Političen list za slovenski narod.
Po pošt! prejemu« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesoo 1 gld. 40 kr. V administraciji projcinan veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji), tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se i .»nkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnoin tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemaj.. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '',6. uri popoln.Ine.
Štev. 134.
V Ljubljani, v četrtek 16. junija 1887.
JLietnils: X. V
Stanovanja za (klavce.
V seji mestnega odbora dne 7. t. m. je odbornik g. Potočnik poročal, da hoče neko društvo zidati stanovanja za delavce na Ljubljanskem polji, poleg Dunajske ceste nasproti križu pekovsko zadruge. — Mestni odbor je to poročilo radostno vsprejel, in menda ga ni človeka v Ljubljani, da bi ne želel „naj se to prej ko mogoče zgradi". G. Potočnik je še pristavil: »zdrava stanova u j a bi še gotovo bolj vplivala na zdravstvene razmere, kakor napeljana pitna v od a ." Tudi to bode gotovo vsakdo potrdil, kdor Ljubljano le količkaj pozna. Petina vseh stanovanj v Ljubljani je bržkone vlažnih, toraj nezdravih. Ali mar ne?! Vsa stanovanja začenši pri Karlovskem predmestji notri do starega strelišča pod Gradom so vlažna, ker so v ozadji naslonjena na goro; iz pod goro pa, kar vsakdo ve, zmirom leze vlaga, ktere so navzamejo potem stanovanja. Tudi ta stanovanja nimajo niti gorke svetlobe, niti zdravege prepiha. V Krakovem in Trnovem so stanovanja v pritličji brez izjeme vlažna, večkrat pa tudi v zgornjih nadstropjih, ker stoje na ilovici, ki vode ne prepušča. Poleg tega jo veliko starih hiš zidanih iz rudečega peščenika, kakor se nahaja na Golovcu; ta kamen pa stori stanovanja vlažua. Sedaj pa bolj z opeko zidajo, zato so tudi na novo postavljeno hiše bolj suhe. Vlažnost je toraj poglavitni vzrok, da je Ljubljana nezdravo mesto; ako bode to odpraviti in zboljšati mogoče, potem se bodo v Ljubljani zboljšale zdravstvene razmere.
Najboljša kanalizacija, pa tudi napeljevanje pitne vode ne bode zdravstvenih razmer zdatno zboljšalo, dokler bodo reveži prisiljeni, po tako nezdravih prostorih stanovati. — Sicer večkrat mestna komisija stanovanja preiskuje, ter prepove nezdrava stanovanja. Ali kaj vse to pomaga, ako revež ne more dobiti ali plačati boljšega in bolj zdravega stanovanja? Hišni gospodarji sicer ne silijo nikogar stanovati, a ljudje morajo vendar-le pod streho biti in se trgajo za taka stanovanja. V Ljubljani se je v zadnjem desetletji veliko zidalo, ali le bolj palačo, za revne ljudi se je malo storilo, iu vendar živi na tisoče več ljudi v mestu, kakor pred dvajsetimi leti,
ker jo nastalo v obližji mesta mnogo tovarn. Po ue-kterih krajih tovarnarji delavcem zidajo poslopja, v Ljubljani bi pač bilo le pravično, ko bi država kaj storila za stanovanja delavcev, oziroma delavk, ker od tega časa, odkar je c. kr. tobakarna, postala so revna stanovanja mnogo dražja in pa natlačena. Merodajnim gospodom bi prav toplo priporočali v resni prevdarek in pretres vprašanja, ki so tolike važnosti za delavce sploh in posebej še za zdravstvene razmere Ljubljanskega mesta. Vzroke umrljivosti pa iščimo tam, kjer so — namreč v nezdravih, vlažnih in pretesnih stanovanjih. — Tukaj je obširno polje delavnosti — vladi in mestu.
Govor poslanca Ferjanciča
v državnem zboru dne 25. maja.
(Dalje.)
Jaz mislim, ko bi se pri imenovanji avskultantov oziralo bolj na zuanje jezikov, odpravili bi se ti ne-dostatki sami po sebi.
Vsled tega in zarad tega usojam si predlagati resolucijo, za ktero prosim sedaj podpore, pozneje pa, da se sprejme.
Toliko sein hotel govoriti v obče.
Kako pa je pri nas z jezikom in ravnoprav-nostjo po uradih? Kako je pri političnih in linaučnih uradih, o tem ne bom govoril, kakor sem to že v v začetku omenil, če tudi me jako mika povedati, kako da rešuje neka politična oblastuija mojega volilnega okraja prošnje društev za slovensko dopisovanje — z žandarji, ktere jim na glavo pošilja. (Cujte, čujte! na desni.) Kakor sem že rekel, držati se hočem edino le pravosodja, kjer tudi ne bom muh lovil, kakor jo to delal eden gospodov pred-govornikov z levice, pritoževaje se, da je neka okr. sodnija ua Češkem na razsodbo pritisnila le samo češki pečat. Gospoda moja! Za nemški pečat se še ne zmenimo toliko, kajti nihče ne dvomi o takih pismih od kod da izvirajo, da bi se moral še le iz pečata prepričati, ali so istinita ali ne. Saj povsod poznamo beriča, ki nam jih prinaša. Pač pa hočem govoriti o razmerah, iz kterih bote razvideli, kako
da se pri nas za vrata v kot potiskajo elementaru pojmi o pravu in postavnosti (čujte, čujte! na desni), posebno pa, če si predočujemo besede, ki jih je nedavno v gospodski zbornici govoril eksce-leuca vitez Schmerling, ki je predsednik najvišjega sodnega dvora.
Le oglejte si kteri paragraf koli. po kterih namreč se pravica razsoja, 11. pr. § 13. sodnega reda, ki dopušča deželni jezik pri pravdi; ali se ozrite ua § 4. določbe dotikajoče se obravnav izvan-pravdnih, ki govori o jezikih pri sodniji običajnih, ali pa vzemite konečno v roke § 103. kazenskega reda, kjer je tudi govorjenje o določitvi jezika pri sodnijski obravnavi, povsod bote našli, da so bila slovenščini že zdavuej duri v sodue dvorane odprta, tako pred 100 leti in še poprej, kakor tudi pozneje vsled cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854, in vsled § 163. kazenskega reda, ki se je leta 1873. podaljšal.
Oe se kak jezik v deželi govori v nepreslednih velikih takozvanih skupaj se držečih skupinah, je tak jezik menda vendar deželni jezik. In to je slovenščina po vseh Vam znanih slovenskih pokrajinah. Ce patent z dne 9. avgusta 1854 izrečno za izvau-pravdno razpravo določa, da naj se dotična uloga napravi v domačem jeziku, razteza se vendar ta določba tudi na slovenščino, in če § 1G3. kazenskega reda pravi, da se sme kaka priča ali kak obdolženec, ki ni zmožeu sodnijskega jezika, le tedaj zaslišati brez tolmača, če sta sodnik in zapisnikar zmožna njegovega jezika, ne ume se pod sodnijskim jezikom le sama nemščina, temveč na vsak način tudi slovenščina iu se morajo prav tako s Slovenci spisavati slovenski zapisniki, kakor se spisavajo z Nemci nemški, kajti slovenščina je prav tako veljaven sodnijski jezik, kakor nemščina, po naših krajih pa še zdatuo bolj!
