jggjpfo Poštnina platana d gotovini V Ijubliani, stala M. maeca 193? Cena din 1 SimimsNl dem Stev. 12 Z Ilustrirano prilogo "Teden o slikah« im II. Siloviti boji med policijo, mobilno gardo in komunističnimi demonstranti v pariškem predmestju I Vg$£g \Jm IfldTCd Komunistični poboji v Parizu Pariz, 17. marca. o. Do strahovitih pobojev, ki so jih povzročili pariški komunistični pristaši jo prišlo snoči v predmestju Clichy. 'l'u je imela snoči svoj mesečni sestanek Francoska socialna stranka, v katero sc je spremenila bivša bojevniška organizacija »Ognjeni križi«, ki jo vodi polkovnik La Rocquc. Sestanek ni bil kaka provokacija, marveč običajni mesečni zbor vsega članstva v tem okraju. , , .... . Za to prireditev so zvedeli komunisti in je krajevno vodstvo komunistične stranke izdalo vsemu'organiziranemu članstvu navodilo, naj se zbere pred lokalom, kjer bo sestanek pristašev socialne stranke in naj sestanek razbije za vsako ceno. Zdi se, da so hoteli komunisti preizkusiti, v koliko funkcionirajo njihove udarne čete in milica. V okolici omenjenega kinematografa sc je zbralo kakih 3(100 komunistov, ki so zasedli tudi vse sosednje ulice in čakali, kdaj bodo pristaši socialne stranke prišli iz kinematografa. Ko so hoteli ti na cesto, jih jo komunistična masa sprejela s tuljenjem, s kamenjem in z gorjačami. Ker jo bilo članov socialne stranke komaj nekaj sto, je bilo jasno, da ne bodo mogli vzdržati napada organiziranih komunističnih čet. Zato je predsednik krajevnega odbora skušal poklicati na pomoč policijo. Toda policija je bila že z druge strani obveščena in je z vso naglico na avtomobilih pridrvela v predmestje Clichy. 500 policistov skuša ohraniti Imir Med tem pa so komupisti že navalili na kino in razvil se je strahovit boj med obema nasprotnikoma. Ko je prišla policija, so komunistični vodje dali geslo, naj njihovi oddelki napadejo policiste. Policaji so se morali pred točo komenja in različnih predmetov umakniti, ker niso hoteli uporabljati orožja. Poklicali so na pomoč več eskadronov republikanske garde na konjih. Ko so prišla vsa ojačenja, jo 500 policistov ter 40 manjših oddelkov mobilne garde skušalo omogočiti pristašem social-nc stranke varen odhod z zborovanja. Toda komunisti so sc med tem zabarikadirali v sosednih ulicah tor postavili ob hišah zaklone. On tam so napadali policijo ter ‘Snobilno gardo in so bila vsa posredovanja brezuspešna. Ko so padli prvi streli iz komunističnih vrst, je poveljnik policije poklical upravnika policijo Langorona, naj pride posredovat. Prefekt je obvestil notranjega ministra Dormoya, ki je takoj odhitel na kraj demonstracij v spremstvu ravnatelja kabineta predsednika vlade Blumela. Preden so posredovalci prišli, so komunisti začeli vsevprek streljati na policijo, na vojaštvo in na člane socialno stranke. Poveljnik mobilno garde je tedaj zagrozil komunistom, da bo ukazal strc- trga preloveni)i je menda vedno več takšnih žalostnih primerov, ki zanje morda nosijo moški ravno toliko krivde, kakor pa ženske, ki se zaradi slabe vzgoje odločijo tudi za skrajno sredstvo, ki naj jih reši srčnih bolečin — za samomor. Dostikrat pa je tudi vzgoja bila dobra, dokler so takšna dekleta vsaj pri svojih starših. Ko pa jih usoda zanese kam na tuje, pa kaj rade pozabijo na vse lepe nauke svojih staršev in dostikrat izgub« tudi pravo razsodnost, ki bi bila ravno v »nevarnejših krajih« tembolj na mestu. Tako govori tudi žalostna zgodba mlade Kranjčanke J. J., ki je obupala nad svojim življenjem tudi zaradi nesrečne ljubezni. K sreči ta zgodba ni imela takšnega konca, kakor si ga je zaželelo to dekle. V Vukovarju s« je vrgla pod vlak. Strojevodja pa je na progi opazil nekaj sumljiv«ga, in je skušal vlak na mestu ustaviti. Hitrost vlaka je že toliko zmanjšal, da j« lokomotiva samo š« nalahko potiskala obupan-ko pred seboj naprej, tako da je le ta dobila le lažje poškodbe in ji je bila smrt zaenkrat zaradi pazljivosti strojevodje prihranjena. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer bo gotovo v kratkem okrevala. ^Feniks" Gospod Zolger Zvonko, direktor, in gospodična Rozman Slava, prokuristinja pri direkciji »Jugoslovanskega Feniksa« v Ljubljani, sta danes izstopila iz službe. Posle ljubljanske direkcije bo vodil odslej gospod Ivo Lah, aktuar Okrožnega urada za zavarovanje delavce* v Ljubljani, dokler ne bo upravni odbor »Jugoslovanskega Feniksa« naredil drugih sklepov v pogledu vodstva ljubljanske direkcije. od mojega. Ta Črka mo je rešila »apora in sem lahko nadaljeval pot proti domu. Na postaji Mestri v Severni Italiji sem izstopil. .?n,a^ ,l)a 8em pod seboj začutil trdna tla, sta bila pri meni zopet dva miličnika. Povabila sta me s seboj. Moral sem iima slediti v veliko poslopje. Po temnih in dolgih hodnikih smo prišli v veliko, s črnim prevlečeno sobo. V kotu pa ie visela črna zastava e mrtvaško glavo. Povedala sta mi, da se tu zbirajo anarhisti, ki sprejemajo nove Člane. Ponudila sta mi veliko denarja, če pristopim v njihovo organizacijo. Začel sem se izgovarjati, da se vračam domov na Madžarsko, ter da jim bom poročal od doma. Mislim, da na moje poročilo ne čakata več; če pa, naj čakata še naprej... Vrnil sem se domov ravno na sveti večer. Bil je to sveti večer, kakršnega v naši družinici še nismo doživeli.« £.... , ■ B>1| 6 let v konfinaciji Kaj pripoveduje moi, ki je po 6 letih konfinacije prišel v Ljubljano Kulturni koledar Joief Buh Dno 17. marca 1833 so je rodil v Lučinah v Poljanski dolini ameriški misijonar Frančišek Jožef Buh. