I PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE J?!® 2. štev. 440 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone in abbon. postale TRST, sreda, 6. novembra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1- L Tel, it.: Ur. 93806, 93808 • Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo Naj počno in pišejo kar koli; neiz-podbitno ostane dejstvo, da je tržaško ljudstvo z dostojanstvenim nastopom zatrlo poizkuse razbijanja enotnosti demokratičnih množic, ki temelji na slovan-sko-italijanskem bratstvu. In zognjeni razcltmbi nedeljskih in poljskih dogodkov v Trstuin poslini ter njihovega odmeva na daterift, straneh se jasno pokate vo, ki smo ga te večkrat pri-.. '»i oni, ki se boje Uroke de- ti Vratičn.e fronte, ki Se boje tesne MOLOTOV SPROŽIL t antifašističnega ljudstva, * H rodi vedrili in oblačili s po-sty'o vsemogočnega guvernerja in ,s okupacije, poskušajo izrabiti **fo priliko, da bi to enotnost raz-' da bi onemogočili združitev <>l demokratičnih sil v skupno za dejanske interese našega ja, kot jih nakazuje program 'iti. ljudi je več in tiče prav 11 n Washingtonu in Londonu . v Rimu, Trstu ali kje drugje, rkovi posebni interesi so morda in si nemara celo naspro-toda vete jih isti cilj: raz-*di tr&aSko prebivalstvo in mu ***! S pomočjo tujih okupacijskih tuienjstvo, ki ga odklanja. In tega je potrebna reklama v ^ ki naj tako njihovo ravna- * opraviči v očeh svetovnega jav-mnenja. Poslutujejo se sred- »to 1 W jih imajo na razpolago ■ po-°v in politikantom, fašističnih Ojnikov in mlečnozobih prena-, tiev, bomb in nožev, retorike in . starih spominov in časopisnih živih in mrtvih). v Trstu gre pot, ki meta **°ve račune. Zaradi čuječnosti 'fašističnih mnotio in po zaslugi o» dejanj so se toliko razkrin- • da se vedno več doslej po raz-’ sentimentalnih čustvih zapelja-1 °dvrača, da ostaja z njimi le M&e Špekulantov in z večno sle-udarjenih fanatikov. Široka Uto W0 K hu demokratične akcije na pod-desetih programskih točk postaja čedalje bolj živa ^"ost. v Parizu je bil sklenjen ^Tazum o-sindikalni enotnosti, ki k boje kot vsake enotnosti de-množic, kajti njihov uspeh ia iz ribarjenja v kalnem. fiina opora, ki jim Se ostane, so ntine fašizma, je Spekuliranje J*°ro fašistično tradicijo in vvii-• Zato ni slučaj, da je prav za povzdignila svoj glas gru Vomo qualunque, ki zbira vrstah brodolomce faM- Sih pustolovtčin. Ni slučaj, da Rezidente d i turno» CLN-a ing. Jy°li govoril v Redipulji o »ofcr-zmagi* po prvi svetovni vojni ekakor je imel v misli Dalma-10 *n morda Se kaj veS) in o *mo-‘ ki bi mogel in moral s preu-diplomacijo in z dviganjem “Mnosti množio zmago potrpel-J9 izkoristiti in pomnožiti» (se-j* z novo ekspanzijo! — edina ^olinijeva krivda je po tem *ta>vskem modrovanju torej ta, ..J* bil možakar prenagel in pre-' Oborit). pa *e Sirokoustni program i ne U3ta/V^fa samo pri tem, 9 J li,fe Morajo Trst, Istra in vsa Ju-1 krajina ob prvi -ugodni pri- ^»ti povrniti k Italiji, temveč jjjji j" mnogo dalje. Ta tprogram* utopističen in smeSen, ko ne 1^ k bistvu namigovanja na no-y b°}no na platformi Churchilla-■ 1® i*® vojnega hujskaStva, ko ne bi P obupni poskus (zato pa hevarnejii, ker pomeni igro z jr | !*m.) zavajanja dela italijanske sbivalstva na mnogo bolj od-,)!• fašistični osnovi kot doseda-ji , leninistična gesla (ki pa, kot r**> izkuSnje, ne zaležejo več), ^ »e bil poskus ustvarjanja no-,*med za račun tujega imperia- 'Podje sicer dobro vedo, da 'ms Italije ne bo. več, kot ^deii, da plebiscita ne bo in da «o izgubljeni, če bo 6 * Vuastvo združeno v dosled-tt 9>,bi no svoje pravic«; njim je II 0 *a to, da si ohranijo pozicije, jih imeli in fci bi jim jih DS K^rijeva Italijo odprtih rok pu-' : zato bi radi zapletli tržaške d*' W ^~'ie v pajčevino svojih uma-™ računov. ^ tržaiko ljudstvo je to paj-* enim »ornim udarcem raz- bo r!%. 1^" Pa naj servira sReuter* » v °^o lstlčnih izzivanj v Trstu, počno in pišejo kar koli, 1^ rk ostane neizpodbitno dej-*** triolfco ljudstvo z do-venim nastopom zatrlo po-'tttj* razbijanja enotnosti demo-množio, fci temelji na slo-°'italijanskem bratstvu. J**jstvo je dragocena pridob1-11 tyjih dogodkov. Kaže nam, ‘ ^tvo ne dopušča igre z og-' kaže nam, kako motno jz *ltm zakoreninjena zavest o ™ j*** naJUrše demokratične ak-Sj^e nam, kako globoko «i j* ki^ 0 °»novni program BIA.U, ker v ** realnosti položaja, fci ga 3kiep o ustanovitvi ^la°a svobodnega ozemlja, ker ‘ijJ* dejanskih potreb tržaske-■ stva, ker izhaja iz njegovih Po svobodi, demokraciji in Vprašanje jugoslovansko - italijanske meje in zahteva zvišanje italijanskih reparacij Jugoslaviji na 200 milijonov dolarjev Ne»w Tork, 5. — Na včerajšnji prvi seji sveta zunanjih ministrov je prišel v pretres osnutek mirovne pogodbe z Italijo. Ministri so se lotili točk, ki so sicer bile sprejete na pariški mirovni konferenci z dvetretjinako ali navadno večino, o katerih pa ni bilo doseženo soglasje med štirimi velesilami — ali konkretno — na katere ni pristala Sovjetska zveza. Ta vprašanja so: tržaški statut, italijanske reparacije, avstrijsko-italijanski sporazum o južnem Tirolu in določilo o garanciji človečanskih pravic za prebivalstvo, ki ga bo Italija odstopila. Sovjetska zveza odločno vztraja glede teh vprašanj pri svojem stališču, ki ga je že zastopala na pariški konferenci. Kljub tako omejenemu okviru diskusij pa je Molotov sprožil vprašanje jugoslovansko-italijanske meje, t. j. takozvane francoske črte, ki so jo vse štiri velesile sprejele na pariškem zasedanju pod točko 3. osnutka mirovne pogodbe, kar daje misliti, da se bo razprava sukala tudi v smislu korektur francoske črte. Glede reparacij je Molotov zahteval, da dobi Jugoslavija od Italije dvakrat večji znesek kot Grčija, ker so bile jugoslovanske žrtve večje. Kot je znano, je pariška konferenca določila skupno vsoto italijanskih reparacij na 325 milijonov dolarjev: SZ, Jugoslaviji in Grčiji vsaki po 100 milijonov, Abeeiniji ja 25 milijonov. Potemtakem predlaga Molotov za Jugoslavijo 200 milijonov namesto 100. Bevin se je temu uprl, češ da je nemogoče postaviti Grčijo v slabši položaj, ker je trpela zaradi neizzvanega napada osnih držav. Zahteval je, da strokovnjaki gospodarskega odbora predhodno proučijo to vprašanje in da ministri do tedaj ostanejo pri priporočilih konference. Molotov je nato dejal, da Svet štirih ne sme ničesar ukreniti, kar bi povzročilo, da bi Jugoslavija odklonila podpis mirovne pogodbe. Nato so razpravo o tem vprašanju odložili. Jugoslavija bo zaslišana Molotov je sprožil vprašanje jugoslovansko-italijanske meje, ker se rusko in angleško besedilo o členu 3. osnutka mirovne pogodbe ne strinjata in je dejal, da ga bo zato treba ponovno določiti. Sovjetski zunanji minister je zahteval, da Svet štirih zasliši Jugoslovane, preden pade dokončen sklep o členu 3. Byrnes in Bevin sta temu ugovarjala, češ da je pariška konferenca priporočila zaslišanje Jugoslavije samo glede tržaškega statuta in ne o jugoslovansko-italijanski meji. Končno so sklenili, da bodo na prihodnji seji Sveta zaslišali jugoslovansko in italijansko delegacijo, da povesta svoji stališči o mirovni pogodbi. Ker pa niti Jugoslovani niti Italijani niso verjetno pripravljeni na podobne razprave, me, nijo, da se bo zaslišadje začelo šele v četrtek. Zunanji ministri so že prejeli spomenico italijanske vlade ki protestira proti celotnim določilom mirovne pogodbe. Pri razpravi o členu, ki vsebuje ltalijansko-avstrijski sporazum o krajevni samoupravi za južno Tirolsko in ki ga je pariška konferenca sprejela z dvetretjinako večino, se je Molotov uprl, da bi pretresali to vprašanje, ker ta sporazum nima nič skupnega z italijansko mirovno pogodbo. Nato so razpravo o tem odložili. Molotov je nastopil tudi proti členu, ki nalaga zmagovitim državam obveze, da bodo spoštovale človečanske pravice na novo priključenega prebivalstva. Dejal je, da so taka določila nepotrebna in je predlagal spremembo besedila v tem smislu, da bo prebivalstvo »zaščiteno na osnovi pravnih določb do-tične države.