Napačna je trditev, da bi bilo le to sodnijski jezik, kar stoji črnega ua belem in tudi ue tisto, kar govori sodnik s strankami. Vsem slovanskim jezikom skušal seje značaj sodnijskega jezika vtajiti; sicer bi res ne bilo treba poljščini in češčini tega značaja s posebnimi določbami pripoznavati in bi tudi ne bilo potreba posebne postave, ktera proglaša hrvaščino ua Dalmatinskem za sodnijski jezik.
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. S toki asa.)
To si voli turški paša,	Som ter tja po hiši hodi,
Ki so Turkom prav obnaša, Misel so mu v glavi blodi; Kak bi vojsko skupaj spravil, Pa jo znajdo volčja glava, Da bi Sisek pod so zgrabil. Meni, ta bo najbolj prava: Svojo vojno skupaj zbrati Jo pod Sisek celo gnati.
Slov. narodna pesem.
Poleg Herbarta je gotovo najznameniteji iz ro-dovine Turjaške v 1(3. veku Andrej, slavni zmagovalec turške vojske pod Siskom (I. 1593.). Kil je vnuk Ivana IX., ki je padel v borbi proti Turkom 1. 1529. za obsedanja Dunajskega. Oče mu je bil Vuk Engelbert (I.) Turjaški in Šumberški, mati pa Ana iz rodovine glasovitih Lambergov. Rodil se jo 1. 1557. O njegovi mladosti nam je prav malo zna-
nega. Do 16. leta je ostal doma ter se je odgojeval, kakor takrat vsi plemiški sinovi, v vseh potrebnih znanostih in vojaških vežbah. Kot šestnajstletni mla-deneč se podil kouečno v svet in sicer v Padovo na Laškem, kjer je bilo takrat glasovito vseučilišče, da tukaj popolni svoje znanje, kolikor si ga je bil že doma pridobil. Kasneje pa se odpravi na potovanje v razno dežele, da se izvežba posebno v vojaških strokah; vsaj jo bilo takrat tako znanje za vsakega plemiča potrebno, a posebno še za slovenske, ki so morali tudi dejansko to svoje znanje izvrševati v borbi proti Turkom.
L. 1577. je spremljal nadvojvodo Matijo na Nizozemsko; a se povrne v kratkem, kajti sledečega leta 1578. ga nahajamo že na Hrvatskem kot bo-ritelja v bojnih redovih za nesrečne vojske Kheven-hilllerjeve. *) Kasneje pa se je boril v bojnih četah svojega strica Krištofa Turjaškega, deželnega glavarja kranjskega. Z 12 konjiki je pri neki priložnosti napadel 500 Turkov tako odločno iu brzo, da
*) Obširneje o tej vojski v životopisu Jošta Turna.
so kar poplašeui zbežali.. L. 1579., ko se je polagal temelj današnjemu Karlovcu, je bil že kapetan arkibusirov. *) Ko mu je sledečega leta obolel in
*) Radi neprestanih borb s Turki združilo so jo Kranjsko plemstvo v stalno vitožko čoto, a ker jo to vitožko plemstvo služilo v vojski vedno na konji, ter dajalo viteze po premoženju svojem in po dohodkih svojih plemiških posestev, zval se jo ta deželni vojaški nabor: stališko konjaništvo (Stiindisehe Giiltpferde). To vitežtvo ali stališko konjaništvo so je delilo na dva oddelka (kompanijo), namreč na modro in rumeno po obeh deželnih bojah: za večo potrebo so vočkrat sklicali tudi tretji in četrti oddelek z modrim in belim, kasnojo rumenim in belini znakom, ltroj jezdecov ni bil v toli oddelkih točno opredelon; bili so zdaj jači, zdaj slaboji, kakor je bila žo potreba. K temu vitežtvu so spadali pa le plemiči, ki so po dohodkih svojih vzdrževali zraven sobo po 1, 2 ali 3 in tudi več slug ali jezdecev. Na čelu vsemu konjištvu jo bil deželni konjiški stotnik, dva poročnika in dva zastavnika. Imeli so tudi podčastnikov in vojaških pisarjev. Obleka jim je bila vratnik iz losovc kožo, kaeiga s porjanico, pasica z deželnim grbom in krdelskim znamenjem. Zraven samokresa in moča nosili so tudi arkobuso ali karabinko (kratko puške), tor so so zatoraj zvali arkebusiri. Ker jo le ta četa morala biti vodno za boj pripravljona, moralo so je plačati za vsaee: konja 50 gold. na leto iz stališko blagajniee.
če bi bil tudi postavodajalec hotel tako postopati iu slovauskim jezikom ta značaj zanikavati, bi pač mesto »deželnega jezika" ali »kakega druzega pri sodniji navadnega jezika" kot sodnijski jezik, raje postavil izraz kar naravnost »nemški jezik".
Ker pa tega ui storil, mislim da je prav in pošteno, ako so vsi deželni jeziki po celi Avstriji vsak v svojem okraji ob enem tudi sodnijski jeziki. Da to opravičenost slovenskega jezika dokažemo, nam niti člana XIX. temeljnih postav ui treba na pomoč klicati. Tudi pred saboj imam že jako staro postavo, ktera določuje administrativno upravo, oziroma postopanje, in ta postava dala se je tudi v slovenščini na svitlo.
Opomina vredno je, da je to postavo cesar Jožef podpisal. (Čujte! čujte! na desni.) Izdala se je ravuo štiri mesece po splošnem soduijskem rodu dne 1. septembra 1781. Da jo je cesar Jožef podpisal, to priporočam prav posebni pazljivosti gospodom tovarišem iz Korotana, kolikor jih je ob enem deželnih poslancev, ki so člani postavodajalnega deželnega faktorja. Priporočam jim jo še prav posebno zarad tega, ker se ti gospodje še dandanes repenčijo, da bi se deželni zakonik koroške dežele za koroške Slovence slovenski izdajal, (čujte! čujte! na desni. — Poslanec Ghou: Občine same ga niso marale! — Klici na desni: Ktere? —Poslanec Ghon: Koroške slovenske občine! — Poslanec dr. Trojan: Naj bodo toraj poslanci bolj pametni, kakor pa so občine! Ali je to postavodajalstvo? Ali je to deželni zbor?)