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Potem je bil kaplan v Loškem potoku in Hadefah. Leta 1864 pa je odšel v Ameriko. Misijonarji je med Indijanci ob jezeru Winnebago. Ustanovil je več cerkva, med njimi tudi več slovenskih. Leta 1901 je postal župnik v novem mestu Ely, kjer je imel številno slovensko naselbino. Bil je generalni vikar duhuthske škofije. Posvetna oblast je uazvala — v znak priznanja za njegovo pijonirsko delo — ločeni del mesta Pierz z njegovim imenom: Buh. Veliko je tudi storil za prosveto med slovenskimi naseljenci. L. 1891 je kupil od Ant. Murnika pravkar ustanovljeni prvi slovenski list »Amerikanski Slovenec«, ki se je lepo razvil. — V Toweru je ustanovil tudi prvo slovensko tiskarno. Ustanavljal je podporna društva in delal za medsebojno spoznavanje slovenskih naseljencev. Umrl je 3. februarja 1923 v Duluthu. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 17. marca: Jedert. Jutri, četrtek, 18. marca: Ciril. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva cesla 1; mr* Bahovec, Kongresni trg 12 in Komotar, Vič. Drama: »Dr.«. Izven. Opera: »Ero i onega sveta«. Red Sreda. Kino Union: Lurd v žaru svojih čudežev. Kino Sloga: Mayerling. Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen. * K I N TEI. 22-21 UNION Ob 20. url Kritna predstava velikega nima LURD ¥ žaru svojih Čudežev DaneB samo ena predstava oo 30. url, vse ostale odpadejo. TEL. 27-30 SLOGA Velemm o nalvečll tragediji habsburške dinastije Mayerling TEI. 21-24 MATICA Danes poslednji6t Grandu osno Ulmsko delo Beethovnova velika ljubezen njegovo delo in njegov« bolest HARRV BAUR Danes predstave samo od 16 in 21-18. Predstava od 19-10 odpade radi Koncerta o& 16.. 19." o 21." jx KatoliSki delavci in delavke! V petek, dne 19. marca t. 1. proslavi Zveza združenih delavcev v Ljubljani svojogu zaščitnika sv. Jožefa s sveto mašo in cerkvenim govorom, ki bo ob 9 v kapeli Vzajemne zavarovalnice ha Masarykovi cesti. Po sv. maši je zborovanje v mali dvorani Delavske zbornice (vhod iz Čopova ulice). Udeležba članstva ZZD naj bo častna! — Zveza združenih delavcev v Ljubljani. V. znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo v Četrtek, dne 18. marca ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, pritličje levo. Predaval bo g. profesor E. Schmid iz Miinchna o temi »Kemični ustroj nalivne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen. Ljudski oder. Ljudski oder ponovi na praznik sv. Jožefa ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani JJrabosnjakovo: »Igro o izgubljenem sinu«. Igra je doživela preteklo nedeljo že dve zelo uspeli predstavi, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice. I’ri igri sodeluje Akademski pevski kvintet in Sentpeterski godalni trio. Predprodaja vstopnic v pisarni I’ax et bonum v frančiškanski pasaži. Fantovska akademija. Fantje ljubljanskih in okoliških prosvetnih društev vas vabijo na akademijo, ki bo kot nekak zunanji zaključek fantovske velikonočne obnove, na praznik sv. Jožefa ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani. Na sporedu so Iej>e točke fantovskega orkestra, moškega zbora, pa tudi mladcev. Z obiskom te prireditve boste okrepili delavnost katoliške mladine. Vstopnice in sporede dobite v pisarni »Pas ct bonum« v frančiškanski pasaži. Mladinski zbor in orkester šole Glasbene Malice nastopita danes ob četrt na sedem v veliki filharmonični dvorani na III. produkciji, ki se vrše pod skupnim naslovom »Učite se glasbe«. Mladinski zbor zapoje poleg prisrčnih Adamičevih, Mirkovih, Premrlovih in Sattnerjovih skladb tudi ftivičeva in Osterčeva dela iz najnovejše slovenske literature. Da je prof. Jeraj najboljši naš učitelj ansamblskega pouka, je ponovno pokazal Z malim, pa tudi z velikim orkestrom. Zato bo tudi nocojšnji nastop gotovo vzbudil največje zanimanje. Pred začetkom produkcije ima primeren nagovor, ki spada v okvir tedna »Učite se glasbe« prof Škerjanc. Poslednja produkcija tega tedna bo jutri zvečer ob četrt na sedem tudi v filharmonični dvorani, nastopijo konservatoristi.- Iz Splita pride prihodnji teden v Ljubljano splitsko inuzifko druStvo Zvonimir in bo izvajalo v veliki filharmonični dvorani oratorij >Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa«. Moški zbor Zvonimira je to dela v lanski sezoni ponovno izvajal z največjim uspehom. Podrobnosti slede, predprodaja vstopnic od petka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče I) RAMA Začetek ob osmih. Sreda, 17. marca- »Dr.« Izven. Gostovanje g. Mi-liajla Markoviča, člana' zagrebškega Narodnega gledališča. četrtek, 18. marca: »Dež in vihar.« Red četrtek. Petek, 19 marca. »Dr.t Izven. OPERA Začetek ob osmih. Sreda, 17. marca: ;-Ero z onega sveta. Red Sreda, četrtek. 18 marca: Plesni večer ge. Zuitc Buczyn-ske. Cene od 30 Din navzdol. Kako gledajo na nas ameriški Slovenci? To vprašanje me je že včasih silno zanimalo. Kako mislijo ljudje na svojo domovino, koliko jo še poznajo in razumejo — brez ozira na kako sentimentalno pesem, polno domotožja. Doslej sem posebno veliko opazoval in spraševal ljudi, prav s tem namenom, da bi mogel odgovoriti na to vprašanje. In priznati moram, da je odgovor na to vprašanje prav žalosten. Bridko je srečavati tukaj Slovenca za Slovencem, ki so vsi obsojeni, da polagoma tonejo v tuj-jem narodu, ki pa so prepričani, da je slovenska domovina še bolj žalostna, revna in obžalovanja vredna. Ne rečem: starejše še veže na daljni domači kraj kaka ljuba oseba ali lep mladosten spomin — vendar pa s pomilovanjem gledajo na one, ki so obsojeni ostati doma ... Malo boste našli med njiini izjem. Tn kako je do tega .prišlo? Po domače bi povedal takole: najprej so skoro vsa pisma, ki jih dobivajo iz domovine, polna tožbi in jadikovanja. Ne rečem, da nimajo taka pisma več uspeha, da privabijo kak dolar iz Amerike — vendar pa onim v tujini silno zagrene lepše spomine in misli na domači kraj. Potem pa časopisje. I* domovine ne poroča skoro nič drugega, kot da se je kje zgodila kaka prav velika nesreča, ali pa, kdo je koga obklal, pobil, ali pa vsaj, kako so se tu in tam stepli. V najboljšem slučaju pa so vse vrstice iz daljnega kraja samo polne smrti: kdo je umrl na lem ali onem koncu. Tako so ta poročila bolj kot kaka mrliška