* Bymes Je temu ugovarjal, češ da ne more biti govora o svoboščinah, če dotične države nimajo o«novn'h pravnih določil o zaščiti manjšin. Končno so sklenili, da bedo vse točke, *o katerih se niso sporazumeli proučili namestniki zunanjih ministrov. Svet štirih se sestane zo- pet danes ob 4. uri popoldne, t. j. po našem času ob 9. uri zvečer. Zi prve seje Sveta zunanjih ministrov kažejo, da niso razlike v stališčih nič manjše kot na pariškem zasedanju in na mirovni konferenci. Mnogi krogi pa kažejo kljub temu ipnogo optimizma in navajajo pri tem dejstvo, da so Štirje s pospešeno naglico zagrabili najbolj pereča vprašanja in to mnogo hitreje, kot se je prvotno mislilo. Poudarjajo tudi, da vlada med štirimi kljub očitnim razlikam prisrčno ozračje in pa -odločna želja ln‘volja, da uspejo. Pospešeno delo pri reševanju najbolj perečih vprašanj je pa možno tudi zaradi tega, ker Svet štirih ni vezan na kak zapleten postopek. Kakor se je iz dosedanjih razprav videlo, štirje ministri odlagajo težavna vprašanja, o katerih se niso mogli sporazumeti, za kasneje. Tako je možno, da bodo n. pr. načeli razpravo o pogodbi z Romunijo, preden bodo premostili vse sedanje težave glede pogodbe z Italijo itd. Tako se v toku razprave pojavljajo na eni in na drugi strani vprašanja, hkrati pa možnost medsebojnih koncesij. Iz tega sledi, da prve dni konference ne moremo pričakovati, da bi dosegi; dokončen sporazum, pač pa pride lahko šele po daljših in izčrpnih diskusijah do odločilnih korakov z obeh strani. Delo v odborih ZN Medtem ko Svet zaseda, se sosedne države Nemčije živo zanimajo za bližnjo razpravo o mirovni pogodbi z Nemčijo, ki jo bo načel Svet štirih. Nekateri predlagajo, da bi poleg Nizozemske, Belgije in Luksemburga, povabili na te seje tudi Dansko, Poljsko ln Češkoslovaško. Skupščinski odbori ZN pridno nadaljujejo s svojim delom. Pravni odbor je sklenil, da bodo prenehale funkcije dosedanjih članov Varnostnega sveta, gospodarsko - socialnega in odbora za zaupniško upravo 31. decembra t. 1. Izvolili so tudi šestčlanski pododbor za vprašanje mednarodnega razsodišča in njegovo premestitev v Haag. Ameriška delegacija bo predložila politično-varnostnemu odboru v zvezi z izjavami senatorja Austina Warrena podroben načrt v petih točkah z izpreminjevalnimi predlogi k Molotovljevemu načrtu o omejitvi oboroževanja. Ta načrt naj bi po izjavah avtorjev pripomogel k podrobnim razpravam, ki naj bi izboljšali in približali sovjetski in a-meriški načrt. V tej zadevi predvidevajo dolga pogajanja in diskusije. Politični odbor proučuje danes prošnje za sprejem v ZN, ki so jih poslale Abesinija, Mongolija, Irska, Omalovaževanje romunske suverenosti Bukarešta, 4. — Nota romunske vlade, poslana angleški vladi, izjav, lja, da hna romunska vlada angleške pripombe in nasvdte za poizkus omalovaževanja romunske suverenosti in vmešavanja v notranje zadeve. Poudarja željo Romunije po spoštovanju določil premirja in po dobrih odnošajih z Veliko' Britanijo. Žigosa, da skušajo nekatere stranke doseči varuštvo tujih driav. Romunska vlada mora doseči »popolno neodvosnost v skladu z dogovori, sklenjenimi ob ukinitvi sovražnosti. Zaradi tega nima namena upoštevati pripomb in priporočil, ki jih vsebuje angleška nota. Romunska vlada Je poslala tud! odgovor na ameriško noto in je enake vsebine kakor odgovor na anglfške note. Volivci zapuščajo opozicijske stranke , Bukarešta, 4. . Tanjug — V raznih okrajih ni opoziciji uspelo zbra. ti potrebnega števila kandidatov za svoje liste, ki so bile nato razveljavljene. Opozicijska neodvisna so-cialdemokratična stranka, ki jo vo. di Petrescu, je doživela velik poraz. V nekaterih volivnih okrožjih so morale opozicijske stranke odtegni, ti svoje liste, ker so številni člani stranko zapustili. Sedanjih volitev v Romuniji se bo udeležilo mnogo večje število volivcev kot pri katerih koli prejšnjih volitvah. Število vpisanih volivcev presega 7 milijonov, medtem ko jih je bilo pri prejšnjih volitvah največ 2 milijona. Portugal in Transjordanija. Kakor je znano, je že svoje dni te prošnje odbil Varnostni svet. V odboru za zaupniško upravo kolonialnih področij je govoril britanski minister za kolonije Thomas, ki je odgovoril na sovjetsko kritiko o zavlačevanju vzpostavitve zaupniške uprave, rekoč, da je britanska vlada sporočila vsem vladam, me4 njimi tudi sovjetski, britanske predloge o tej zadevi. Nato je izrazil željo Velike Britanije, da bi države, ki si ne vladajo same, prišle pod mednarodno nadzorstvo. Nato je maršal Smuts zahteval priključitev bivše nemške jugozapad-ne afriške kolonije k Južnoafriški zvezi in se skliceval pri tem na to, da je zbornica te kolonije soglasno zahtevala priključitev. Indijski delegat je izjavil, da bi priključitev južno-zapadnega afriškega ozemlja k Južno-afriški zvezi pomenila očitno kršitev določil ustave ZN. Odbor za določitev stalnega sede ža ZN bo razpravljal o predlogu, ki ga je danes poslal glavnemu taj ništvu delegat Bele Rusije K-seljev, iu v katerem zahteva razpravo o možnosti, da bi premestili sedež ZN v Evropo ln sicer v Ženevo (Švica). Kiseljev utemeljuje svoj predlog s tem, da v ZDA ni primer ftih poslopij za organizacijo ZN in da bi bili stroški za zgraditev pri mernih poslopij preveliki. V zvezd z očitki sovjetskega delegata Guseva, da so stroški organizacije ZN pretirani, je glavni tajnik Trygve Lie dejal, da je njegova enajstletna praksa v svojstvu finančnega ministra v Norveški mnogo pripomogla k znižanju stroškov. Prisiavil je, da so pri spora zumu o lastnini z vlado ZDA in mestom New York prihranili nekaj milijonov dolarjev. Social no-gospodarski odbor Je sprejel predlog o izpopolnitvi organizacije Rdečega križa in Rdečega polumeseca in za utrditev sodelovanja med vsemi organizacijami Rdečega križa in svetovnimi zdravstvenimi organizacijami. Istočasno z ostalimi zasedanji se bodo vršila pogajanja med Bevi-nom in Byrnceom o združitvi ameriškega jn britanskega zasedbenega področja v Nemčiji. Ob’ anglosaški državi bosta tudi pretresali vprašanje Palestine in sicer po želji predsednika Trumana. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Acheson je izjavil, da je palestinsko vprašanje podobno »polju, ki je posejano z minam!*. MH02ICKE DEPORTACIJE REMCEV Iz angležkega In amerlkanskega zasedbenega podroCia Francoski list «L'Aurore du Sud Est* je objavil naslednji' članek: Ze nekaj časa vodi reakcionarni tlak obeh polobel veliko kampanjo glede deportacije nemških delavcev v sovjetskem področju. Da so te klevete brez sleherne podlage, je dokazala izjava nekega predstavnika ameriških oblasti, ki je bil prisiljen priznati, da so so. vjetske oblasti izvršile preselitev samo s pristankom delavcev in v polnem skladu s potsdamskimi sklepi, Reokcionarnl tiek zelo rad molči, ko gre za nekatera dejstva, ki se tičejo anglosaških področij. Neka nemška agencija Je odkrila, da Ve. Uka Britanija in Združene države Izvajata masovne deportacije in to ne delavcev, pač pa znanstvenikov. Pojasnilo .pravi, da so ameriške oblasti deportirale 2000 nemških znanstven ikov, med katerimi so ne-kateri svetovno znani. S tistimi, ki upirajo, ravnajo kot z ujetniki v taborišču Gotingen (britansko področje). V Turinglji so preselili na enak način 2400 tehnikov. Anglosasi si še posebno prizadevajo, da bi si ne glede na sredstva pridobili sodelovanje nemških znanstvenikov ln specialistov, ki s5 