Kakor je odprl splošni sodni red pri sodnijski gosposki slovenščini duri, prav tako odklenil jih ji je ta odlok pri administrativni oblasti. Toda kljubu tej stari pravici, ki jo je slovenščina že pred več nego sto leti uživala pri sodniji in administrativni gosposki, upirajo se ji še dandanes po uradih na \<o moč. Ni še dolgo, ko je na Kranjskem, toraj v deželi, kjer se Slovencem mleko in med cedi, doletela slovenske vloge le milost, da so bile sprejete. Eešene so bile nemški. Na veliko žalost čital sem v javnih listih, da so v Novomeškem okrožnem področji v najuovejšem času zopet jeli slovenske vloge nemški reševati. (Čujte! čujte! na desni.) Take pritožbe bral sem nedavno v nekem javnem listu. Ne-davuo poklicali so z Dolenjskega nekaj višjih sodnikov in prav zdi se mi, kakor bi bilo slovensko uradovanje slonelo na plečih tistih gospodov, kajti komaj so le ti Dolenjski hrbet obrnili, že sili ondi nemško uradovanje zopet v klasje. (Oujte! čujte! na desni.)
Prav hudo se branijo uradi slovenskih vlog po vseh drugih krajih, kjer Slovenci prebivajo. In če se že sprejmo, puste jih potem ležati, s čemur hočejo namreč stranki dokazati, da bi bilo bolje za njo, če bi bila svojo prošnjo vložila nemški ali laški spisano.
Da bi se pa pri sodnijah ustno slovenske prošnje tudi slovenski v zapisnik sprejele, prigodi se celo na Kranjskem prav redko. Jako obžalovanja vreden je nedostatek, da se celo izjave prič ne zapišejo tako, kakor so se napravile, namreč — slovenski. Nezaslišano pa je, da se prisega zahteva od ljudi v tujem nerazumljivem jim jeziku. (Čujte! čujte! na desni.)
Dovolite mi, da izmed obilnih vzgledov, ki so mi na razpolaganje, navedem le jednega, da ž njim dokažem, kar sem govoril. V Korminu na Primorskem zgodilo se je leta 1885., da je bila le sloven-
umrl (1. 1580.) njegov polubrat Ivan Vajkard, *) postal je on zapovednik za nekaj časa nad vso krajiško vojsko; pa tudi kasneje, ko je vrhovno za-povedništvo prevzel Jošt Turn (1. 1581—1589.), bil je postavljen Andrej za njegovega namestnika ter je upravljal že takrat skoraj čisto samostalno s krajiškimi poslovi. Leta 1586. 14. novembra jo naložil Andrej tedanjemu generalu Varaždinske krajine Vidu Haleku, da odpošlje iz Podravja Jurja Zrinjskega s Karlovškimi konjiki, ker se je bilo
*) Ivan Vajkard Turjaški jo Ml zapovednik krajiškili čet že leta 1575., precej po nesrečni liitki pri Budačkom in po smrti tterbarda njegovega stričeviča. Na Krajini jo služil Ivan od leta 1570. pa do svojo smrti lota 1580. Doktor so je zadrževal v Krajini, stanoval jo najraje v starem gradu Ste-ničnjaku. Ko je imel v jesoni leta 1578. udariti Khewenhiillor na Turke, bil je Ivan Turjaški za nekaj časa mnirovljen, ali jo vendar na poziv (Iraškega bojnega veča spravljal v Stenič-njaku hrano za krščansko vojsko. Po odhodu generala Ivana Feronberga sprejel je zopet zapovedništvo na Krajini, ali samo za kratko dobo, kajti obolel jo kmalo za tem, ter žo meseca julija prosil, da ga oslobodo službo; kmalo za tem je umrl v Ljubljani, liil je Karlovški general samo eno leto (1579—1580).
ščine zmožna stranka prisiljena laško priseči. Med prisego jeli so se navzoči na vse grlo smejati; priča, nevešč laščini, je neko v prisegi pravilno besedo po svoje izrekla, ker je ni razumela, in smeh je bil gotov. Kako se to strinja s slovesnostjo trenutka, prosim naj si gospodje le sami predočujejo. Sicer se je pa ta nedostatnost v zvezi z nekterimi drugimi ondi nahajajočimi naznanila pravosodnemu miui-sterstvu v peticiji ondašnjega slovenskega društva dne 18. avgusta 1886.
Na Koroškem Slovenci še dandanes le nemški prisegajo, če prav ne umejo nemščine, (čujte, čujte! na desni.) Tistim, ki prisegajo, pove se samo, za kaj da se gre, pa je dobro. Kdo jim to pove, usojam si Vam nekoliko bolj natančno pozneje razložiti. Državna pravdništva v Celji, Ljubljani in Novem mestu imajo nalog, tožbo v onem jeziku sostaviti in vložiti, v kterem se je obdolženec zagovarjal. Samo po sebi se razume, da bi morala tak ukaz ali nalog dobiti tudi vsa druga po Slovenskem bivajoča državna pravdništva. Toda še od teh treh ne more se Celjsko pri najboljši volji posluževati slovenščine pri sostavi zatožbe, Če tudi je popolnoma zmožno za to, ker je preiskovalni sodnik zapisnik nemški spisal. Vsak sodni adjunkt že toraj lahko onemogoči ta ministerijalni ukaz, dotikajoč se sostave slovenskih tožba pri državnih pravdništvih. Da ob takih okoliščinah obdolženec prav nič ne razume zatožbe, da ne razume obravnave in govorov ter zagovorov, da mora konečno biti zadovoljen z razsodbo v nerazumljivem mu tujem jeziku, in da bi bilo konečno pač vse eno, ako bi bil mesto njega sedel kak slamnat mož na zatožni klopi (Da, da, tako je! na desni), vse to je zadosti znano in mi pač ni treba nadrobneje razkladati.
In glejte, gospoda moja, zastop Celjske mestue skupine povrnil se je v to zbornico oborožen s peticijo Celjskega nemškega društva, v kteri se zahteva, da naj se takoj odpravi ministrov ukaz, po kterem se pripoznava zmožnost za porotnika ob sicer drugej sposobnosti tudi takim Slovencem, ki znajo samo nemški. Ta ukaz naj bi se toraj odpravil na željo Nemcev, kterih je v Mariboru in po nekterih drugih mestih 40.000 vsega skupaj nasproti desetkrat večjemu številu 400.000 Slovencev. Nadjam se, da bo peticijski odsek zahtevanje zavrnil, kakor se mu spedobi.
Peticija pravi, da če prav porotniki samo jednega dela obravnave ne razumejo (kteri namreč nemški ne znajo), vendar se ni nadjati, da bi mogli prav razsoditi. Res je tako! če je pa tako, bi pa človek vendar poprej pričakoval na podlagi navedenega razmerja v prebivalstvu, da se bo napravila peticija, po kteri naj se tisti ljudje ne pripuščajo za porotnike, ki so samo nemškega jezika zmožni. (Prav res! na desni.) To bi pa najprej zadelo gospoda, ki se je pri budgetni debati prvi oglasil — zadelo bi pred vsem gospoda poslanca Carnerija — ne morem se ogniti, da bi tega ne omenjal, ker nam je prav ta gospod očital, da se skušamo okoristiti na škodo nemščine. Ta gospod bi toraj izmed Celjskih porotnikov prvi odletel, ker prav nič slovenski ne zml. Nič več bi ne imel razsojati pri porotnih obravnavah v Celji o poboji in umoru, ker bi ne vedel, kako se obdolženec zagovarja in ne, kaj so priče rekle, ter bi se moral edino le s tem zadovoljiti, kar bi naposled od gosp. prvomestnika zvedel, ki navadno jedro razprave še enkrat ponovi.
drugače bati, da bodo od tamkej prinesli kugo v Kar-lovec, ako Karlovške čete dalje časa tamkaj v službi ostanejo (Lopašič, Zgodovina grada Karlovca stran 180). Po smrti Jošta Turna (15. junija 1589) jo bil na predlog nadvojvode Karla imenovan za vrhovnega zapovednika v Karlovcu ter bil tako na hrvatski krajini četrti zapovednik, ki je stanoval v Karlovcu.