knjiga ali pa neroden zapisnik vseh kriminalnih dejanj na slovenskem oz. jugoslovanskem ozemlju. O drugem skoro ni govora. Kako naj potem razumejo svojo domovino, če je niti ne poznajo ne? Kje naj bi potem tudi našli kako veselo in visoko misel o nji? No, nekateri pa Slovenijo spoznajo: morda so jo celo že večkrat obiskali kot Amerikanci. Prvo, kar ee jim gotovo zgodi, je to, da imajo velike sit- Prcd letošnjo lahko atletsko sezono Ljubljana, 17. marca. Razmere in nesoglasja, ki so pred kratkim še grozile, da bodo uničile naš lahko atletski šport, so se popolnoma pomirile. Opozicija ima svojo »prijateljsko zajedmeo« na eni strani, dočim se oficielno zveza pripravlja z velikim naprti na letošnje leto. Svoja odbora iška mesta so v Zvezi sprejeli tudi že nekateri delegati, ki so jih prej zavrnili radi načelnega nasprotstva proti nekaterim članom sedanjega odbora Današnja Zveza je že sprejela niz sprememb iu sklepov, ki bodo precej izpreme-nili aelo na lahko atletskem športu. Važne izpre-membe so dosedaj: ukinitev prvenstva za moštva, skrajšana proga za državno prvenstvo v cross-countryju, ki znaša letos samo 7.500 m, dočim je bila prejšnja leta 10 km, državno lahko atletsko prvenstvo je združeno v eno samo državno prvenstvo, dočim je bilo prejšnja leta raztrgano včasih tudi na tri dele, važna izprememba je tudi v tem, da bo letošnje državne reprezentante izbiral upr. odbor na temelju poročila tehničnega referenta in na podlagi mnenj ljubljanskega in belgrajslcega delegata. Uvod v letošnjo lahko atletsko sezono bo gozdni tek — cross country — za državno prvenstvo moštev in poedincev, ki se bo letos vriil 4. aprila v Celju. Letos je dolga proga po 13 letih zmanjšana za 3000 m. Vse do leta 1924 se je gozdni tek vrši! na progi 7 km; od tega leta dalj« pa je bila prog« podaljšana na 10 km. Pri zadnji redni skupščini pa je bila proga zopet skrajšana, in to na predlog slovenskih delegatov, ki so smatrali, da bodo s tem pritegnili k tekmovanju večje šte- vilo tekmovalcev in da je proga 10 km za naše razmere predolga. Proti temu predlogu j« bilo sicer nekaj ugovorov, vendar za letošnje leto je bil sprejet. Druga važna izprememba, ki je naletela tudi na precejšen odpor, je spojitev državnega lahko atletskega prvenstva. Dosedaj je bilo deljeno. Opozicija je skupščini trdila, da je tudi to v škodo naši lahki atletiki, in to iz razloga, ker imamo premalo tekmovalcev za posamezne discipline in ker naša lahka atletika še ni dosegla one stopnje, da bi imeli v vsaki panogi vsaj tri specialiste. Radi te spojitve bodo letos odpadle v državnem prvenstvu tudi nekatere točke, ki pa itak niso nikdar vzbujale posebnega zanimanja, taiko meti kopja, krogle in diska z obema rokama, skoki v daljavo in višino z mesta ter hoja na 25 km. Te točke itak niso nikdar nudile kake ostre in lepe borbe in zato jih v državnem prvenstvu skoraj nihče ne bo pogrešal. Najtežje bo seveda za deseteroborce. Dosedaj se je prvenstvo v deseteroboju vršilo vedno posebno, od letos naprej pa bo združeno z državnim prvenstvom. Ker bi pa zlasti za tekače, ki morajo nastopiti poleg svojih disciplin še v štafetah, pomenil velik napor odpraviti vse točke v dveh dneh, se bo prvenstvo vršilo v dneh 4., 5. in 6. septembra, tako da bo program smotreno razdeljen na tri dni. Letošnjo izvedbo državnega prvenstva ima v rokah Zagreb. Nanovo je letos uvedeno tudi točkovanj«, in sicer za prva tri mesta po 3, 2 in 1 točka. Liublfana-Zagreb-Betgrad Druga velika prireditev v letošnjem letu, ki bo po svojem zanimanju gotovo celo zenačila državno prvenstvo, bo srečanje Ljubljane, Zagreba, Belgrada. Izvedbo tega troboja ima v rokah Ljub-ljana m se bo vršil v dneh 27., 28. in 29. junija verjetno na Stadionu. Srečanje teh treh mest pa ni samT°. izključno omejeno na mesta, ampak bodo za Ljubljano startali tudi Mariborčani in Celjani, Petek, 19. marca ob 15: >Lucia di Lammermoor.« Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron.« Izven. Cene od SO Din navzdol. OPERA Popoldanska predstava z gostom tenoristom g, Josipom Rijavcem. Da bi imeli tudi podeželski obiskovalci naše opere priliko slišati našega slavnega in priljubljenega Rijavca, se bo vršila v petek na dan svetega Jožefa ob 15. uri popoldne pri znižanih cenah predstava Donizettijeve opere »Lu-cia di Lammermoor« z g. Rijavcem v glavni tenor-partiji m gdč. ŽupevČevo v naslovni kolora- ii partiji. ski turn Mariborsko gledališč« Sreda, 17. marca: Zaprto. četrtek 18. marca ob ‘20: ^čevljar Anton Hit;. Red C. Zuižane cene. Petek, 10. marca ob 15: >Dr.«, Znižane cene. — Ob ‘20: »Ciganski priinaš«. Globoko znižane cene. Zadnjič. no?ti na meji, ker jim nekateri hočejo vsaj pol Ame-nike zacariniti — in ne pomislijo na vse milijone, ki so jih Amerikanci že poslali domovini. Potem jih obsuje množica onih, ki s« ob lakih prilikah vsi radi prištevajo k sorodstvu iu vsak računa vsaj na majhen »spomin«. In marsikdo mora še hitro brzojaviti domov po denar, da spet lahko pride iz Slovenije. In mnogi, ki drugače ob vsaki priliki vozijo v najlepših avtomobilih po najlepših krajih vsakega, ki le diši malo po tujem narodu, smatrajo te ljudi kot bogate rodoljube st dežele, ki so pripravni za ta ali oni dovtip. Da bi jim pa vsaj malo pomagali in jim olajšali pravo, globoko spoznanje domovine — tega pa ne. Za to mora priti že kak posebno slaven Ame-rikanec, pri katerem se potem lahko včasih sijajno opečejo... Bo menda do pičice re6 tako. Da pustim ob strani vse druge misli: vsaj v teh treh ozirih bi morali storiti nekaj več in nekaj boljšega. Pisali ljudem v daljne kraje, Če že o smrti, pa vsaj tudi o novi pomladi in zdravju in domačem veselju. Olepšati in olajšati jim njih bivanje med domačimi in v domačih krajih — in ne pričakovati samo_ koristi od njih oz. jih potem soditi in ceniti. Pisati v njih časopisje tehtne in zanimive članke, kako se doma vse razvija in raste, da bi