pečajo z atonisko silo. Sredstva, ki Jih uporabljajo, so večkrat prav malo čedna. Tako je profesorja Manna, ki je Izvedenec v molekularni vedi, prejel neki britanski komandant in ga odvedel v Veliko Britanijo. Ta način ravnanja podpira visoka ameriška komanda, kjer ze se-kavlja važen zbor aktivnih častnikov in nova vojaška kasta, ki je zavela igrati glavno vlogo v ameriški politiki in gospodarstvu. Ra- zumljivo je, da Skuša anglosaški tisk odvrniti pozornost svetovne javnosti od takega ravnanja in ga zvrniti na ramena bližnjih. To je vzrok sedanje častnikarske kampanje o Churchillovih »dvesto ruskih divizijah*. Kljub vsemu pa javno mnenje dobro ve, da Sovjetska zveza občutno zmanjšuje svojo vojaško bilanco, medtem ko imajo Anglosasi zasedenih in oborožujejo 432 oporišč v državah, kjer jih prav nič ne opravičuje, da bi tam ostali. Za vzdrževanje te politike podpirajo Anglosasi najslabše obrekovalce, vatevšl dr. Schumaherja in njegovo neodvisno socialdCmokra-tlčno stranko, ki sl s pretvezo, da protestira proti namišljenim deportacijam nemških delavcev, dovoljuje napadati zaveznike in se pri tem poslužuje starih metod Hitlerjevega nemškega revizionizma. Demokratizacije Nemčije ne bo zajamčil ne Schumaher ne spor med zavezniki kakor tudi ne plačilo reparacij in varnost za Francijo, pač pa sporazum med velikim! demokratičnimi državami in spoštovanje, kj ga bodo imele te države do potsdamskih sklepov. Policist ibil demob lizfrancd New York, 5. — V kraju Bunnel v Floridi Je neki policist umoril mladega črnca, ki je hotel vstopiti v restavracijo, določeno za bele ljudi. Ugotovili so, da je umorjeni črnec nečak predsednika dominikanske republike. Vračal •« je v domovino, ko je bil odpuščen iz ameriške vojeke. Italijo zapuščajo Moutiers, 5. — Veliko število Italijanov še vedno prehaja preko meje kljub slabemu vremenu in snežnim zametom. Dolga vrsta moških, žena ln otrok s prtljago zapušča Italijo in prihaja na francosko ozemlje. Proslava oktobrske revolucije v Franciji Pariz, 5. - Tass — Društvo Fran-cija-ZSSR je ob priliki proslave 29. obletnice oktobrske revolucije sklicalo slovesno zborovanje. Med raznimi osebnostmi so bili tudi sovjetski poslanik v Parizu Bogomo-lov, ministrski podpredsednik Tho-rez in tajnik svetovne sindikalne zveze Sailtant. Saillant Je v svojem govoru poudaril veliko zgodovinsko važnost oktobrske revolucije in še poaebej željo po miru, ki jo goji ZSSR Poudarjal je tudi potrebo po utrditvi francosko - sovjetskega prijateljstva, Govorili so že drugi predstavniki francoskih kulturnikov delavcev in umetnikov. Na stotine novih aretacij v Španiji Madrid, 5. — Preteklo noč je v raznih madridskih trgovinah eksplodiralo osem bomb. Iz Pariza poročajo, da se vrše številne aretacije oseb, ki nasprotujejo Francovemu režimu. Uat »France soir* poroča, da so v Barceloni in Saragozi izvršili mnogo aretacij. teoslovaSka-Romunlja Bukarešta, 5. — V Bukarešto je prispela češkoslovaška delegacija pod vodstvom ministra za industrijo Launhana. Ministrski predsednik Groza je v nagovoru omenil prijateljske vezi med Romunijo in Cekoslovaško in poudaril pomoč, ki jo Je Češkoslovaška nudila v Parizu romunski delegaciji. Lauhman je v odgovoru izjavil, da bo Češkoslovaška prav rada vzpostavila prijateljske odnosaje z Romunijo. Na KoroSkem sprejemalo v upravno službo zagrizene naciste In vome zločince Gelovec, 5. (Tanjug). — Informacijski urad Osvobodilne fronte za Slovenijo je objavil nekatera imena bivših (lanov Gestapa, nacistov in vojnih zločincev, ki so sedaj orožniki na slovenskem Koroikem. V Borovljah so na primer sprejeli orožnika Stanka Goika, fct ga jugoslovanske oblasti Učejo kot vojnega ztodnoa. Leta 19jS, je Gorek ubil mnogo partizanov in danes je v tesni zvezi s tujimi fašisti na Koroškem. V Železni kaplji so sprejeli v službo kot uradnika policijske ga komisar jata Kratica Jensterleja, ki je bil za časa okupacije v jugoslovanski policiji. Jensterle je kot policist med zasliševanjem pretepel antifašista Otona Pavla, ki se je boril v partizanskih vrstah. To so jasni primeri, ki dokazujejo, da je uprava na Koroškem v rokah nacistov. Bivši orožniški poveljnik v Dirkovcu Senfeld, ki je v letih 19!,S-19!i\. preganjal antifašistično prebivalstvo in. Slovence, ki so skrili angleške in ameriške letalce. je bil sedaj imenovan za organa pokrajinskega urada za de-nadftkacijo. Proti njemu je bilo vloženih 7 ovadb, ki govorijo o nar silju in terorju, ki ga je izvajal nad slovenskim prebivalstvom. Slovensko antifašistično ljudstvo na Koroškem je imelo v Bcrovljah veliko protestno zborovanje proti nastavljanju nacističnih učiteljev in še posebej proti onim, ki podu eujejo v .osnovnih šolah na slovenskem Koroškem. Zahtevali so od pokrajinske vlade v Celovcu, naj te učitelje takoj odstavi. Pokrajinski šolski svet je odgovoril, da so Mft nacistični učitelji imenovani z odobritvijo britanske vojaške uprave. Veliko delo jugoslovanske mladine dovršeno Prvi vlak na pregi Brčko Banovlčl bo vozil 7. novembra Brčko, 5. (Tanjug). — Veliko de-.šene hiše, je sedaj It stanovanjskih lo jugoslovanske mladine je dovric- poslopij z 90 stanovanji za rudarje, no, za kar se je zahvaliti veliki za-1 Ze prihodnje leto bo ta moderna ru- vesti in pridnosti. Spričo delovnega zaleta mladine je bilo delo na mia-. - , • dmski železniški progi Brčkc-Bano-riči končano dva dni pred določenim časom. Na dan 19. obletnice oktobrske revolucije bo na mladinski progi stekel prvi vlak, naložen s premogom iz bogatega rudniškega bazena v Banovičih. Približno 69.000 jugoslovanskih mladincev, ki so bili razdeljeni v tri delovne skupine, se je udeležilo gradnje mladinske proge, ki meri 90 km. V 7 mesecih je mladina skopala 1.900.000 kub. m. zemlje, zgradila 9 predore, ki merijo skupno 60j m, odprla 97 preho dov preko gorovja, zgradila 19' mostov in nad 100 stanovanjskih poslopij za pomožno službo in urade. V 7 mesecih je jugoslovanska mladina zgradda železnico, katere gradnja bi po mnenju tehnikov morala trajatt najmanj tri leta. Z zgraditvijo mladinske proge bo omogočeno izkoriščanje bogatega rudniškega bazena v Banovičih, ki ima ogromne rezerve najboljšega premoga v Jugoslaviji, velike količine 1'gnlta raznih vrst in premoga najboljše vrste, ki daje približno 9000 kalorij. Razsežna ležišča premoga so tik pod zemeljsko skorjo, tako da je možno hitrejše in n«-prenaporno izkoriščanje. Hkrati z delom na mladinski progi je teklo tudi delo za izkoriščanje premoga v Banovičih in za zgraditev moderne delavske kolonije. Kjer so bile prej navadne le- NENNIJrV GOVOR O OBNOVI Bodočnost Italije sloni na skupnosti delovnega ljudstva Dosledna sovjetsk mednarodnega sodelovanja, miru in varnosti Politični opazovaleo lista «Tn«f» piše v zvezi z odgovori generalis-»ima Stalina in z govorom Molotova na glavni skupščini Združenih narodov sledeče: Večji del inozemskih komentatorjev poudarja tesno zvezo med tema dvema dogodkoma, ki sta ponovno dokazala, da je Sovjetska zveza najbolj dosledna *n odločna v obrambi mednarodnega sodelovanja za mir in varnost med narodi. Napredni krogi vseh držav so z veliko simpatijo sprejeli mirne besede vodje sovjetskega ljudstva, ki je pozval na razkrinkanje hujskačev nove vojne. Indijski list sNational Herald» piše: Stalin je večkrat izjavil, da vojna nikakor n» obvezna in da je jasno, da je miroljubni narodi Bo-vjetsi:e zvcis, VeVke Rr11a'i'j4 in ameriških Združenih držav ne želijo. Potrebno je medsebojno ra zumevanje ia besedičenje vojnih hujskačev tipa Churchill predstavljajo nevarno orožje. Glede Izzivalnih izjav Churchilla o 100 sovjetskih divizijah, ki naj bi bile koncentrirane na zor padni sovjetski fronti, piše norveški list cArbaitet Bladet», da so Stalinove