Tako je prišla ta važna trdnjava v roke našemu junaku, ki jo je znal dobro varovati, da ni pala v turško oblast. Ali tudi Turki so hitro zvedeli, kdo je tukaj zapovednik, ter so od tega časa napadali vse bolj severno-iztočne predele Hrvatske, kjer so hotli prodreti mimo Siska v slovenske pokrajine.
Zatoraj vidimo, da se je od I. 1591. dalje vrtila največa borba okoli Šiške trdnjave, kajti še le z njenim padom bi bil pot odprt Turkom dalje proti severu. Da pa Turki to trdnjavo s prvim vdarcem osvojč, pripravljajo se za vojsko od leta 1587. pa vključno do leta 1590. Radi tega tudi niso svojih sil zastonj trošili v manjih bojih, kakor je bila do zdaj navada. Edini važneji vojskini dogodjaj v tej
V tisti peticiji se tudi trdi, da dotični mini-sterski ukaz prav za prav ni druzega , kakor sredstvo za agitacijo, ki ima namen, slovenBftf* napore tudi v soduijsko dvorano zanesti. ($&jeh na desni.)	(Daljfe prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. junija. Notranje dežel«.
Prestolonaslednik cesarjevič Rudolf je včeraj odpotoval v Mouakovo. Tukaj ostane nekaj časa pri svoji sestri nadvejvodinji Gizeli. Iz Mouakovega odpotuje prestolonaslednik skozi Pariz v London, kjer se bo vdeležil petdesetletnice angleške kraljice. V Londonu ostane tri ali štiri dni.
V Dunajskih krogih ne vedo ničesa o shodu našega cesarja z ruskim. Skoraj gotovo pa bo obiskal nemškega cesarja v Gostinu. Prej se bota sešla grof Kiilnoky in knez Bismark. — Cesar je podelil rektorju Krakovskega vseučilišča, grofu Tar-novskemu, križec Franc-Josipovega reda s zvezdo, red železne krone tretjega reda dekanom Blumen-stocku, Pelczaru, Zollu in Maduroviczu, naslov dvornih svčtnikov profesorjema Czyrniiiskeiuu in Pierichu.
Grof Teodor Andrassij, sin bivšega ministra Julija Andrassy-ja, se je 8. t. m. priporočal v Terebesi svojim volilcem. Glede vnauje politike je istih misli, kakor njegov oče. Z ozirom ua slabe finančne razmere ua Ogerskem je rekel: Ako hoče Ogerska ostati madjarska, ne sme biti skopa z denarjem". — Toraj madjarska država na stroške drugih narodov!
Vitanje države.
»Odjek" piše o novem srbskem ministerstvu: Srbija in vnanje države morajo veselo pozdraviti novo ministerstvo. Avstrija nima nobenega vzroka obžalovati propad napredujaškega ministerstva. Za Avstrijo gotovo ni bilo koristno, da je vedno rastlo proti nji sovraštvo v Srbiji, ker je podpirala prejšnjo nepriljubljeno vlado, ki ni imela pravega stališča in zaslombe pri narodu. Avstrija se mora v Srbiji opirati na vlado, ki se ozira na upravo, postavo iu zaupanje naroda. Sploh pa mora spoznati vsaka srbska vlada, da mora Srbija živeti v prijateljskih razmerah z Avstrijo. — Bruseljski »Nord" piše o Srbiji: Finačne nezgode postale so v Srbiji tako velike, da jim je težko najti zdravila. V desetih letih se je dolg pomnožil od 8 ua 250 milijonov. Za časa bolgarsko-srbske vojsko je Srbija dobila na Dunaji nominalno 40 milijonov posojila, v gotovini pa le dobro četrtino in za drugo četrtino pa le orožja in streljiva. Naravno je toraj, da se je na tak način hitro množil državni dolg. — Narod srbski je z veseljem pozdravil novo ministerstvo. Dunajski listi poročajo, da so se vršili nemiri iu demonstracijo pred hotelom »pri zlatem križi", kjer imajo liberalci svoj klub. Tolpe ljudstva so neki hodile po mestu, prišle pred stanovanjo Garašani-novo, pobile mu okna in klicale: »Slivnica! Pereat Garašanin!" Garašanin je neki streljal na množico in ranil mladega moža. Policija je vzdržala rčd. — To poročilo o nemirih zdi se nam izmišljeno. Da je ljudstvo veselo, je naravno. Garašanin je s silo skoval večino v zbornici in kruto vladal v deželi.
Riza bej je neki naznanil bolgarski vladi, da Turčija ne odobrava njenega sklepa, ker je sklicala sobranje v neugodnem času. V Evropi bodo različno presojali postopanje bolgarske vlade. — Včeraj smo sporočili, da je ruski car vsprejel princa Karadjord-jeviča v avdijenci. Iz tega sklepajo, da bo Rusija njega nasvetovala kot kandidata za bolgarski prestol. — »Politiki" se poroča z Dunaja, da je 13. junija bolgarski pravosodni minister dr. Stojlov za-
dobi je osvojenje vtrjenega mesta Repiča leta 1589. Turkom je prišla tudi prav na dobro smrt nadvojvoda Karola (1. julija 1. 1590), tega za vojaško krajino iu obrambo mej tako slavnega in zaslužnega Ilabsburžaua.
Sicer je bila precej po njegovi smrti poverjena vojaška uprava na mojah iu obramba teh krajev drugemu nadvojvodi Krnestu, vendar pa se je precej opazilo, da no upravlja z vojsko ona krepka roka kakor do zdaj. Tudi državna podpora se ni več tako točno odrajtovalo kakor poprej. A torau se ne sinemo čuditi, ako pomislimo, da je takrat upravljal z državo slab vladar Rudolf II., ki se ni rad bavil z državnimi poslovi, ter so se na ta način na Pražkem llradčinu preslišale mnoge in muoge prošnje, ki so dohajale iz Krajine za pomoč proti sovražniku krščanstva. V eni izmed staliških sednic, v kterih se je razpravljalo o denarnih zahtevah nadvojvode in dvorskega bojnega veča (27. avgusta 1591. 1)., spregovoril je kranjski deželni namestnik Krištof baron Turjaški: »Maujka mi besedi, s kterimi bi mogel razjasniti veliko bedo in nevarnost, v kteri se na-
pustil Dunaj in se vrnil v Sofijo. Med regenti in ministri so neki velika nasprotja. Oboji bi si radi pridobili narod na svojo stran. S tem je v zvezi tudi potovauje regentov Živkova in Mutkurova v Varno in Plovdiv. Pričel se je prejšnji boj med radikalci iu zmernejo stranko. Radikalci se pritožujejo, da se razmere v Bolgariji v zadnjih mesecih niso zboljšale ne v političnem, ne v finančnem oziru. Posojila Bolgarija ni še dobila. Zadnje sredstvo je, da vlada skliče sobranje, a to sredstvo je nevarno, ker zamotane so vse razmere z vnanjimi državami. Bolgarski vladarji gotovo ne bodo vredili domačih razmer, ker še sami niso jedini. — V Peterburgu se je raznesel glas, da se je Aleko paša v Ruščuku dolgo razgovarjal z regenti, posebno s svojim prijateljem Mutkurovom. — »Novosti" pišejo, da bolgarsko vprašanje ne bo še tako hitro rešeno. Novi knez bo moral stati na strani evropejskih držav in se ločiti od Rusije, ali pa zvezati se z Rusijo proti Evropi.