o vsem tem dobili res pravi pregled. Seveda pa bi morali biti enako tudi o ameriških Slovencih poučeni v domačem kraju, a je tudi to poznanje precej žalostno. Končno bi pa morali tudi tukajšnji jugoslovanski državni uradniki obvladati tisti jezik, ki ga govori ogromna večina priseljencev — ne pa, da si morajo stari Slovenci, ki angleščine še bore malo znajo, prav z angleškimi besedami pomagati, da jih more razumeti zastopnik domovine... Kaj bi ei skrivali, če je tako. Sicer je že zelo, , zelo pozno za slovensko stvar v Ameriki, zlasti v Združenih državah, kjer je Slovencev daleko največ j — a nekaj malega bi ee morda še dalo rešiti, vsaj 1 za kratek čas. Vital Vodušek. r« Zagreb še Split, Mostar, Sarajevo, za Belgrad Pančevo, Subotica in Novi Sad. Brez dvoma bo to srečanje mnogo interesantnejše kot pa državno prvenstvo, kajti to ni samo srečanje Ljubljane, Zagreba in Belgrada, ampak bo ta troboj merilo moči na polju lahke atletike med Slovenci, Hrvati in Srbi. Progrom tega troboja je isti kot program državnega prvenstva. Slovanske igre - v Zagrebu Letošnje leto pridejo v dneh 27, in 30. maja v Zagreb Čehoslovaki, da vrnejo Jugoslaviji njen lanski obisk. Vzporedno s tem dvobojem pa se vrše tudi razgovori s Poljsko, ki se bo v onih dneh tudi vračala n Aten, da bo gostovala tudi ona. če bodo k temu srečanju povabljeni še Bolgari, bomo imeli na programu tako rekoč slovanske olimpijske igre. Vendar to so zaenkrat samo načrti, pač pa je zagotovljen dvoboj s Češkoslovaško. Belgrad bi moral letos dobiti izvedbo balkanskih iger. Ker pa je imela kot prva pravico izbire Romunija in se izvedbi ni odrekla, bodo torej letošnje balkanske igre v Romuniji. Tako torej izgleda vsaj na prvi pogled, da bomo imeli leto« obširno in zanimivo Iahiko atletsko sezono. Smučarski maraton Ljubljana, 17. marca. Po dolgem presledku bo prihodnjo nedeljo zopet enkrat na zimsko-športnem programu smučarski maraton. Topot bo tekma na Pokljuki ter bo proga izpeljana tako, da bo dvakrat pasirala dom in sicer pri 20 in 30 km. Proga je sestavljena iz treh zavojev, ni pretežka, a je dokaj zanimiva. Start in cilj sta pred domom. Na predvečer, v soboto ob 18, bo v domu zdravniški pregled, žrebanje številk in razlaga proge. Start pa bo v nedeljo točno ob pol osmih. Da ne bo nobenih zmešnjav, bo od petka naprej v domu tudi tehnični vodja dr. K o š i r, na katerega nai se tekmovalci obračajo glede prenočišč, prijav itd. Občni zbor Aeio-kluba bo danes popoldne ob 18 uri v prostorih Avto-kluba, Kongresni trg 1/1. Lurd v žaru svojih čudežev Ljubljana, 17. marca. Lurd je danes prav tako znano mesto, kakor Pariz, London ali Newyork. Po številu prebivalstva, po znamenitostih muzejev daleč zaostaja Lurd za omenjenimi mesti. Ima pa nekaj, česar svetovna mesta nimajo, t. j. versko središče ali svetovno božjo pot. Marsikdo bi želel obiskati ta kraj pa mu finančne razmere ne dopuščajo. V prihodnjih dneh se bo nudila Ljubljani prilika, da si ogleda Lurd, njegovo zgodovino in njegovo sedanje lice v zvočnem filmu, ki bo tekel v četrtek in petek v kino Unionu. V filmu vidimo dve družini, izmed katerih ima ena hčerko, druga sinčka. Mala deklica pripoveduje o Lurdu dečku, s katerim se je igrala. Otrok strme posluša zgodbo, njegov oče, kakor tudi mati sta bila brez vere. Neko noč. ko sta se oče in mati tega otroka zabavala na plesu, je otrok preplašeno klical svojo mater, vstal je iz postelje in šel do okna ter padel iz prvega nadstropja na tla. Zlomil si je noge in ostal ne- vel. Oče obstrmi nad to prošnjo, končno p odpotuje cela družina v Lurd. Tu ga okopljejo v lurški vodi, peljejo ga k procesiji. Oče, kakor mati sta razočarana, ker sinko ni ozdravel. Toda, ko je bil otrok sam v sobi in ko se je zunaj pred votlino razgrnila veličastna lurška procesija s svečami in ko je mogočno donela lurška himna ob bregovih Oave, je otrok nenadoma vstal iz postelje, brez bergel hitel h kipu Matere božje in pokleknil. Oče in mati sta obstrmela, ko sta zagledala svo- zgrodovitio lurških prikazni, veličastne procesije in dovoza posebnih vlakov napolnjenih romarjev in bolnikov. Spričo tega filma človek Lurd in njegovo versko skrivnost doživlja. VsJed tega bo film brezdvoma zajel slehernega katoličana. Cenj. občinstvo se na ta film opozarja, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Film bo tekel 18. in 19. marca v kino Unionu. Ker j« povpraševanje po vstopnicah tako veliko, se vrši predprodaja tudi v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica, in v trgovini A Sfiligoj, Sv. Petra cesta. Od tu in tam 300.000 juter zemlje med Zemunom in Pan-čevim je pod vodo. Čeprav je bila ta zemlja zavarovana z velikim in 92 kilometrov dolgim nasipom, ki je državo stal nad 300 milijonov, je vseeno voda našla pot pod nasipom. Zaradi tega so morali postaviti velike črpalke, ki mečejo vodo ■spet nazaj v rečne struge. Voda je preplavila tudi železnico med Belgradom in Pančevim, ter s tem prekinila mednarodno zvezo Pariz, Belgrad in Bukarešta. Tudi mesto Vukovar je v veliki nevarnosti, ker je reka Vuka narastla in preplavila že večje dele mesta. Obstoji pa bojazen, da bi se poplave še povečale, ker Donava v Avstriji in Madžarski kair naprej narašča. Bivši belgrajski nadškof Rodič se bo naselil r frančiškanskem samostanu v PožegL t Na drzen način je pobegnil iz policijskih zaporov v Petrinji vlomilec Rabljenovič. Zvezanega so ga imeli im skrbno so ga stražili. Toda z zvezanimi rokami je odprl ključavnico od znotraj, kljuko pa je potisnil z žlico. Ko je vrata odprl, je šel v stranišče, kjer je z žlico izkopal zid, odmaknil iz njega nekaj opek in pobegnil. Splazil se je skozi tako majhno luknjo, ki bi zadostovala komaj za psa. Kljub temu, da je v neposredni bližini policijska stražnica, je vlomilec z zvezanimi rokami pobegnil. Do sedaj pa ga še niso mogli prijeti. Lastniki cementnih tovaren v Splitu in okolici še