izjave postavile dooela na laž trditve reakcionarjev o bog ve kakšnih tnapadalnih namenih» Sovjetske zveze*. Molotov govor na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov je zadal nov udarec reakcionarnim silam, ki skušajo prejudicirati velik mednarodni vpliv Sovjetske zveze in prikazati v napačni luči njeno ogromno borbo za mir. Sovjetski predlogi o splošnem zma'ij:anlu oboroževanja in prepovedi izdelovanja in uporabe a* tomske energije v vojne namene Genova, 5. VZN. — Sinoči ob 13.30 uri je v vojvodinski palači Imel Nenni politični govor. Potem ko je omenil vprašanja miru in zunanje politike, je govornik pojasnil vprašanja, ki najbolj tarejo državo, to je vprašanje prehrane in brrz-pcsclnosti. Nenni je pojasnil napore vlade in prošnje na južno in se-vdrno Ameriko, da bi poslali 13 milijonov stotov žita, ki so potrebni do prihodnjega pridelka, da bi ne bile treba znižati obrokov. Poudaril je nujne potrebe, ki se pojavljajo z nastopom zime zaradi pomanjkanja premoga. Govornik Je dejal, da italijanski delavci protestirajo proti socialni neuredi.tvi, ki jo povzročajo razredi bogatašev v škodo delavskega ljudstva. »Od tod — je nadaljeval Nenni — izhaja naša sedanja borba za nadzorstvo gospodarstva, ki sem jo imenoval gospodarsko vejno*. Nenni je nadalje razlagal sedanje potrebe glede na vprašanja dela In finančno krizo. V zvezi s paktom o skupnem delovanju, ki so ga, kot ja Nenni zatrdil, podpisal; za dosego teh namenov in govera, ki ga Je imel predvčerajšnjim De Gaspari, je govornik dejal: »Vtis imam, da medtem ko se hočemo boriti proti pomanjkanju, proti brezposelnosti, proti spekulao:ji, in proti na-cilašizmu, ki se skuša okoristiti s pomanjkanjem in brezposelnostjo, da hi pričel novo, odprto vojno proti demokraciji, skuša moj prijatelj De Gasperi prodreti z zaskrbljeno politiko, da se je treba namesto tega bo-.-iti proti marks zmu.* Nenni .e opozoril De Gasperija, naj preneha »s temi mlinj na veter proti marksizmu* ter spomnil, da Je borba proti marksizmu privedla Italijo, Nemčijo in Evropo v globoko žalost* Antimarkslzem — j« dejal Nenni — ne more biti danes drugo kot reakcionarna politika. Glede na De Gasperijev govor je so znova dokazali, da je sovjetska politika dosledna. In so napravili v svetu velik vtis. Značilno je dejstvo, da je del angleškega ta ar meriškega tiska, ki je čezmerno pretiraval vprašanje revizije pravice veta, sprejel s slabo prifcts-tšm razočaranjem sovjetski predlog o znižanju oboroževanja ta o prepovedi atomskega orožja. Skušajoč omalovaževati sovjetske predloge je angleški list sMan-ohester Guardian* s sumljivo naglico izjavil, da je izredno težko določili kateri koli načrt za praktično Urvedho teh predlogov, ker da vse držanre nimajo orožja iste vrste. Ni težko razumeti, da ni Slo za tehnične težave pri znižanju oborožeiutnja. To, česar se bojijo britanski krogi, katerih glasnik je «Manchester Guardian*, tiči v tem, da jih ne zanima znižanje oboroževanja, pač pa oja-čenje ta povečanje vojaštva v K-giptu, Iraku, Palestini, Grčiji in drugih državah. Vsi odkriti zagovorniki miru ta ix»rttn.tH med narodi soglašajo s soriet*k'm rrrdhnom i« celo sami sovrai ni fci mednarodnega sodelovanja si za seda) na ■ upajo govornik nadalje pripomnil: »Imel sem vtis, da pronica spričo skupnega delovanja neko draženje in nagajanje. Vedno sem zatrjeval Da Gasperiju, da bi do razcepa med komunizmom In socializmom ne prišlo nikoli in da ne bi smel vsega sprejeti kot zlato, kar pravijo meščanski časopisi o razcepu med socialisti.* Potem ko Je omenil kot primer we!marako in Dolfusovo repub-1 ko, ki so slonele na borbi proti socializmu, Je Nenni ugotovil, da je strpno delovanje danes temelj demokracije v državi. »Bodočnost naše držafe — je dejal — sloni na skupnosti delavstva in skupnosti ljudstva.* Ko je končno opomnil na prispevek, ki so ga s svojo krvjo dali delavci za demokracijo in obtožbe, s katerimi črnijo komuniste in socialiste ter nekatere dokumente, ki kažejo njihovo demokracijo, je Nenni zaključil s trditvijo, da je smoter socialistov želja po splošnem dobru in procvitu vsega naroda. darska kolonija imela tudi kulturni dom, kinematograf, bolnišnico in druge kulturne, socialne in zdravstvene ustanove. Mladinska proga ni samo ogromno delo jugoslovanske mladine, ampak predstavlja tudi veliko Solo za našo mlado generacijo. Skupno delo na progi je utrdilo prijateljstvo, bratstvo in enotnost naše mladine. Tu so skupno delali mladinci vseh krajev Jugoslavije. Delavci, kmetje in intelektualci so pokazali veliko delavnost tudi na kulturnem področju. Od 689> mladih graditeljev analfabetov se je 6119 naučilo brati in pisati. Mladinci so se udeležili 1660 političnih predavanj, 950 poljudno znanstvenih predavanj tn 9S8 predavanj o poklicnih vprašanjih. Posamezno in v skupinah je bUo prebranih nad JO tisoč knjig. Vsa brigada je imela svoje skupine, ki so priredile 505 predstav za graditelje in za prebivalstvo bližnjih vasi. Na progo je prišlo za časa graditve 90 dramskih in drugih kulturnih ta umetniških skupin, ki so priredile 998 predstav za mladino. Mladina, ki je delala na progi, je izdajala svoj list tn imela svojo radisko postajo. Priredili so tudi veliko Sterilno političnih, znanstvenih, leposlovnih in drugih tečajev. Delo na mladinski progi je mnogo pripomoglo k utrditvi prijateljstva ta bratskih od noša jev jugoslovanske mladine z mladino drugih držav. Dela so se udeležiti predstav-ntlci mladine skoraj vseh evropskih držav kakor tudi napredna mladJ-na iz Mehike ta Indije. Napredna mladina teh držav je dala priznanje jugoslovanski mladini In pokazala svojo solidarnost z napori ta težnjami jugoslovanske mladine pri obnovi države. Druga obletnic! osvoboditve Zadra Beograd, 5.. Tanjug — Včeraj »o svečano proslavili v Zadru drugo obletnico oevobodltve mesta. Med proslavo, katero se je udeležilo približno 6000 oeeb, so Imeli govore predstavniki jugoslovanske vojske in italijanske manjšine. Ti govori so povzročili veliko navduienje med navzočimi. Predstavnik Italijanov v Zadru je podčrtal posebej odlične rezultate, ki so jih dosegli pri obnovi mesta in v industriji, zaradi katerih so mogli dobiti vsi Hrvati in Italijani zaposlitev. Istrski rudarji zvliujajo proizvodnje Raša, 5. - Tanjug — De.avci v labinskem rudniku v Istri so zastavili vse sile, da bi povečali ■proiz. vodnjo, premoga v novembru. Pridružili so se tekmovanju, 'ki so se ga udileždi vsi rudarji Jugoslavije. Rudarji labinskega rudnika so uspeli povečati proizvodnjo za 4.8% in hkrati zmanjšati prouvajaL ne atrohke za 11%. Ang!eški industrijci preganjajo iranske delavcev njihovi lastni deželi Teheran, 5. — List «2!afar*. je objavil pismo tajnika glavnega sve. ta Iranske delavske zveze delavcem Kapistana, kot odgovor na številna pisma delavcev o preganjanjih, ki Jih izvajajo angleški industrijci ln njihovi agenti. Tajnik Riissta piše, da bo svet delavske zveze ukrenil vse, ‘da bi dosegel izpustitev aretiranih delavcev m konec represalij, ki jih izvaja anglo-iranska petrolejska družba. Nadalje izjavlja, da so vse podrobne podatke o reakcionarnem delovanju anglo-lranske družbe poslali glavnim voditeljem odkrito nastopiti proti Sovjetski zvezi in se poslužujejo vsakovrstnih spletk ta umazanih manevrov, da bi sabotirali ta plemeniti poizkus. Narodi, ki so med drugo svetovno vojno občutili grozno trpljenje, po pravici zahtevajo, naj bi or. ganizacija Združenih narodov, ki so jo oni ustvarili, postala uspešen čini ter) za mir. Uspeh dela organizacije Združenih narodov zavist od mednarodnega sodelovanja velikih in malih držav ln v prvi vrsti velikih držav, ki So nosile glavjio breme t> borbi proti nacistični Nemčiji ta imperialistični Japonski. 