Hitrovo, ruski zastopnik v Bukareštu, vrne se v kratkem iz Peterburga ua svoje mesto. Iz tega se razvidi, da so nevtemeljena vsa poročila, da bo prestavljen. — Rusija pripravlja vedno večje bro-dovje na Ornem morji, ker brez brodovja ne more braniti svojih državnih koristi ua Balkanu iu ob Bosporu. Ni še dolgo, ko smo sporočili, da so spustili v črno morje dve novi ladiji; pred kratkim so dodelali zopet novo ladijo „Sinop". Car |e pri tej priliki brzojavil voditelju mornarskega ministerstva generalnemu adjutantu Šestakovu: Srečen sem, ker je dodelana ladija „Sinop", iu da se je v toliki meri pomnožilo naše črno-morsko brodovje. Naj je „Sinop" vedno vreden spominov pogumnega boja naših mornarjev in naj nosi ponosno drago zastavo na slavo brodovja in čast Rusije! Srčno se Vam zahvalim, kakor tudi vsem vdeležeucem, ki ste mi častitali iu me pozdravili. — Rusija je prepovedala Kitajcem naseljevati se ob njihovi meji in v Koreji. •— Ruska vlada je dala povelje, naj deželne oblasti ob meji strogo pazijo ua konjske kupce. Vsak prodajalec mora ua sejmu pokazati list, da sme konje prodajati. Kdor nima dovoljenja, naj se kaznuje. Oblasti morajo tudi paziti, kam se odpošljejo prodani konji. — Na vladno povelje morajo vse gozdarske administracije odpustiti tuje služabnike v štirnajstih dneh. Do sedaj je 400 tujcev brez službe.
Nemški cesar čuti se boljšega, spi zopet mirneje iu že hodi po sobi. — Državni zbor je v prvem branji potrdil premembo deželnih postav v Alzaciji in Loreni.
„Germania" poroča iz Rimu, da vlada izdeluje na kraljevo povelje postaven načrt, kako naj se vrav-najo razmere med papežem in državo. Papežu hoče italijanska vlada odstopiti neodvisno zemljišče. Kralj in minister Crispi nasvetujeta, naj se papežu odstopi zemljišče do morja brez Leoninskega mesta, Depretis pa želi, da se tudi to mesto prepusti papežu s zemljiščem do Civitavecchije. — Poslanec Fazzari že dolgo časa deluje na to, da italijanska vlada sklene spravo s papežem. Ker do sedaj ni imel vspeha, odložil je svoj mandat in naznanil pismeno, da noče sedeti v zbornici, ki se je ustanovila brez katolikov. Pisal je tudi svojim volilcem iu jim naznanil svoje upanje, da bo prihodnja zbornica vsled velikodušnosti papeža Leona XIII. zastopala ves italijanski narod. — Zbornica je vsprejela s 130 glasovi proti 89 budget državnih dohodkov. Vojni minister je zbornici predložil postaven načrt, da se dovoli 20 milijonov lir za armado v Afriki, kjer ostane vojaška posadka.
Angleška dolenja zbornica je z 229 glasovi proti 17 vsprejela 5. člen irske kazenske postave. Postava bo veljala le v onih okrajih, kjer jo bo objavil irski podkralj. — Gorenja zbornica je vsprejela vse členo irske zemljiške postave.
»Mosk. Vjedoraosti" pišejo o augleško-turški pogodbi glede Egipta: Sultan ui absoluten gospodar v Egiptu, temveč je njegova oblast omejena v mnogem oziru. V resnici ima sultan v Egiptu
haja Krajina. Milovanja je vredno, da se na tolike prošnje za pomoč od nemško-rimskega cesarja ne more dobiti uiti odgovor, pa se iz tega more oči-vidno zaključiti, da hočejo na merodavnem mestu bedno hrvatsko krajino čisto zapustiti. Le vsega-mogočuemu Bogu se imamo potožiti, njemu vso stvar priporočiti, njega prositi in na pomoč klicati, da bi on sam z lastno svojo roko v te zadeve posegel na korist krščanskemu prizadevanju." In prav je imel Krištof Turjaški, da se je tako pritožil v bojnem svetu, kajti turško osvajevanjo na hrvatskih mejah je za časa vlade Ferdinanda I. silno napredovalo. Padel je Osek, Siget, Kliš in Kostajnica pod turško oblast. Za nadvojvode Karola pa so osvojili Osmani Krupo (1565), Steuo (1575), Cazin (1576), Ostožič, Izačič, Gvozdausko, Novi in Stari Zrin (1577) ter Repič (1589). In zdaj je prišel rod na Sisek, kajti Karlovec je bil toliko jak. da Turki niso mislili na osvojeuje njegovo. Mesto napadov pojedinih begov se začne zdaj vojska, ktero so vodile obe stranki z velikimi silami ter trajala celih 15 let (od 1591 do 1606). (Dimitz, Geschichte Krains. III. 244.)	(Da|j° Pri!l')
toliko pravice, kakor druge države. Anglija je toraj sklenila pogodbo z državo, ki ni imela pravice, in obe stranki ste rušili mednarodno pravo. Turčija je prodala, kar ni bilo njeno, Anglija je vedoma kupila tuje blago. Toraj pogodba nima prave veljave. Po pogodbi bi morali Angleži v treh letih zapustiti Egipt, če bo mirna dežela. Angleži pa znajo hitro provzročiti nemire, če jim koristijo. Iu predno pre-teko tri leta, podkupila bo z denarjem uekaj rodov, da prično nemire, in ostala bo angleška armada v Egiptu. — Francoski veleposlanik v Carigradu je dobil od svoje vlade naročilo, naj n« potrdi pogodbe. Italija pa se strinja z Anglijo.
»Novoje Vremja" piše, da so šteti dnevi emiru v Bohari. Narod ni zadovoljen z emirom, posebno pa muhamedanska duhovščina hujska narod proti emiru. Ako se prično večji nemiri, zaseli bodo Rusi Boharo.