vedno nočejo pristati na delavske zahteve glede povišanja mezd. Pravijo, da so tovarne preveč obremenjene, da bi mogle delavstvu zvišati mezde. Sedaj pa so tovarnarji poslali oblastem poriv, naj pošljejo komisijo, ki bo preiskala finančno stanje tovaren in potrdila, da jim ni mogoče zviševati plač. Stavka traja namreč že 7 tednov ter so delavci izgubili na mezdah že tri milijone in pol. Tri nevarne vlomilce, ki so izvriili v zadnjem času večino vlomov v Zagrebu, so včeraj prijeli. Med njimi tudi znanega in zloglasnega vlomilca Nikolo Kranjčiča, ki se je imenoval tudi »Švarc-peter«. Tolpa je bila prav gangstersko predrzna. Sredi dneva sta se dva spravila na streho neke hiše in jo začela odkrivati. Mnogi ljudje so šli mimo, ne da bi se jim kaj sumljivega zdelo. Eden pa se je le zanimal in opozoril policaja. Vlomilca pa sta kar naprej odkrivala streho. Policaju, ki ju je obiskal pa sta dejala, da sita krovca. Nazadnje pa ju je policaj le povabil s seboj, še prej pa vklenil. Na policiji pa so ugotovili, da so dobili v roke nevarnega vlomilca, ki je izvršil v zadnjem času nič manj kakor 12 vlomov. Številka 13 pa je bila zanj usodna. _ 50 kilogramov težko tele j« pojedlo za večerjo šeist fantov v Orašju v Bosanski Posavini. Ti fantje so se bili zmenili, da si bodo pripravili obilno večerjo, vendar niso zaklali gosi, temveč kar celega teleta. Zvečer so ga spekli in ga v kratkem pospravili. Fantje niso jedli zaradi stave, pač pa zaradi velikih potreb svojih želodcev. Za normalnega človeka pomeni to rekord. Zanje pa je to nekaj vsakdanjega. Prve lastovke so se pojavile pred dnevi v Mostarju. Spomladansko vreme zadnjih dni jih je spet privabilo. Veliko tatinsko in vlomilsko tolpo, v kateri je bilo več kakor sto ljudi, so polovili orožniki po Dravskem polju in Halozah. Med njimi je tudi mnogo ciganov. Ta tolpa je kradla po Dravskem polju, Halozah, Slov. goricah in Ptujskem polju. Tolpa je imela svoje vozove, konje in tudi avtomobil, s katerim so odvažali nakradeno blago. Na sled pa so jim prišli talco, da so odkrili v Halozah skladišče nakradenega blaga. Skladišče je bilo v gozdu. Vrednost blaga, kar so ga orožniki našli, pa presega vrednost 100.000 iDn. Do velikih pretepov med kmeti je včeraj prišlo po poročilih iz Kragujevca v vasi Gorman. Večina kmetov se je v neki tamkajšnji gostilni napila. V pijanosti je nastal nato vsesplošen pretep, v katerem je sodelovalo nad sto kmetov. Pretep je trajal dve tiri. Ranjenih je bilo kar 25 kmetov. Skoraj vse, ki so se tega pretepa udeležili, so oblasti že aretirale. Žalostna tragedija, ki jo je povzročil požar, s« je včeraj odigrala v Simiču pri Banjaluki. Tam je nenadoma nastal požar, ki je uničil hišo kmetu Dučiču. Za časa požara sta bila v hiši tudi dva otroka, 6-letna Ružiča in 2-l«t«i Tomislav. Ker se je požar razširil z veliko naglico, niso mogli rešiti iz goreče hiše niti otrok, ki sta našla smrt v plamenih. Sodišče v Požegi obravnava zločin, ki je bil eden najstrašnejših, kar jih tamkaj poznajo, Novembra je prišla večja skupina ljudi pred hišo kmeta Jakoba Culjaka v Novem Sigetcu ter začela groziti, da bodo hišo podrli, da ne bo ostalo niti kamna. Eden med njimi je tudi ustrelil proti hiši. Vsi stanovalci so pobegnili k sosedu Gabrijelu Culjaku in se tam skrili. Tolpa napadalcev pa je šla pred to hišo in hotela dobiti skrivalcc v roke. Začeli so razbijati okna, streljati, da se oni na podstrešju niso čutili varne. Jakob Culjak je skočil na tla in začel bežati. Napadalci pa so vdrli v hišo in prijeli Stjepana Kramariča, ki se je bil skril pod posteljo. Nato so ga zvezali in vlekli k reki. Tam so mu zvezali še noge in ga vrgli v vodo, da je utonil. Orožniki so kmalu nato prijeli vso tolpo, v kateri je bilo kar 33 ljudi. Državni pravdnik zahteva za ta zverinski umor kar osem smrtnih obsodb. V Vrabanji pri Banjaluki je enajstleten deček Nuharem ustrelil osemletno dekletce, Fantič je šel iz šole in srečal na cesti nekega človeka, ki mu je ponudil revolver v prodajo. Ker ni imel pri sebi denarja, je revolver vzel in neznancu obljubil, da bo denar pozneje prinesel. Nuharem je potem zbral nekaj svojih tovarišev in so si ogledovali orožje. Ne vedoč, da je v revolverju tudi naboj, je sprožil in zadel dekletce, ki je stalo v bližini, v čelo. Prestrašil se je svojega dejanja ki vrgel revolver v reko, nato pa stekel domov. Neznanca, ki je otrok« dal orožje, pa orožniki niso mogli najti. Jugoslovansko učiteljsko združenje se je postavilo proti novemu amandmanu, ki ukinja službo učiteljicam, ki se poroče a neučitelji. Učitelji pravijo, da s tem kršijo osnovne državljanske pravice učiteljic, ruši uradniška enakopravnost in jemljejo narodu vzgojiteljice. V naši državi je še mnogo nepismenosti, manjka prosvetiteljev in vzgojiteljev. Zakonski _ predpis tako onemogoča tudi možitev učiteljic in sploh preprečuje možitev izobraženih žensk. Kakor krčevito branijo pravice učiteljic, ki so poročene z neučitelji, tako nimajo za tisoč brezposelnih učiteljev drugega, kakor zlato upanje, naj le počakajo. ■ Najmlajši angleški jahači. Novo mesto vstaia Tudi tu se je začel boj proti puščavi, proti naravi puščave in proti njenemu duhu; proti nomadstvu. Tobruk sam je še nič proti tej prostrani, od sonca žareči pustinji. Tobruk je stara naselbina, v kateri se stiskajo iz blata in desk stlačene kolibe in se pripenjajo na pobočje hriba, da jih je videli že z morja. To je še spomin na pretekle čase, ko sta bili Cirenajka in -Tripolitanija gnezdi morskih roparjev. Novi italijanski Tobruk pa se razteza ob zalivu, ki ima že od narave zaščiteno lego. V mestu so trije trgi in nekaj stranskih ulic. Toda to je le začasno. V lepem zavoju zavije odcepek »Littoriane« k pristanišču. V mestu so samo nove, svetlo hiše. Ne manjka niti trgovin, kavaren, kinematografov. Povsod no- vi posli in živahna trgovina. Z vsake hiše in vsake trgovine pa vise zastave