8tal\novi odgovori na vprašanja Hitga Baillieja ta Molotovljev govor na glavni skupščini Združenih narodov sta ponovna dokazala, da je Sovjetska zveza, ki je bila vedno najbolj dosledna pobudnica mednarodnega sodelovanja, trdno odločena tudi v prihodnje -nadaljevati odločna borbo za mir ta varnost, za dokončno uničenje fašizma, zn neutrudno razkrinkava, nja hujskačev novih vojn, ki sejejo med narodi razdor. sindikalnega gibanja Saillantu, Kuznecovu, Toledanu in drugim in da so povabili sindikalno delegacijo, ki jo tvorijo predstavniki Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in ZDA, naj prouči položaj delavcev v južnem Iranu. Nehru grozi z bombniki London, 5. . VZN — Središče nemirov v Indiji je zdaj pokrajina Bihar. Položaj v velikem delu te pokrajine Je se vedno napet. Predsednik začasne indijske vlade Nehru je bil na Inšpekcijskem potovanju v krajih, kjer so neredi. Opozarjal je upornike, da vlada ne bo poznala milosti. Dejal je, da bodo proti teroristom uporabili streL no orožje in če bo treba tudi bombnike. »Motijo se tisti, ki mislijo, da pomeni neodvisnost svobodo za tiste, ki režejo grla onim, ki so dru-gačega mišljenja,* Bombayska vlada je danes objavila, da je bilo pri neredih v neki vasj v bombayj»ki pokrajini ob koncu preteklega tedna 12 ljudi ubitih, 10 pa ranjenih. Policijska ojačanja so poslali v razne predele zaradi vesti, da so v nekaterih vaseh izbruhnili nemiri. Po neki vesti je množica v neki vasi napadla avtobus s 6 potniki. Patna, S. — Minister za prehrano začasne Indijske vlade dr. Rejen-dra Praaad ja danes sporočil, da se bo odlični Hindujec Gendhi pričal postit) »do smrti*, če se v 24 urah ne bodo končali nemiri v pokrajini Bihar. Gandfcl šteje adaj 77 let. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. novembra 1946. »Slavistični študij v Trstu •• Pod takimi in podobnimi naslovi fmo brali zadnje dni članke o tukajšnjem Časopisju, iz katerih 6i moral človek sklepati, kakšna milost se je izkazala nam Slovencem s tem, da sta se na nekaterih tukajšnjih zavodih sem ter tja v zadnjem stoletju poučevali poleg nekaterih drugih slovanskih jezikov tudi srbo-hrvaSCina in celo — zlovešči na! Slovenščina, ki je ie pol kilometra iz Trsta stoletja sem edini in izključni občevalni jezik avtohtonega prebivalstva, ki pa je imelo za časa nam mačehovske Avstrije tudi v mestu svoje šole, ki so daleč zaostajale v svojem razmerju s številom slovenskega prebivalstva v samem mestu. Za tako milostno edobrotor se kajpada zahvaljujemo tem gospodom. Če ne čutijo potrebe, da bi se temeljiteje seznanili z jezikom, ki ga govori vse prebivalstvo v neposredni okolice Trsta — je to njihova stvar in njihova škoda. Na mirovni konferenci smo dosegli enakopravnost našega jezika in temu primerne so tudi naše zahteve. Mi se nikoli ni-'no branili učiti se italijanskega •’ezika, saj ga govori v mestu samem velik del delovnega ljudstva. Miloščine pa ne potrebujemo nobene. ,G!as mladih" le izhajal pod sovražnimi kroglami Ogorčenje proti prepovedi izhaja-ija lista. »Gioventu* in omejevanje Glasa mladih*, ki naj bi ne smel iostati glasilo vse antifašistične mladine, ae je. razširilo ne samo na lodročju cene A, ampek tudi pre-'to meja Julijske krajine. Mladina ' lrejema solidarnostna pisma celo ir Italije in Jugoslavije. Mladina Julijske krajine povsod oboruje in odločno zahteva svoji demokratični glasili. Tako piše mladina iz nabrežinskega okraja: Naš list »e je tiskal pod sovražnimi kroglami in naša mladina sc r.i ustrašila širiti ga iz vasi v vas kljub Teden za našega dijaka je manifestacija našega ljudstva za svobodo slovenske kulture. zasedam, ki jih je pripravljal sovražnik. Takrat so nam zavezniki pošiljali vzpodbujajoče apele, da se vztrajno borimo, če nam naj lodo zagotovljene pravice, ki jih mora priznati vsak demokrat. Danes te obljube teptajo. Zato odločno zahtevamo, da ZVU dovolj izdajanje «Glasu mladih*, ki bo glasilo *lo-venske delavske, kmečke in šolske mladine. Ce nam tega dovoljenja ne daste, pomeni, da ne priznavete našega trpljenja in naših žrtev v zadnji svetovni vojni. TRŽAŠKI DNEVNIK K M ETI J STVO Splošna proleslna stavka v Tržiču zaradi policijsko - CiN-ovskega nasilja nad delavci v Stivanu Kakor smo že včeraj poročali, so zadnji dogodki med Redipuglio m Stivanom silno ogorčili vse demokratično ljudstvo v Spodnjem Posočju. V odgovor na izzivanja in izpade neofašistov, očitno podpero civilne policije in njeno besnenje proti delavcem po atentatu na njeno vojašnico so tržiški delavci v ladjedelnicah in tovarnah proglasiy splošno stavko. Delavci so prišli zjutraj na delo in tam sklenili, da bodo stavkali. Stavka je popolna :n sodelujejo v njej vsi delavci, K včerajšnjemu poročilu o divjanju policije proti delavcem in o napadu pri Stivanu dodajamo še naslednje podrobnosti: Policija je aretirala in pretepala celo ženske in otroke pod 14. leti. Nekemu delavcu iz Gradiške, ki se je pritoževal nad ravnanjem policije, so dejali, da to ni še nič v primeru z onim. kar bo sl“d’lo. V vojašnici so z aretiranimi delavci ravnali kakor z navadnimi zločinci in marsikdo je prišel v ladjedelnice z ’’z nakaženim obrazom. Polclja je vdirala tudi v h!še .posameznih antifašistov in se tam obnašala zelo surovo. •. Ko se je vračal vlak s šovinistično sodrgo iz Redipugle, so pri Stivanu vrgli iz zadnjega voza med deiavce dve ročni bombi, čeprav ni- so lavci prav nič izzivali. Tedaj je padlo tudi nekaj strelov iz brzostrelke iz istega vagona. K sreči ni bil nihče zadet in delavci so nvsl li, ti na delavce, da so se pričeli umikati. Napadalci so delavcem pobrali jopiče, denar, ure, itd. Ko so ti tovariši pri policiji protestirali za da je konec izzivanja ter so mirno' radi ukradnega denarja, so jih are-delali dalje. Ko pa je vlak zavozil [ tirali in odpeljali v Tržič, v zaseko, se je ustavil in šovinisti Tako so se razvijali v Stivanu do-so navalili na presenečene delavce ter jih napadli s streli in bombam'. Po cesti je pridrvel še kamion s civilno policijo, ki je začela strelja godki, o katerih so objavili nekateri tržaški listi na osnovi vesti iz polslužbenih virov docela potvorjena poročila. Zatiranie zadružništva na Kobariškem Kobariški guverner Paintec je odbil prošnjo članov okrajne nabav-ljclne in prodajne zadruge, ki šteje 230 članov, z njih družinami pa r.ad 1200 ljudi, da bi obnovila svoje poslovanje. Zaradi tega so člani, zbrani na izrednem občnem zboru poslali protestno pismo g. polkovniku Bcvvmanu v Trst, v katerem odločno zahtevajo, naj prekliče prepoved guvernerja Painterja v interesu vsega okraja, v interesu pobijanja črne borze in špekulantov. V pismu pravijo med drugim, da se občuti potreba po zad.ugl posebno v zadnjem času, ko so razni špekulanti blagu dvignili cene. Zadruga je edina sposobna pobijati cene In dvigniti ekonomsko raven prebivalstva. Fašistična izzivanja naj prenehajo Protest antifašističnih žena Antifašistične žene Trsta so predvčerajšnjim poslale ZVU sledečo resolucijo: Italijanske in slovenske antifašistične žene Trsta smo že site neštetih izzivanj, ki Jih organizirane tolpe vrš'Jo nad poštenim meščanstvom. Casi 3. in 4. novembra so iz minili ter nas samo spominjajo na bedo in trpljenje, ko je mesto živelo pod fašisiičnim terorjem. Danes se še zmeraj klatijo po mestu fašisti ter je že čas, da ZVU naredi konec temu stanju. Me matere smo z veliko nestrpnostjo čakale na začetek pouka v šolah, kjer se morajo vzgajati naši otroci, toda danes je poedinim izzi-vačem uspelo prekiniti pouk z grožnjami. Najodločneje protestiramo proti takemu stanju, ki ga ne moremo več trpeti. Naj se s tem preneha, v drugačem slučaju bomo me same branile naše pravice. Podobno protestno noto je predalo tudi