Iz Afganistana dohajajo vedno nemirneje vesti. Posadka v Heratu je neki sporazumljena z Rusi, nadomestili jo bodo z vojaki iz Kabula. Odšlo jih je že 1000 v Herat. Dva polka v Heratu potegnila sta z vstaši. Rusi so zaseli Kerki ob levem bregu Amu Darje. Kerki je strategično važna postaja. Nadkriljuje namreč vse ono ozemlje, o kterem se vrše mejne obravnave.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 15. junija. (C. kr. učiteljišče.) Kje tiči vzrok, da c. kr. učiteljišče in ž njim združeni vadnici ne hodijo ob delavnikih k sv. maši, ko vendar imajo v Ljubljani tudi ob delavnikih sv. mašo gimnazija in vse mestne deške in dekliške šole? Cerkev Jezusovega srca je blizo in ako bi šli le enekrati na teden, kakor druge šole, k sveti maši, bi ne zamudili ravno veliko in nekterim starišem bilo bi gotovo vstreženo. Kaj pa prihodnji učitelji — učiteljski pripravniki? — Prav tem bilo bi pred vsem potrebno, da bi hodili k sveti maši; učiteljišče bi jim imelo tudi v tem oziru pravo pot kazati. — česar se človek v mladosti ne navadi, tega se v starosti le nerad poprime. — Zgodi se, da se nekterim učiteljem nekako čudno zdi, da morajo otroke k sv. maši voditi in nadzorovati. Vsak lahko ve, od kod to pride. Ako šolska maša ob delavnikih ui v »Statutih fiir Lehrerbildungsanstalten", potem se ve, da podrejene šolske oblasti niso krive temu, a to nam pa vendar očitno kaže, da nam je pred vsem treba verskih šol, kjer se bodo otroci, a tudi prihodnji ljudski učitelji versko izrejali; potem se ne bode c. kr. učiteljišče izmed vseh šol odlikovalo, kar se tiče verskih vaj. Pri vseh strokah se povdarja teorija in izvrševanje, ali je mar pri verouku dosti, da se krščanske resnice le na pamet zuajo, dejansko pa ne kažejo? In ali velja tudi za c. kr. učiteljišča § 1 državnih šolskih postav, da se mladina versko-nravno vzgoja, oziroma pripravniki iu pripravnice vzrejajo tako, da zamorejo zahtevam državnih šolskih postav zadostovati ? Ako je to, kako je mogoča versko-nravna vzgoja brez versko-nravnih vaj? Mislimo, da bi se tu vendar gledati moralo na stvar in ne ua nektere veri sovražne somišljenike tistih, ki z besedo, spisi iu vedenjem spričujejo, da so z vsemi versko-nravnimi pojmi že zdavnej v strastnem nasprotji.
Iz Škocijana, 14. junija. Čakal sem boljšega peresa, pa ker se do zdaj nobeno pero ganilo ni, naj sledeče naznanim : 7. junija se je tukaj končal sveti misijon, ki je trajal od binkoštne nedelje. Bili so to res dnevi zveličanja. Ljudstva je bilo vedno v nebrojnem številu zbranega, ki je zvesto poslušalo poslance Gospodove; Prišli so k spovedi zastarani grešniki, kteri niso bili po 18 let v cerkvi še manj pa pri spovednici in kaj pravijo zdaj ti ljudje? Vsi srečni, veseli, mirni iu zadovoljni so. Vsaki stan jo imel posebej svoje pridige, nauke in skupno obhajilo, tako možje, žene, fantje, dekleta, kakor tudi otroci. Vsaki dan nam je toraj prinesel novega veselja in serčue radosti. Gospodje misijonarji (Jezuiti) govorili so tako temeljito, tako ljubeznivo, prijazno in resno, da se je najtrji, da, tudi jekleno srco moralo omečiti. Ti gospodje govorniki so vsako resnico tako natanko dokazali, da jo je vsaki, tudi naj-priprostejši umeti mogel, kar so sploh da umeti. Ker je naša fara zelo velika, so naš gospod župnik preskrbeli mnogo spovednikov, tako, da je mogel vsaki lahko spoved opraviti. Mislim, da ga ni fa-rana, da bi se ne bil vdeležil teh svetih zakladov. Vsi dnevi so bili za Skocijan dnevi onega dušnega veselja, kterega le pravi in resnični kristijan pozna. Čez vso lop pa jc bil sklep svetega misijoua. Med vernim
ljudstvom, kterega se je vse trlo, smo videli mnogo duhovnikov, med njimi tudi prečastitega gospoda prošta Novomeškega.
Bodi najpred čast in hvala zato Bogu, potem vsem delavcem v vinogradu Gospodovem, zlasti še čč. gg. misijonarjem in č. g. župniku, ki so nam preskrbeli to duhovno prenovljeuje.
Domače novice.
(Umrl je) po kratki bolezni danes zjutraj č. g. Gabrijel W e i s s, farni oskrbnik v Z a p 1 a n i, star še le 39 let. Pokop bode v soboto ob 9. uri zjutraj. R. I. P.!
(N«*i Trsat) odide vlak s potniki iz Ljubljaue v soboto ob 11. uri dopoludne. Vožni listi dobivajo se do odhoda.
(Ljubljanski trgovci) so imeli v torek zvečer občni zbor v mestni dvorani. Predsednik gosp. A. D r e o v svojem nagovoru obžaluje, da nekteri gospodarji ne pošiljajo redno svojih učencev v šolo ob nedeljah in praznikih. Načelništvo je ustanovilo pripravljalni kurs, iu gospodarji naj silijo učence, da se pridno uče. Dohodkov je imelo trgovsko društvo 1. 1885. 1503 gld. 70 kr., stroškov 1136 gold.; leta 1886. dohodkov 1259 gld. 70 kr., stroškov 1023 gl. 20 kr. Koncem preteklega leta ima društvo premoženja 15.514 gold. 40 kr. V novo načelništvo se izvolijo gg.: Aleksander D r e o , Emerih M a y e r , Josip K o r d i n, Peter L a s s n i k , Fr. S o u v a n in Josip L u c k m a n n.
(Slovenska predstava) na Vrhniki bode, kakor smo že objavili, v nedeljo, dne 19. juuija t. I. v prostorih narodne čitalnice. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Državna in južna železnica.) Pogodba za južno progo Ljubljana - Divača, t. j. pogodba, na podlagi ktere bodo smeli kar po celi vlaki z državno proge P u 1 j -1) i v a č a prehajati na državno progo gorenjske železnice Ljubljana - Trebiž po južni železnici, je za trdno sklenjena, in se bo v kratkem predložila trgovinskemu ministru v potrjenje. Takoj na to pričeli se bodo izdelavati novi tarifi za tako vožnjo. Vsled tega bo tudi v Ljubljani potrebna postala posebna zveza državnega kolodvora s Tržaško progo južne železnice, da ne bo vsakemu vlaku treba na južni kolodvor voziti iu od tam še le na državni prehajati.