imperija. Vse časnikarje je sprejel tudi libijski guverner maršal Balbo. Razlagal jim je, da je vse to, kar so videli, šele skromen začetek, privid vsega velikanskega dela, ki ga bo italijanski imperij izvršil tudi v tej puščavi. Domačinom ustrezajo, kolikor se da. Zgradili pa so tudi veliko antično gledališče v Sobradu, kjer so predvajali Sofokle-jevega Ojdipa, priredili pa tudi že velik sejem. Povsod ustvarjajo Italijani videz, da postavljajo svoj novi imperij na nove in trdne temelje. Ladje velikanke se niso obnesle Hudi viharji v letošnji zimi, katerih žrtev so postale mnoge ladje in mnogi mornarji, so spravili.,na dan spet vprašanje oceanskih velikank. Pred kratkim so prihajala poročila o škodi, ki jo je vihar prizadejal italijanski prekooceanski ladji »Rex«, ki si je pred leti na svoji prvi vožnji priborila Jmodri trak«. Vihar je zahteval tudi nekaj smrtnih žrtev, več mornarjev pa je bilo težko ranjenih. Tudi angleška »Queen Mary« si je pridobila nekaj težkih izkušenj pri vožnjah skozi viharje in neurja, da so jo morali temeljito pregledati in popraviti. Angleški časopisi pa so takoj potem vedeli povedati, da se je »Queen Mary« povrnila iz doka še večja in hitrejša, kakor je bila poprej. Pri tem pa znova nastaja vprašanje, ali je posiala tudi močnejša in odpornejša proti viharjem, ne da bi pri tem trpela kake škode, kot jo je trpela v letošnji zimi. Izkušnje zadnje zimske plovne sezone zahtevajo vedno močneje odgovora na vprašanje, so li te ogromne ladje s 70 do 80 tisoč tonami sploh pravi tip za Atlantski ocean, ali pa jih je treba po dosedanjih izkustvih podvreči temeljili reviziji. O rentabilnosti teh ogromnih ladij pa itak ne more biti govora, ker prinašajo vedno le izgubo. K temu se pridružuje še naraščajoča konkurenca prekooceanskega zračnega prometa, ki zadene predvsem velike luksuzne ladje. Kajti zračna ladja se more izogniti vsem zračnim viharjem s tem, da spreminja višino in smer leta, poleg tega pa je še neprimerno hitrejša. Problem prekooceanske ladje v bodočnosti so bo rešil le z ladjami, ki bodo mnogo bolj ekonomične in sigurnejše. Angleška »Queen Mary« in francoska »Normandie« stojita v ospredju skupine, ki se bori stalno za modri trak, vendar ne prednjačita le v brzini, temveč tudi v cenah. Obe velikanki nosita prvenstvo tudi v stroških, ker je tieba za povečano brzino tudi mnogo več kuriva. Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšein ilustriranem tedniku »E a d i o Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —. Sreila, 17. marca: 12 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 12.45 Vremo. poročila — 13 fins, spored, obvestila — 13.15 Vso mogoče, kar kdo hočo fploSče po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (g, dr. A. Dolinar) — 18.20 Terarij II. (g. Miroslav Zor) — 18.40 Gorenjska Sava (g. dr. Valter Bohinec) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obveRtila — 18.80 Nac. ura: Preteklost dui brovniSko republike (dr. Josip Nač, prof., Zagreb) — 19.50 Uvod v prenos iz opornega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavnaje (g. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Cas, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 17. marca: Belgrad: 19.50 Dunaj — 21 Humoristični časopis — Zagreb: 20 Orkestralni koncert —• Dunaj: 19.35 Aoonentski koncert — 21.55 Plesna glasba Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Waprnerjeva opera «Parsi-fal« — Him-bati: *21 Simfonični koncert — Praga: 20.30 Igra — Varšava: 21 Chopinove skladbe — 21.45 Kvartet — Berlin: 21 Vojaška godba — Konigsberg-Kolh: 21 Prenos iz Dublina — Hamburg: 20.45 Nordijska glasba — Vratislava; 20.45 Plesuu tclusba — Stuttgart: 20.45 Schubotftov ciklu« Madžarski violinist in skladatelj Hubay, ki je v sta-rosti 79 let pred kratkim umrl. Poleg nekaterih drugih skladb je tudi skoinponiral operi »Ana Kare-nina«'in »Maske«. Temelji novega imperija S šumom in pompom, kakor ga ni bilo niti za časa cvetoče Kartagine, ali pa za vlade starega Rima nad Libijo, so se v soboto začele slavnosti ob otvoritvi avtomobilske ceste ob afriški obali, ki obenem pomenijo tudi novo dobo v severnoafrikanskem delu rimskega cesarstva. Točno ob osmih zjutraj je rjovenje jate lovskih in bombnih letal nad zalivom Tobruk oznanjalo približevanje ladje, s kalero se je peljal »duce« Mussolini. Ne dolgo zatem so se že pokazali obrisi ladje »Pola«, ki je rezala valove proti pristanišču, spremljana od treh križark. Na pomolu v pristanišču je čakal na Mussolinija odred vojske, čete mornarjev, vojaški piloti in oddelki eritrejskih kolonijalnih čet. Živo in prožno je Mussolini obhodil čete in nato z roko pozdravil tisoče domačinov, ki so se drenjali vse naokoli, po pristanišču in cestah, ki se dvigajo v terasah od morja. Mohamedanci s svojimi veljaki so prišli k sprejemu z zastavami, v katere so bili uvezeni stavki iz korana, in z vsemi mogočimi in nemogočimi godali. Te množice so prišle sprejemat italijanskega predsednika, morda ne toliko iz hvaležnosti in spoštovanja, kakor pa iz radovednosti ter na povelje kolonijalnih oblasti. Kot pravi orijentalci so tulili in vpili, skladno z italijanskimi naselniki. Brez prestanka se je nato slovesni sprevod s sprejemi in vzklikanji nadaljeval 125 km daleč proti Egiptu, do Anseta, kjer stoji stalna, tri metre visoka prepreka iz bodeče žice. Ta žična pregraja je stikališče dveh imperijev, italijanskega in angleškega. Novi »zaščitnik" islama Mussolini, ki je samozavestno pregledoval novo veliko delo italijanskega imperija, je tudi sam poveljeval tedaj, ko so potegnili na visok steber tik ob egiptovski meji zastavo imperija. Le nekaj minut je trajal ta svečani akt. Razlegalo se je le kratko povelje Mussolinijevo ter odziv skupine Italijanov, ki so bili ob tem zgodovinskem trenutku navzoči. Nato se je pa začela spet dolga pot nazaj skozi mesta v Cirenajki prav do