prebivalstvo Sv. Jakoba in delavci tovarn. Delavska zbornica se izmika? Ker so bili Enotni sindikati zaskrbljeni zaradi nacionalističnega rovarjenja v teh zadnjih dneh, so napotili' svoje zastopnike k Delavski zbornici v Trstu s predlogom, da skupno sestavijo protestno resolucijo proti ZVU, ki ni znala ali ni hotela nastopiti proti kršilcem javnega miru. Funkcionarja Delavske zbornice sta Izjavila, da ne moreta sprejeti nobene odgovornosti in sta svetova- Kolesarske krožne dirke na Reki Tržačan Karet prvMudi tržažkn možt?o prvo V nedeljo je bila na Reki kolesarska krožna dirka po mestu za pokal pokojnega Reffa. Tržaški kolesarji, člani kolesarskega odseka 3DTV, so na Reki slavili lepo zmago tajco med posamezniki kot med moštvi. Za Trst so dirkali: Kuret Karel, Tomažič Pino, Udovič Stojan. Zolija Boris, Nadizar in Tuk. Proga je bila dolga 70 km, ki so jo morali prevoziti v 20 krogih. Bila je izredno naporna, ker j? bila polov.co kroga v klancu ulice Buo-narroti. Tržaški kolesarji so kljub 3moli, ki jih je spremljala, dokazali visoko vrednost tržaškega kolesarjenja. Čeprav Je že v 4. krogu odstopil Tuk zaradi defekta na kolesu, dasiravno Je moral odstopiti tudi Nadizar in sta imela Udovič ,n Zolla defekte ravno v trenutku, ko sta se hotela odtrgati od Tisme m Cellija, čeprav je končno Tomažič dvakrat padel v predzadnjem krogu, so vendarle odnesli pokal in se plasirali na prvo, tretje, peto in šesto mesto, in to v borbi z najboljšimi Rečani in Zagr:bčani. Kdo bo zmagovalec, se Je odločilo ' le v 4. krogu, ko je Kuret nepriča. kovano ušel ost&lim in s kroga v krog povečaval razliko. Dirkal je v stilu, ki spominja na najboljše kolesarske prvake. Imel je toliko moči, da ni samo obdržal naskok temveč ga čedalje bolj povečaval in privozil na cilj 7’ pred ostalimi. Tudi ostali Tržačani so s svojo požrtvovalnostjo, kljub smoli, ki jih je spremljala, vredno zastopali tržaški kolesarski šport Vse moramo pohvaliti, Tuka in Nadizarja, ki sta bila do odstopa v vodilni sku. pinl, Coljo in Udoviča, ki sta kljub defektom na kolesu, potem ko Je bilo že . skoraj vse izgubljeno, s strnjenimi zobmi nadaljevala dirko ter končno Tomažiča, ki je v zadnjem krogu dvakrat padel, a vendarle uspel, da Je znižal razi ko proti Tismi v zadnjem krogu za skoraj 60”. l Med Rečani se je najbolj odlikoval Tisma in Cella. Skoda, da je ynel Cimoroui še vedno rane y zadnje dirke v Trstu. Prav gotovo js, da bi tudi on posegel v borbo za prvo mesto. Zagrebčani, ki so veljali za favorite, so na izredno težk; progi popolnoma zatajili. Njihov najboljši predstavnik Solman je privolil šele 10. na cilj. Rezultati: 1. Kuret Karel, Trst, 2.51.35; 2. Tisma Aleksander, Reka, 2.58.27; 3. Tomažič P.no, Trst, 2.58,57; 4. Cella Bruno 3.1.48; 5. Udovič Stojan 3.6.34; 6. Zolija Boris, Trst, 3.7.47; 7. Bakič Pavel, Reka; 8. Clmoroni Josip; 9. Rad: Ivan, Rqjra; 10. Solman Jospl, Zabreg, 11. Maurl, Pulj. „Primorje B“ in Ro anese Primorje D-Drcher Sv. Ivan I 0:0 Lepa in borbena tekma, ki se je po 90’ igre končala neodločeno, kljub naporom 22. Igralcev, ki so • svoje strani doprinesli vse, da bi dosegli zmagonSani gol. la naj se predstavnika ES obrneta na osrednjo komisijo za sindikalni sporazum, ki je tedaj ni bilo mogoče najti. To je oisto navadna zavrnitev, čeprav so bili tudi delavci, vpisani v Delavsko zbornico, takoj solidarni z onimi iz Enotnih sindikatov v protestu proti r&zgrajanju fašističnih študentov. Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je poslal ZVU resolucijo, v kateri ugotavlja, da ZVU ni uporabila zadostnih sil, da bi preprečila kaljenje javnega miru, tako da so hili delavci prisiljeni zapustiti tovarne in iti na ulice. ZVU se za delavske proteste ni niti zmenila. Težaven položaj nameščencev spalnih vozov Nameščenci apalnlh vozov že štiri leta žive v velikem pomanjkanju. Ze ves ta čas so brez posla, ker je vojna skoraj popolnoma preprečila promet spalnih in jedilnih vagonov. Žive od majhne podpore, a njihovo ravnateljstvo jih je do kraja pustilo na cedilu ter se sedaj, ko je že promet v mnogih evropskih državah urejen, nič ni pobrigalo, da bi brezposelni nameščenci tržaške sekcije prišli do svojega kruha. Zaradi tega so nameščenci, člani Enotnih sindikatov, pred nekaj dnevi predali ravnatelju tukajšnje sekcije protestno noto, v kateri zahte vajo, da jih namestijo č.Imprej ter da uvedejo tudi preko Trsta promet s spalnimi in jedilnimi vagoni. Ostro so protestirali tudi proti ravnateljstvu tržaške sekcije, ki ni ničesar ukrenilo ne samo za namestitev po vojni, temveč se tudi za ureditev plač ni pobrigalo. Božičntca za revne otroke Mestni koordinacijski odbor za božičnico revnim otrokom je imel sinoči svojo drugo sejo. Razpravljal je o nabiralnih polah in o načrtu za poslovanje okrajnih odborov. Odobril je tudi načrte za potrebne tiskovine, pooblastila in okrožnice. Preskrba Delitev mleka. Od jutri do 10. t. m. bodo delili naslednje količine mleka potrošnikom v tržaški in miljski občini, ki imajo živilsko nakaznico november 1946 - februar 1947. Otrokom od 1. leta starosti, ki jih umetno doje: 12 doz izhlapelega mleka na oddajne odrezke od 1. do 15. t. m. dodatnega nakazila. Otrokom od 1. do 4. let: 4 doze izhlapelega mleka na oddajni odrezek št. 1 živilske nakaznice november 1946 - februar 1947. Nad 65 let starim: 4 doze izhlapelega mleka na oddajne odrezke od L do 15. t m. izredne nakaznice. Bolnikom: 8 doz izhlapelega mleka na odrezek od 1. do 15. t. m. dodatnega nakazila roza barve. Delavcem, izpostavljenim nevarnosti zastrupitve: 2 dozi izhlapelega mleka na odrezek I. in II. tedna v mesecu pri glavni mlekarni v ul. Pascoli 10. Delitev petroleja. Danes se začne deliti petrolej za razsvetljavo. Ta mesec dobe potrošniki na rumene izkaznice 1 liter petroleja, na modre pa 7,5 dl. Potrošniki dobe petrolej na odrezek za november stare izkaznice. Cena na .drobno 29 lir liter. Prodajalci naj pri razdeljevalnetn uradu v ul. Genova 9 izroče odpis oktobrskih odrezkov od 8.30 do Kako odpra nekatere vinske napake V zadnjem casu prihaja mnogo kmetovalcev k Kmetijskemu nad-zorništvu z vzroci pokvarjenega ali obolelega- vina po navodila in nasvete, kako naj postopajo, da bi jih odpravili. Dognalo se je, da gre v obče za vlečljivo, clkasto in še ■sladko vino. Odprava teh napak ni težavna, samo da se je takoj letimo. Za vino, ki se vleč:, bo zadostovalo, da ga prav krepko prezračimo in da ga nato pretočimo v za-žveplano posodo. Ce okus po kisu ni že preveč iz- ražen, ga poskusimo odpraviti ! tem, da dodamo vinu 50 - 20 g*®’ mov apnenega ogljika na hekto - * ter. Za določitev množine za razKi--sanje potrebnega apnenega ogl* pa moramo poprej napraviti P0"/' se z majhnimi količinami n Predvsem pa moramo ustaviti * daljnji razvoj cika s tem, da damo vinu 10 do 20 gramov ka -1 vega metabisolfita na hektolter. Nadalje moramo skrbeti za to, so kletarska oprava in posode » dno snažne.■ Preprečiti moramo Izpred sod šča Resnično neodvisen more biti le j u^.g nafel^ Vsi p-odajalci naj Včeraj se je zač:la razprava pred višjim vojaškim sodiščem proti dr. Robrrtu Oranu, Antoniju Collari. niju ;n Luigiju Danielu, ki so bili obtoženi, da so bili v posesti precejšne množine granat brez dovoljenja ZVU. Obtoženci izjavljajo, da so nakupili omenjene izstrelke zarad; tega, da bi iz njih pridobivali svinec in železo. Dobili so dokument, ki potrjuje neškodljivost materiala, izvor in zakonitost samega posla. Branilci so zahtevali odložitev razprave, da bi lahko zasl:-ali se druge priče, predvsem one, ki so omenjeni material prodale. Sodišče je na odlog pristalo. narod, ki ima lastno delovno l dvignejo danes pri občinskem pre-inteligenco. I hranjevalnem uradu nakazila za ___________________________________ | posebno mast. ZMAGA DELOVNEGA POLETA Prva obletnica pokrajinskega avtopodjetja v Ajdovščini . mo upoštevati, slab dan in ji nič ni šlo izpod nog. ftkedenj-Dreher Sv. Ivan II 4:0 Visok rezultat, ki pa ne predstavlja pravilne ocenitve enajstoric. »Dreher* je igral na momente lepše od Skednja, vendar pa ni znal zabiti gola. Pri nogometu pa Je konec koncev le gol tisti, ki pri" nese zmago in točke. Roianese-Rauber 4:1 Mlado moštvo »Rauberja* je 1-melo za nasprotnika eno najboljših moštev v skupini B in je bilo ze v naprej obsojeno na poraz. Vendar pa n! pečeni prodalo svoje kože ter je morala rojanska enjasto’-!