 35. Nesreče ni torej preživel nihče od 78 potnikov oziroma članov posadke (kaže, da je poleg redne posadke bila na letalu še rezervna zaradi velikega števila potnikov). Med ponesrečenci je bilo 62 kubanskih državljanov, 11 prebivalcev Guyane in 5 severnih Korejcev, članov trgovskega odposlanstva, ki je zaradi poslov potovalo po karibsldh otokih. Med kubanskimi žrtvami sta bili moško in žensko sabljaško moštvo, ki je odneslo vseh 8 možnih zlatih odličij na pravkar zaključenem sabljaškem prvenstvu Srednje Amerike in Karibskega otočja.
To je prva nesreča nekega kubanskega letala v poslednjih 26 letih, obenem pa tudi prva nesreča tujega letala na območju Barbados, kjer so doslej zaznamovali le nekaj nesreč manjših, turističnih letal.
Prave vzroke nesreče bo težko pojasniti, ker so se razbitine jeta, kot rečeno, pogreznile precej globoko v morje. Kubanskim preiskovalcem preostaja torej le pričevanje kontrolnega stolpa na barbadoškem letališču Seawell, iz katerega naj bi ugotovili, kakšne vrste eksplozijo je zaslišal poveljnik letala tik pred nesrečo. Z druge strani so dosedanja pričevanja očividcev dakaj meglena: en; n.pr. zatrjujejo, da se letalo po strmoglavljenju ni raztreščilo ob dotiku z morsko gladino, drugi vedo povedati, da se je razletelo na kose, tretji zopet pravijo, da- se je med vrtoglavim padcem vil iz zadnjega dela trupa gost dim.
Domneva, da je šlo za atentat in da so slednjega izvršili kubanski protirevolucionarji, je najbolj , verjetna. Ne gre nač pozabiti, da so fašistični nasprotniki Castrove vlade 9. julija letos hoteli uničiti neko drugo kubansko letalo: bombo so skrili v kovček, ki pa je eksplodiral še preden so ga naložili na letalo (na letališču v Kingstonu, Ja-maika). Naslednjega dne pa je bomba razdejala prostore družbe British West Indian Airways na otoku Barbados, na katero se opira kubanska letalska družba.
Pozneje je prišla vest. ki je le še potrdila domnevo o atentatu. Letalo se je zrušilo zaradi eksplozije, slednjo pa je povzročila magnetska bomba, ki so jo podtaknili nasprot-n:kj Castrove vlade. Gre za pripadnike tako imenovanega protirevolucionarnega gibanja «El Condor».
SINGAPUR, 7. — Singapursko sodišče je danes obsodilo na smrt tri razpečevalce mamil. Gre za nekega trgovca, ki je razpečeval morfij, za nekega slikarja in za mesarja, ki sta prekupčevala s heroinom.
* - m # ...m,.
V kratkem analiza vzorcev morja, kjer se je potopila «Cavtat»
RIM, 7. — Italijanska vlada se je končno odločila, za analizo vzorcev morja pri Otrantu, kjer se je pred dvema letoma potopila jugoslovanska ladja «Cavtat» s tovorom svinčenega tetraetila, .enega .najbolj stru-
V okviru splošne stavke so včeraj stavkali v Franciji tudi smetarji. Posledice stavke so vidne predvsem v velikih mestih, kjer se, kot kaže gornja slika, ki je bila posneta v Parizu, na ulicah, kopičijo grmade odpadkov	(Telefoto Ansa-Upi)