Bardie. Tu je Mussolini otvoril prav slovesno neko novo šolo ob navzočnosti množice domačinov, pred katero so stali muslimanski mohamedanski prvaki v pisanih in bujno okrašenih oblačilih. Vse je bilo zraven od prvih veljakov do pripadnikov najlažjega stanu. Ni pa brez pomena dejstvo, da so tudi mohamedanci prav isti dan porabili za to, da so posvetili svojo nanovo zgrajeno mošejo. Zdi se, da se je ustvarila neka vzajemnost in povezanost med Italijani in mohamedanci, katere predznak so bili vzkliki in dobrodošlice domačinov italijanskemu predsedniku. Libiji se odpira bodočnost Odšli so spet dalje z 90 kilometrskim tempom na letališče v Tobruku. Vsakdo od spremstva je dobil svoje mesto v štiriinotornih letalih. Brez odlašanja so vzletela letala. Sedaj se je začela odpirati pod letali nedosežna in razprostrana stepska Cirenajka. Zemlja, v katero bodo Italijani še tudi zasadili lopato in jo skušali podariti svojemu kolonu kot novo zemljo. Pol ure letenja in že so letala zaplula nad puščavo ter preletela oazo Eden. Tu je že Derna, 1508 kilometrov oddaljena po cesti »Littorania« od francoskega Tunisa. Težka, rdečkasta tla, med njimi zaseke, kakor kaki kanjoni. V daljavi pa belo mesto z nekaj palmovimi in oleandrovimi gaji. Ceste so bile polne ljudstva, starega in mladega, ki je bučno vzklikalo. Vseh teh slovesnosti se je udeležilo tudi 150 časnikarjev iz vseh delov sveta. Nov svet se jim je odprl, znali pa so jih Italijani presenetiti tudi z gostoljubnostjo in s slovesnostmi, katere je guverner Balbo priredil na čast Mussoliniju in njegovim spremljevalcem. Kakor da je hotel Balbo pokazati vsemu svetu »svoje« libijsko cesarstvo. Angliji v brk Pomen in važnost Tobruka se je dvignila prav zaradi tega, ker je to zadnji kraj, ki se do egiptovske meje sploh omenja. Nič čudnega ni, če je Italija iz konfliktov, ki so nastali med njo in Anglijo ob času abesinske vojne, izvajala posledice. Morda je bila te vrste demonstracija že v tem, da Mussolini ni le začel te velikopotezne vožnje skozi pokrajine mladega afriškega imperija na tem kraju, temveč se je njegovo spremstvo odpeljalo naprej proti vzhodu čisto do meje in naio spet do Tobruka in Derne. Vsent udeležencem je moralo postati jasno, da je Mussolini tamkaj krepko začrtal mejo med dvema imperijema, med imperijem in Empireom ... Ne sme se pozabiti, da se je začelo osvajanje tega imperija že 1. 1911, pa ga je bilo kljub temu treba po svetovni vojni spet nanovo začeti. Šele za 1. 1931 se sme reči, da je bila Libija res pomirjena. Kako, nam je dobro znano. »Pomiril« jo je sedanji abesinski podkralj maršal Graziani z ognjem in mečem. Da se pa ta čas ni nič kaj velikopoteznega storilo v teh pokrajinah, pa je razlog v abesinskem problemu. Mussolini je vedel, da se bo na tem oporišču poskusil z Angleži in preizkusil obenem svojo bojno moč. Zaradi tega je mogla priti doba velikih del v Libiji šele sedaj, ko je Abesinija odstavljena z dnevnega reda. 1800 km dolga cesta v puščavi Temelj bodočih italijanskih del v Libiji je cesta »Littoriana«, ki jo je vso v dolžini 1800 km prevozil Mussolini ob času svojega obiska. To je po italijanskem zagotovilu le prvi del nastajajočega organizma cesarstva, čigar površina je mnogo večja kakor pa vsa Italija. To je zasnutek velikopoteznega dela, pri katerem bo treba rešiti in premagali še mnogo novih problempv, zlasti pa one pri izvedbi kanalizacije in namakanja. Kajti dejstvo je, da vodna gladina v Cirenajki stalno upada. Zaradi tega niso zastonj vsakodnevni pojav veliki tovorni avtomobili, vodni tanki, ki z vodo preskrbujejo množeče se število avtomobilov. ..ajnovejša električna lokomotiva pri srečanju e svojo predhodnico iz leta 1905. Dve nizozemski lokomotivi, ki bosta na letošnji razstavi v Parizu. J. Jurca: -1 Beg čez Azi;o Angleži so nas odpeljali še tisto dopoldne. \ nami je odkorakala močna stotnija Indijcev, ki co bili oboroženi poleg pušk in revolverjev tudi še >i strojnimi puškami. Pri vsaki muli je šel eden z .nabasano puško in z nasajenim bajonetom. Ko smo zvečer prišli do vnaprej določenega .'iaravanseraja, so nam za pol ure odvzeli verige. Po večerji so nas vnovič vklenili. Ponoči so se težave, ki smo jih imeli že podnevi, še stopnjevale. Ako je hotel kdo na stran, je moral še ostale tri zbudili. Uklepal nas je Indijec, ki je opravljal službo kadeta in mu je bilo videti, da sočustvuje z nami. Spoznali smo, da nas Indijci ne bi streljali, ako ol se jim uprli. Zato smo se zmenili za drzen napad: zvečer, ko pridemo do seraja in nas bodo oprostili verig, bomo na dano znamenje skočili na otraže, iztrgali jim puške iz rok in postrelili angle-Ske častnike. Ko bodo Indijci videli, da so brez častnikov, bodo nedvomno potegnili z nami. Tega načrta, ki bi nas morda stal življenje, pa nismo izvedli, ker so bili nemški častniki previdnejši in so nam ga preprečili. Skoraj že mesec dni smo bili na potovanju. Dne 17. februarja leta 1917 smo zapustili Širaz in bilo je že 14. marca, ko «mo se bližali šele Isfaba-nu. Prejšnjega dne smo srečali dva avta z rdečo zastavo. Kaj bi to pomenilo, nismo vedeli. Pred mrtvašnico, v kateri je bil izkopan za nas velik, skupni grob. — Po kakšnem čudnem naključju smo bili rešeni. — Mimo Gregorčičevega groba. — Kozaki nas ženejo nazaj v rusko ujetništvo. — Bolan v Bakuju. Že smo prii»li do griča, kjer je stala svoj Čas naša radijska postaja. Kako žalostni spomini! Šli smo naprej in prišli v bližino pokopališča. Tukaj je bilo zgrajeno novo, majhno poslopje, na katerem je bil pritrjen velik črn križ z napisom, ki ga nisem razumel. V poslopju samem je bila izkopana široka in globoka jama. Ustavili smo se. Ljudi je bilo vse črno, zlasti Armencev. Od nekod se je preril fotograf in nas je fotografiral.. Za njim je prišel drugi in potem še tretji in še četrti. Kakih sto korakov od nas je bila sodba. Zastopnik perzijskega šaha je bil ves v zlatu. Tik njega je stal ruski konzul in en polkovnik. Malo naprej angleški konzul s svojim štabom. Obrazi nemških častnikov so bili bledi kot zid. Dolgo je že trajalo posvetovanje, ko je stopil do nas ruski konzul in nas vprašal: »Ali ste vi res vsi zbežali iz Rusije?