-ca odpreti vse ventile svojega znanja, da je odpravila žilavega na eprotnika. Klasifikaeijka tabela SKUPINA A Primorje P-Kralji6 3:2 »Primorje P* si je a to zmago tako zagotovilo položaj v kvalif.ka oljski tabeli, da ga bo težko še kdo dohitel. Ze rezultat kaže, dn je bila to prava prvenstvena borba za točke, ki pa bi se lahko končala tudi z zmago Kraljiča, če bi bili njegovi napadalci bolj odločni v zaključ n ih strelih na gol. Pisoni-Sv- Marko 2:2 Dve enajstorlci, od katerih je »Pisoni* robustnejša, «Sv. Marko* pa bolj tehnična, sta po 90’ hitre igre, dosegli neodločen rezultat, ki popolnoma odgovarja moči nasprotnikov. Col-Nabrežina 3:1 Zmaga »Cola* je zaslužena, kajti danes -je igral mnogo bolje od »Nabrežine’, ki pa je imela, kar mora- Primorje P 4 4 0 0 15 5 Ccstalunga 3 2 1 0 6 1 Dreher Sv. Ivan I 4 2 1 1 4 3 Nabrežina 4 2 0 2 8 T Col 4 2 0 2 7 8 Sv. Marko 3 1 l 1 4 3 Kraljič 3 1 0 2 4 B Primorje D 4 0 2 2 3 9 Pisoni 4 0 1 - 3 5 9 Tov. strojev 1 0 0 1 0 4 SKUPINA Rolanese 4 4 0 B 0 24 2 Cebulec 8 8 0 0 24 1 Skedenj II 3 3 0 0 11 4 Ponziana 3 2 0 0 8 0 Opčine 3 2 0 1 16 8 Montebello II S 1 0 3 11 7 Acegat - 3 0 1 3 1 12 Dretier Sv. Ivan II 4 0 1 3 2 34 Rauber 4 0 0 4 1 22 VOM 3 0 0 .8 3 17 Tekme v košarki za »Tomažičev pokala Rezultati: mobki, skupina A: Tovarna strojev - Čermelj 24:17; Col-Kraljič 31:17. Skupina B: Chimlci-Vesna 34:14. Zenske: Tomažič-Chi-micl 2:0 (par for fait); Redivo-Vesna 29:5; Col . VOM 33:2; Rlnal. di - Rauber 55:8. Dvajset partizanov, ki so bili odpuščeni iz IX. korpusa JA in poslani domov, je pred letom dni pograbilo tako rekoč z golimi rokami za delo, popravilo zapuščene in za-nemarj:ne barake, v katerih se je prej bohotila fašistična, nacistična in četniška svojat, ter postavilo temelj sedanjemu pokrajinskemu avtopodjetju. V proslavo prive obletnice njegove ustanovitve so priredili delavci avtopodjetja, mehaniki, m-zarji in šoferji v nedeljo velik miting, da podajo pregled in obračun svojega enoletnega udarniškega, dela. Eden izmed prvih delavcev podjetja, tov. Pičulin, je nazorno prikazal vse napore ob ustanovitvi pr.djetja, vožnje v odprtih kamionih v snegu, dežju in burji, kar vse pa je premagala dobra volja sodelavcev in uvidevna podpora ljudskih oblasti. Nato je spregovoril bivši vodja podjetja tov. Marjan Pengov, ki je nazorno prikazal rezultate enoletnega dela. Vsak delavec je zvišal v tem času s svejim delom vrednost podjetja za celih-200.000 lir. Navedel je besede tov. Kardelja v Mariboru, ki je spomnil na arabski pregovor: »Psi lajajo, a karavana gre daje.* Tudi na nas lajajo psi, a naša obnova gre dalje! Govoril je še zastopnik Enotnih sindikatov, nato pa je bila z velikim odobravanjem sprejela resolucija za predsednika vlade LR Slovenije tov. Miha Marinka. Po kulturnem sporedu je bila proslava zaključena z ljudskim rajanjem. Ogromna delavnica je bila slovesno okrašena z.državnimi trobojnicami, v ozadju odra pa so bile pripete velike slike tov. Stalina, Tita in Kardelja. Ljudstvo je skoraj do zadnjega kotička napolnilo razsežni prostor in je pozorno pa z odobravanjem poslušalo govornike ter sledilo recitacijam in pevskim točkam (o katerih objavljamo posebno poročilo v kulturni rubriki). Pred začetkom mitinga so si nav. zoči ogledali razstavni prostor dvo. rane, kjer so bili na ogltd avtobusi, ki Jih je izdelalo podjetje. Nazorno Je bil prikazan prehod od polomljenih karoserij do vzorno izdelanih vozil. Na stenah so visele tabele, na katerih je bil v številkah prikazan razvoj podjetja, ki je začelo a ‘6 kamioni in 1 avtobusom, a razpolaga danes z 52 kamioni in 15 avtobusi. Tudi proge so narasle od 3 na 6, število delavcev pa se je zvišalo od prvotnih 20 na sedanjih 140 O)Na drugi tabeli sl mogel brati podatke o delovnih ln udarniških urah. Na tretji spet so bila imena štirih delavcev, ki so si pridobili naslov udarnikov. Danevčič Ivan P; če n ko Franc, Klančič Roman in Kočevar Darinka. Sedanji vodja pokrajinskega avtopodjetja tov. Berginc je v uvodnem govoru pozdravil navzoče, predvsem tajnika Poverjeništva tov. Pe- rovska, zastopnike sindikatov in vse delavce, ki so v en:m letu dela pripomogli do tolikšnega razvoja podjetja. Tajnik poverjeništva tov. Perov-šek, Je nato v klenem govoru, ki je bil mnogokrat prekinjen z živahnim ploskanjem, postavil udarniško delo Pokrajinskega avtopodjetja v splošni okvir izgradnje In obnove vseh narodov Jugoslavije ter je zlasti čestital mehanikom, mizarjem in šoferjem, ki so s svojim neutrudnim delom pripomogli do tolikšnega uspeha podjetja. Nato je prikazal težave, na katere so naletele ob osvoboditvi nove ljudske oblasti v coni B, zlasti kar se tiče prometa. Kajti podjetniki v Gorici in v Trstu naenkrat niso imeli več vozil in prometnih sredstev za cono B, kakor so se izgovarjali, s čimer so kajpak hoteli samo škodovati mladi ljudski oblasti in našemu ljudstvu sploh. Takrat se je našlo 20 partizanov, ki so bili pravkar odpuščeni iz JA in se lotilo ob pomanjkanju skoraj vseh sredstev obnove prometa v coni B. In uspeli so. Ta polet dela pa ni oddvojen od Zaradi granat tem, di daljši stik vina z zrakom s da sode pogostoma dopolnimo. Navadno ostane vino zato s ko, ker je vrelo v premrzli ’ Znano je, da mora biti za 00 in popoldno kipenje v kleti top ta celih 15 dni 22 gr C. V tem » ^ se sladkor popolnoma pretv ■tvori alkohol. Sladko vino popravimo lclstl. e «’ primernim segrevanjem »— ^ cer spravimo kipenje znova v. Dobro bo, da vino prej prezra ^^^ SnorrGila in cbiave Vsi kmetovalci, katerim p°vzr ; določevanje napak ali bolezni ravnanje s takim vinom težavo^^j lahko obrnejo z vzore; pokvari*-Okrožno kmetijsko n ga vina na zorništvo v Gorici, ul. Duca d 55, po možnosti ob ponedeljkih, trikih ;n sobotah dopoldne, bodo prejeli vsa potrebna na' vodil®* Poslovanje trgovin na deieti Prvi del objave o odpiranju^ zapiranju trgovin smo objavili itak dela v Ostali Jugoslaviji. Danes so na isti poti obnove vsi narodi Jugoslavije, da postane naša mlada ljudska republika, država delavcev, kmttov in ljudske inteligence, močna in neodvisna. Ta polet naših delavcev je tudi odgovor na krivične sklepe pariške konference. Ob taki podpori iz domovine je naša delegacija lahko vroče zastopala naše skupne interese in dosegla veliko moralno zmago, ki jo je bistveno odločilo-naše ljudstvo s svojim delom za obnovo in s svojo visoko zavestjo. Tov. Pe-rovšek se je spomnil besed maršala T.ta v Postojni: Leta 1918. so bili v Jugoslaviji na oblasti Kara-djordjeviči, reakcija in podrenik! kapitalističnega zapada, pa smo izgubili ne le Trst m Gorico, marveč tudi Postojno, Ajdovščino, Idrijo skratka celo Julijsko krajino. Po tehtnem prikazu splošne politične situacije, v katerem te poudaril, da ni naš sovražnik tako zva-ni »zapadni blok*, marveč mednarodni velekapital, fašizem in reakcija s Churchillom na č:lu, je pozval 'navzoče k’ še ostrejši borbi proti ostankpm reakcije. VESTI S PODEŽELJA f /^wAa'* * LAZAR L AQIN Ohloj> nica „Anuska" Sele ko je črni oblak dima in ognja popolnoma splahnel na temnomodrem nebu nad krajem, kjer se Je zgodila katastrofa, Je Verniveher začutil neko čudno llbkoat in bolečino na desni rami in na desni roki, tik nad komolcem. »Kutovoj!