(»Pedagogično društvo" v Krškem) je ravnokar izdalo iu založilo »Pedagogiški letnik", ob-sezajoč »Občno v zg o j e si o vj e" (po dr. Josipu Michu poslovenil Fr. Gabršek), »Pouk o črtežih s podobami, II. del (Jos. Bezlaj) in razne peda-gogično-didaktične spise. Cena knjigi je za neudo 1 gld. 40 kr. (po pošti 5 kr več). Poleg tega so se izdali posebni odtisi »Občnega vzgoje-slovja" (ceua 80 kr.) in »Pouka o črtežih" (cena 30 kr.; po pošti 5 kr. več. Ker so te knjige prve v tej stroki, nadejati se je obilne naročbe. Denar naj se pošilja odboru »Pedagogiškega društva" v Krškem.
(Razpisana) je učiteljska služba na jednoraz-reduici v Gotenici; plača 400 gld., službiue doklade 30 gld. in stanovauje, prošnje do 30. julija okr. šolskemu svetu v Kočevji.
(Grozna smrt.) Ponoči od 8. na 9. t. m. šel je 231etni ogljar Miha Bratec v La ho ve nagrabim pri Celji gledat h kopi, kako se mu oglje žge. Stopil je na kopo, da bi ji zgoraj nekaj več duška dal, a kopa se pod njim vdere in on pade v grozen kup žrjavice, kjer se je zadušil in zgorel.
(Žaiularska kapa in šest mesecev ječe.) Na sv. Jurja dan, t. j. 24. aprila, razgrajalo je več laških zidarjev in opokarjev, med kterirai je bil tudi tolmiuskih gora hrabri sin Andrej Tratnik, v neki gostilni pri sv. Petru blizo Gradca. Gostilničar potisne najbolj sitno laško muho skozi duri, misleč, da bo potem mir. Mož pa jo s tem še le prav hudo sršene zdražil. Od vseh strani jele so so dvigati palice, da bi padale po njegovem grešnem hrbtu in bi ga bilo tudi izvestno neusmiljeno zdelale, ko bi ne bilo na veliko srečo v tistem trenutku c.' kr. orožniškega voditelja Šempetrske orožniške postaje mimo, ki na grozni hrup veudar ni mogel drugače, kakor pogledati, kaj da se ondi godi. Ker z lepo ni nič opravil, jel jih je z grdo iz hiše izganjati, kakor se navadno pijanci venkaj mečejo. Ko konečno sam venkaj stopi, plane vsa laška druhaL
nad njega. Orožniku ni druzega ostajalo, kakor za sabljo prijeti, s ktero se je nadležnih muh branil iu jih je ob enem tudi v beg zapodil. Sam Bog vč, kako je prišlo, da mu je kapa z glave padla. Tolminski Andrej Tratnik skoči po njo, jo zgrabi in steče ž njo proti opekarnici, kjer jo je v gorečo pečnico vrgel, da je zgorela. Ker se je hrabri junak tudi s kolom v roci proti orožniku nekoliko poskušal, če tudi brez vspeha, prišel je te dni pred deželno sodnijo na zatoženo klop zarad hudodelstva javnega nasilstva, kjer .je ob enem tudi obstal, da je orožniku kamen na glavo vrgel in pa da je njegovo kapo pobral, ko je orožnik za Lahi tekel, ter da jo je sožgal. Deželna sodnija ga je za to junaštvo nagradila s šestimi meseci hude ječe, za nameček pa, ki je menda najboljše zdravilo zoper srboritost, naložila mu je vsak mesec po jedeu post. Andrej bo imel čas premišljevati, koliko je orož-niška kapa vredna.
(Nova oklopnica) „Cesarjevič nadvojvoda Rudolf" bo prve dni julija v Pulji izpuščena v morje. Cesar pride osebno v Pulj k slovesnosti. Cesarico bo uadomestovala nadvojvodinja Marija Terezija. Nova oklopnica je izdelana od domačega gradiva pod vodstvom najvišjega mornarskega inže-nčrja Morica Soyke. Oklopnica je večja od oklop-nice »Štefanija", drži 6870 ton, stroj ima 6500 konjskih moči. Oborožena bo s 3 težkimi, 6 srednjimi, dvema lahkima topovoma in 11 Norden-feldovimi hitrostrelkami. Stala bo oklopnica nad 7 milijonov.
(Volitve na Hrvatskem.) Izvoljeni so dalje: vitez Rukavina, Hrvat, Kršnjavi, grof Eltz, Kiepach, Vučetič, Pavič, Novic M i k u 1 č i č, D e d o v i c, Klein, L o n č a r i č, K i e s , S 1 i e p č e v i č , N i k o I i č , vsi kandidati vladne stranke; Bučar, dr. V r b a n i č, O ž e g o-v i č, kandidati neodvisne stranke; Lončarevič, Folnegovič, kaudidata stranke prava. Do sedaj je dobila vladna stranka 76 mandatov, opozicija 10.
(Vojaško.) Windischgriitzov dragonski polk št. 14 dobil bo menda zopet svoje zelene suknje nazaj na spomin bitke pri Kolinu. Ta polk tudi ne nosi brk.
(C. kr. poljedelsko ministerstvo) je začelo iz-davati strokoven list, ki bo prinašal vsako leto po štirikrat v nedoločenih obrokih uradne objave glede kmetijskega poduka, članke o organizaciji kmetijskega poduka in sploh razprave strokovne vsebine o poljedelstvu in gozdarstvu.
(Nekaj za c. kr. pošte po deželi.) Trgovinski minister je naročil poizvedbe in ob svojem času do-tična sporočila, koliko da je na vsaki neerarični pošti po deželi opravka. Na podlagi teh poizvedb določil bode potem dohodke c. kr. poštarjem in poštnim odpravnikom iz novega. Pri tem se bo strogo držal načela, da se bo vsakemu poštarju določila plača v primeri z opravkom. Glede poštnih ekspeditorjev pri neeraričuih poštah v službi dovolilo je trgovinsko ministerstvo, da taisti lahko prestopajo v državno službo za poštne sprevodnike (koudukterje.)
Narodno gospodarstvo.
Podzemljice, kdo jih je prvi pripeljal v Evropo ?
Po šolskih knjigah se uči še dandanes, ter se sploh tako misli, da Franc Drake je tisti veliki dobrotnik človeštva. Po J. Banksu ni pripeljal pod-zemljic k nam Drake; s svoje druge vožnje 1556 je Drake pripeljal batate, podzemljicam podobno gomolje. Še le pozneje je rabil podzemljice v živež na ladijah, ter to jed razširjal tudi po Angleškem. On toraj glede podzemljic nima nobene zasluge; to tem manj, ker so bile njegove novosvetske vožnje več roparske, kakor najdbene. — Nedavno so v \Vestminstru v Londonu slavili Valterja Raleigha, češ, da je on pred 300 leti podzemljice uvel v Evropo. Gotovo je, da podzemljice je v Evropo, ali bolje na Irsko prinesel V. Raleigh, 1585, a prvi ne. Angležem ta slava ne grč.
Pred nekterimi leti pretresava! je A. de Can-dolle vso tvarino, zadevajočo podzemljičnega vprašanja glede prvotnosti. Po njegovih preiskavah je podzemljica v Cilah domii,. Se preden je bila Amerika znana, so podzemljice sadili do Peruva in Nove Granade. Do 16. stoletja je v Severni Ameriki še niso poznali.