« »Da, res smol« »Kolikor vidim, razumete vsi rusko I« »Kako ne bi, saj smo Slovani!« mu je odgovoril Poljak Štupinski. »Vi ste Slovani, pa ste od nas pobegnili! Ali je mogoče?« »Slabo se nam je godilo pri vas! Dobili nismo ne hrane, ne obleke. Nači so pri vas umirali kot muhe, zalo smo zbežali!« Konzulu se je poznalo, da je ginjen. Zdelo se nam je tudi, da ga je bilo nekoliko sram, ko je odšel nazaj na posvet. Čez kakih deset mukepolnih minut je prišlo povelje, naj se onim, ki so pobegnili iz ruskega ujetništva, odvzamejo verige. Takoj nato so odstopili indijski vojaki in že so nas obkolili ruski kozaki. Bili smo torej rešeni! Pod močno eskorto so nas sedaj gnali Rusi v mesto Isfahan. Žalostno emo stopali mimo mohamedanskega [»kopališča, kjer je počival moj prijatelj Tone Gregorčič. Solze so mi silile v oči, ko sem korakal mimo groba, a nisem smel obstati niti za minuto, da bi še zadnjič zmolil očenaš za prijatelja, ki zdaj trohni daleč, daleč proč od svojih dragih med mohamedanci, namesto molitve pa mu grulijo šakali. Nemo sem stopal na dvorišče ruskega konzulata, kamor so nas prignali kozaki. Po kratkem oddihu nas je obiskal ruski konzul in nam je povedal, da se imamo samo ruski revoluciji zahvaliti za svoje življenje. »Kot vohuni, revolucionarji in razbojniki ste bili obsojeni na smrt. Ker vas je pa večina zbežala iz našega ujetništva, sem imel jaz glavno besedo. Brzojavil sem v Petro-' grad, kaj naj naredim z vami. Dobil sem odgovor: Carja ni več, naredite po svoji uvidevnosti! Isti odgovor sem dobil, ko sem drugič brzojavil. Jaz 6i nisem upal prevzeti toliko krvi na svojo vest. Sedaj boste potovali nazaj v Rusijo, odkoder ste pobegnili.« Drugi dan smo že nadaljevali težavno pot proti Rusiji, sicer brez verig, toda peš. Gnali so nas ne preveč vljudni kozaki kot pastirji čredo na pašo. Gorje onemu, ki je nekoliko zaostal! Neusmiljeno je padla po njegovem hrbtu nagajka (bič) in obenem je tudi moral poslušati kletvice, med katerimi je lahko razbral: »Pobegnili si znal, a zdaj ne znaš hoditi!« Pot je bila zame še težavnejša, ker sem dobil premajhne čevlje. Vročina je bila strašanska. Bili smo brez vode in brez hrane ter smo morali ves dan korakati. Čevlji so me silno žulili. Potovanje od Širaza do Isfahana je trajalo mesec dni, toda se mi ni zdelo tako dolgo kot od Isfahana naprej in vendar so nas anglešike mule nosile v smrt, tu se je pa govorilo, da korakamo v svobodo. Hodili smo že kake tri tedne. Najrajši bi zbežal. Ta misel me je od Isfahana naprej mučila. Toda kako? Prijatelja nisem imel nobenega takega, da bi imel veselje bežati z njim, vrh tega sem bil pa še brez denarja. Nekega večera smo prišli izmučeni do neke vasi, kjer so nam civilisti povedali, da imamo še dobre štirr dni do Rešta, to je mesto ob Kaspi-škem morju. Namesto, da bi nam kozaki dali vsaj večerjo, so nas zaprli v hlev ter zastražili. Jaz sem se zvalil na kup gnoja in sem tako trdno zaspal, da nisem prav nič čutil, kaj se godi z menoj. Čez nekaj dni smo vkorakali v primorsko mesto Rešt. Tu sem bil že tak revež, da sem se celo svojemu sovražniku Poljaku Griinbergu v srce zasmilil. Stopil je do mene, začel je zabavljati čez Nemce in mi je ponudil pol rublja, češ, da si naj kupim kruha. Kakor je bila njegova ponudba zapeljiva, sem jo vendarle odklonil. Zvečer so nas naložili na malo ladjo in so nas odpeljali po Kaspiškem jezeru proti mestu Baku. Mene je bolezen čedalje bolj mučila, zlasti še na vožnji. Vozili so nas vso noč in so nas potem prepeljali na polotok na vzhodni strani mesta Baku. Tam so stale stare barake, v katere so nas zapodili. Štabni zdravnik Becker se je trudil, kolikor se je mogel, da bi me ozdravil, a ni šlo. Vsak dan okrog 7 zjutraj ine je napadla mrzlica s tako silo, da me je po decimeter visoko metalo v zrak, in to včasih po pol ure in še delj. Ko je ta napad minil, sem se potil tako močno, da sem bil v nekaj minutah ves moker. Ko sein se dobro prepotil, mi je nekoliko odleglo. Slekel sem edino srajco s sebe, ki je bila vsa gnojna, in se vlekel do morja, kjer sem jo izplaknil in položil na sonce. V nekaj minutah je bila suha. Do štirih popoldne sem imel mir, polern se je znova pričela ista igra, in to dan za dnem. Dobil sem nešteto injekcij, kinina in drugih zdravil, toda, kakor bi bilo zakleto, mi ni vse skupaj nič popiagalo. V takem stanju sem se moral boriti še s stenicami, od katerih so bile vse rdeče prične (naše postelje) in tudi .stene! Ko bi bila vsaj luana kolikor toliko znosna! Dobivali smo dan za dnem gnilo zelje ali pokvarjeno kašo, ki je tako grdo smrdela, da se mi je hotelo dvigniti vse drobovje, ko so jo opoldne prinesli v zarjavelih posodah. Kako rad bi šele od tukaj zbežal, samo če bi mogel! Na Narginu, »otoku smrti«. — štabni zdravnik Becker mi reši življenje. — Strahote v barakah. — Veliki, skupni grobovi za nage mrliče. — Vedno novi transporti »kandidatov smrti«. Ni še minil mesec, ko so nas zopet naložili na ladjo in so nas prepeljali na otok Nargin, ali bolje, na otok smrti. Tu je bilo še slabše. Kraj pust, povsod le kamenje in pesek, pitne vode nobene, pod peščenim hribom lesene barake, polne golazni, na hribu pa leseni križi. Na prvi pogled si mislil, da si prišel na pokopališče. Ko smo mi prišli sem, so bili tu povečini Turki, ki so še nekako vztrajali. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mase&na naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva nlica 6/Til. Telefon 2994 la 2996. Unr«®«- Kopitarjeva U Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno x Ljubljani; EL Ceo. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; ioM Kosiče k.