* Je zaklical Aklejev prestrašen In se trudil, da bi dvignil padlega in nezavestnega Vernlveherja. »Hej! Pridi takoj sem!* Coln se Je močno zazibal, ko Je hitel Kutovoj iz zadnjega dela k Aklejevu,' ki se je sklanjal nad Verniveher jem. »Pa ne da je umrl?* Je vprašal razburjen. »Ne, še živi*, je odvrnil Aklejev. S Kutovojem sta prenesla Stefana v kajuto in ga položila na klop »Težak Je», je menil Kutovoj, ko Je e težavo dvignil težko breme na plinski zgoščevalec, »težak je kot kak tank, za boga... Ne bi si nikcli mislil, če ga takole pogledaš...* »Počakaj, da boš še tri tedne brez hrane*, je dejal Aklejev, »pa se ti bo zdelo, da je še vrabec težak kakor kakšen tank.* »Ojejl* je zastokal Kutovoj. »Potem pa kar pripravimo naše rakve... Ce ne bomo še tri dni nič jedli, bomo vsi trije gladko pomrli.* »Ce hočeš živeti, ne boš umrl!* Je dejal Aklejev. Jezil se Je sam nase, ker je začel s takim nepotrebnim in neprikladnlm pogovorom. Prelsl je Kutovoja nazaj k njegovemu mitraljezu, dočlm Je sam cbvezal rano na Verhiveherjevi rami In napravil prevezo za rano na roki. Kri se je ustavila, vcnde.r Stefan io ni prišel k zavesti. »Kdo drugi na njegovem mestu bj takoj umrl*, je menil Aklejev, ko je pomislil, kako močno je potresa) v »voj ;m veselju Vernlveherja za ramo. »Celo zdravemu človeku bi bik) dovolj. Tukaj pa je človek, ki Ima morda zlomljeno ključnico...* Sedel je na rob klopi, pri ranjenčevi glavi, stegnil roke skozi razbito lino, zajel nekaj hladne vode in z njo poškropil Vemiveherju obrez. Medtem ko je ranjenec počasi odpiral oči, je Aklejev pomislil, Stefan, s svojo ranjeno ramo in roko ne bo mogel upravljati krmila in da bo moral prijeti Kutovoj za to delo. Ni bilo bog ve kako težko in Stefan bi lahko razložil Kutovoju, kako je -treba ravnat). In tudi obramba limuzine bo razpolovljena — samo en mitraljez mesto obeh. A drugače ni bilo mogoče ukreniti in položaj se bo morda Se bolj poslabšal. »Odpusti mi Stefan*, je dejal, ko je tovariš odpel oči, »nisem vedel, da si ranjen..* Verniveher ni odgovoril, ampek Je trudno zaprl oči. »Zakaj sl... bencin?...* Je zašepetal Stefan s Abkim glasom in se ves rakremžil od hude bolečine. »Možu se blede*, je bolestno pomislil Aklejev, »ne more več niti pametno govoriti.* ♦Najboljše bo, da se odpočiješ*, je dejal Vemiveherju. »Nikar se ne trudi sedaj še z govorjenjem, Stjopa!...* »Zakaj si me... poškropil... z bencinom?* Je resno ponovil Verniveher, ne da bi odprl oči.* Kaj morda ni dovolj morske vode tod okoli?* Aklejev je sklenil, da se Iz obzirnosti ne bo prerekal z njim. Očitno je bilo, da se je možu bledlo. »če tega se je manjkalo*, je pomislil, »kakor da bi tudi brez tega že ne bilo dovolj zla.* »Dvignil je roko, da bi sl popravil lase, ki so že dolgo klicali in tfdaj mu je udaril v nos duh po bencinu. Takoj Je doumel, kaj to pomeni In to Je bilo zanj novo, zelo neprijetno pieaencfcnje, (Se nadaljuje) SEŽANA Spominu padlih borcev. Pretekli petek je sežansko prebivalstvo takoj po maši krenilo v sprevodu k spomeniku padlih borcev, kjer so položili lep venec. Po krajšem na-,, govoru je pevski zbor zapel žalo-stinko. Tudi godba je zaigrala krajši kemad. Nato j: sprevod krenil na pokopališče, da tudi tam počasti spomin padilh junakov. Zidove podirajo. Vsepovsod po vasi so porušeni zidovi, katere so poškodovali zavezniški vojaki s svojimi Jeepi. Čeprav ljudstvo stalno protestira proti taki brezobzirnosti,-se to ponavlja dan za dnem tako pogostoma. da gospodarji ne morejo niti sproti popraviti povzročene škode. Lanski teden za našega dijaka je bil svetel dokaz kulturnega stremljenja našega ljudstva. Letošnji naj bo dokaz naše vztrajnosti ! KRAJNAVAS Prosvetno društvo cVolnik» Je 1-melo pretekli četrtek svoj prvi let-nl občni zbor. Razpravljali so o delu v preteklem letu, nakar so društveniki izvolili nov odbor. Vsi člani so prepričani, da bo novi odbor povedel društvo k še večjemu napredku. Za grobove padlih. Na dan vseh svetih je mladina okrasila grobove naših žrtev za svobodo. Položili s nanje tudi krasen venec, ki ga je darovala družina Olivieri iz Trsta. Pred nedavnim je ista družina po darila vaščanom tudii lepo zastavo. JAMLJE Počastitev padlih borcev. Jamelj-ska mladina je splela več lepih vencev ln jih na dan vseh svetih v povorki nesla na grobove padlih za svobodo. Poverjenik ZPP Je imel kratek govor, nakar so pevci zapeli nekaj žalostink. Venec so položi1! tudi na skupni grob treh neznanih borcev, ki je v severnem delu vasi'. TURJAK Počastitev spomina padlih. Preteklo soboto so položili garibaldlnci lovorjev venec na spomenik padlih borcev. Pri tej svečanosti je sodelovala tudi domača godba. V dolgem sprevodu so se nato podali na pokopališče, kjer so pionirji položili na grobove cvetje. Po kratkem spominskem nagovoru je godba zaigrala žalno koračnico in s tem zaključila svečanost. Cene dnevnikov Odibor za cene je določil, da se bodo dnevniki od 15. novembra dalje podražili od 4 na 5 lir. Plače obrtniškim vajencem Zveza obrtnikov opozarja svoje člane na sporazum, ki urejuje plače vajencem, ki je se vedno v veljavi, dokler ne bodo sklenjene nove delovne pogodbe. Prvih šest mesicev debe vajenci po 15 odstotkov plače kvalificiranih delavcev, nadaljnjih 6 mesecev po 20tc, v drugem letu po 30, v tretjem letu 45, v četrtem lttu pa po 60%. Draginjska doklada znaša za prvih 6 mestcev 25 lir na dan, kasneje pa se je treba ravnati pri izplačevanju po razpredelnici, ki velja od 1. avgusta dalje. Enotni sindikati Sindikat brivcev tn frizerjev. Drevi ob 20. izreden sestanek upravnega odbora V ul. Imbrlani 5. Sindikat državnih nameščencev. Drevi ob 18.15 sestanek podjetniškega odbora nameščencev državnega monopola v ul. Zonta 2. Sindikat pomorščakov. Drevi ob 18.30 sestanek upravnega sveta v prostorih sindikata. Sestanek zadružnih referentov bo drevi ob 19,30 v ul. Imbriani 5. Odbor članov zadruge cOaribaldi* vabi vse prizadete, da podpišejo resolucijo za zadrugo v Genovi. V ta namen se lahko zglase ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. pri uradu za pomoč pomorščakom na trgu Abruzzi 3 — Dom pristaniških delavcev. Nagrade delavcem. Predvčerajšnjim popoldne so šli zastopniki sindikalnih organizacij na odsek za delo pri ZVU in zahtevali takojšnje izplačilo nagrade 3000 lir delavcem. Major Scicluna je zagotovil, da bo posredoval pri ZVU, da se vprašanje čimprej reši. raj. V naslednjem podajamo os odredbe: Ostali trgovski obrati • . * • 1. ribarnice in cvetličarji r pokopališči se bodo držali urn ki ga določi mestna občina; 2. papirnice lahko v šolskem^ tu odprejo popoldne pol ure P določenim časom; u 3. skladišče gradbenega mater'^ in tvrdke, ki prodajajo na r umetniške predmete in preprc-8 ^ enem samem primerku, niso v ne na ta določila; ^ 4. trgovine, ki imajo prodaje raznega blaga, so ** pečevanje posameznih vrst vezane na poslovni čas dotiem-govin; 5. popravljalnice morajo u?0" t, vati urnik, ki ga imajo pripad®- ^ trgovske stroke, niso pa veza*i ^ opoldansko zapiranje; P01 ^ knjigarne lahko podaljša)0, dajo za poldrugo uro po zap‘r stalnih knjigarn. Prazniki J Na Novo Isto, Veliko bodo trgovine zaprte s sled^e!0 ko.V.ni ponedeljek, sv. Resnj* n» Brezmadežno spočetje in Stefana se zapro trgovine 0 uri. Na sv. Jožefa, sv. Pe|^„i Pavla in Vse svete se zapro ne ob 13. uri razen cvetličs1’*’ DAROVI IN PRISPE'’^ ZA SIROTE PADLIH pa*’; ŽANOV je daroval Kuret jva* Žirij pri Sežani 500 lir, p'.°nir)!. zaII. 1.1, r- -gl iste vasi pa 215 lir, delavci £ so darovali v te namen 1800 Odg. urednik DUŠAN IZGUBLJENO Med Lckvo ln Bazovico 8^1 f gubil pokojninsko knjižic0 fr