Špancem gre čast, da so podzemljice v Evropo prinesli, in to še pred letom 1585. Se Španskega se je širila podzemljica po Italiji, po
Nemčiji, iu seveda tudi po naših krajih. Kakor so Nemci s tujega s sadom (tartufolo) dobili tudi ime (Kartoffel), takisto tudi mi „krompir" (Grundbiru). Pisno ime „Kartoft'el" na Nemškem ui preveč znano, bolj poznajo »Pantoflla", „Tilffier", „Tttffte"; v Šle-ziji jim pravijo „Adpeši" (Erdbirn). Naše sloveusko ime se tudi počasi vdomačuje.
Zdaj jedo podzemljice po celem svetu največ v Evropi. Evropa pridela 1197 milijonov hektolitrov, vsa druga zemlja 942 milijonov hektolitrov. V sami Nemčiji se pridela 380 milijonov hektolitrov na leto, skoraj peti del vsega pridelka na celi zemlji. Iz tega bi mogli sklepati, da so Nemci najkrotkejši narod na svetu, ko ne bi vedeli da jim je — prirojeno. Po Bosni, Srbiji, Rumuniji, Grški in Bolgariji je podzemljarstvo še le v popkovji.	H. M.
Telegrami.
Praga, 16. junija. Vsi češki časniki živo priporočajo prebivalstvu, naj strogo vzdržujejo reci pri prihodu američanskik gostov „Sokolovli. Češkim srednješolcem je strogo prepovedano, vdeležiti se slovesnosti.
Praga, 15. junija. „Politik" jo objavila lota 1882. spisano oporoko grofa Henrika Clam-Martinioa, v kteri prosi in opominja svojega stričnika, naj v vsakem slučaji zvest ostane katoliški veri, načelom časti in dobrega imena, svojemu cesarju in kralju, skazuje ljubezen, udanost in požrtovalnost češki domovini, ostane zvest sin svojega naroda in naj izvršuje ljubezen do bližnjega, posebno do delavcev in revežev.
Bruselj, 16. junija. Zbornica je vsprejela zahtevani kredit za rnejnarodno razstavo v Bruslji 1. 1888.
Umrli so:
14.	junija. Meta Tome, hišnega posestnika hči. 2 leti, Vegovo ulice št. 9, Meningitis. — J. Stutz, gostač, 77 let, Kolodvorske ulice št. 39, plučnica.
15.	junija. Alojzija Mara, mestna uboga, 77 let, Gradišče št. 11, Marasmus.
T n j c i.
14. junija.
Kri Mali&u: Eliza Fiseher, zasebnica, iz Budimpešte.
—	Fleisehmann in Pollak, potovalca, iz Budimpešte. — Jožef Mausner, trgovec, iz Ogerskega. — Filip)), trgovec, iz Eaniže.
—	Rancinger, zasebnik, z soprogo, iz Kočevja. — Bachrin in Kreitner, c. k. poročnika mornariee, iz Pulja. — JI. Maschek, zasobnik, iz Laš-ega Tržiča.
t'ri Slonu: Kronberger, Brunbauer, Kojer in Iilinger, trgovci, z Dunaja. — A. Kočowich, oskrbnik tovarne, iz češkega. — R. llansa, potovalec, z soprogo, iz Švice. — Adolf Krautner, ravnatelj, iz Štajarskega. — Ekselenea Baron Pirker, c. k. F.-Z.-M. iz Gradca. — Nikolaj Zitz, c. k. vojaški župnik, iz Gradca. — W. Podpeschnigg, zasebnik, iz Gradca. — D. Storn, trgovec, iz Gradca. — Leopold Sekob, trgovec, iz Ogerskega. — A. Schlagenhaufer, soproga železniškega nadzornika, iz Beljaka. — Mechora in černe, posestnika, iz Novega mesta.
—	J. Leskove, c. k. poštar, z družino, iz Idrijo. — Mlekuž, posestnik, iz Štajarskega, — Grilc, posestnik, iz Vač. — Josi-pina Sardo, soproga ravnatelja, iz Trsta. — Moric Mayer, uradnik, iz Reke. — Jakob Struekel, posestnik, iz Trebiža.
Pri Bavarskem dvoru: S. Vinotz, učitelj, z Dunaja.
Pri Avstrijskem caru: J. Dobrin, posestnik, iz Loke.
Pri Južnem kolodvoru: N. Fuehs, uradnik, z Dunaja. — Florijan Andrej, posestnik, iz Koroškega — Albert Torto, zasebnik, iz Trsta. — Karo! Braidič, strojevodja iz Trsta.
—	Franc Spoliarič, c. k. nadporčnik, iz Špljeta.
Pri Virantu: Frane Jagodic, pravnik, z Dunaja. — Anton Reiniger, logar, iz Ravna. — Jožef Klun, kupčevalec, iz Ribnice.
Vremensko .sporočilo.
s? čas Stanje	S ij _
D	-r- 3 S
--Veter Vreme JS^S §
„..„_„„„„:„ jrakomora toplomera	S, '
opazovanja T mm povCaltyu	H «
IO. zjut.l 741UŠ +20 O	si. szap. sk. jasno w.n
15.2. u. pop. 739-24 +27 1	si. svzh. ja<no
9. u. zvec. 740 52 +17 O	si. vzh. dež Qez
Čez dan jasno in vroče, po 7. uri zvečer nevihta proti jugu, poznoje tudi na vzh. in zap. ter nokoliko dežja, med tem so jo grozno bliskalo. Srednja temporatura 24 4° O., za 3'0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.! 16. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5°* davka")	SI	gl.	40	kr.
Sreberna. „ 5% „ 100, (s 16% davkaj	82	.'60	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112	„	40	„
Papirna renta, davka prosta .	96	.	85	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .	8S5	.	—	„
Kreditne akcije .....	283	„	10	„
London.......126	„	60	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	05	„
Ces. cekini.......5	„	97	„
Nemške marke , .	62	„	20	„
Naznanilo.
Podpisani želim prodati svoje posestvo v Podgirjn h. štev. 3, ki
obsega
5 oralov 1100 Dsežnjev njiv, 4 orale travnikov in 21 oralov gozda, potem zidano Iiiso v jako prijazni okolici Kamnika. Cena znaša 5200 gld. Prodajam posestvo zaradi rodbinskih okoljšin prostovoljno.
Kupci naj so potrudijo z menoj osebno so sporazumeti pod zgornim naslovom.
(i)	Franc Rems.
teiiBetorsiloc. *
Gospodarski list s podobami.
Stev. XI. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Občni zbor o. kr. kmetijsko družbe Kranjske za leto 1886. — Notranja uprava konjskim hlevom. — Kako jo sejati somo gozdnega drevja? — Gospodarske novico. — Vprašanja in odgovori. — Tržne cene. — Inserati.
..Kmetovalec" izhaja dvakrat na meseo na celi poli, ter stane za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in solsko knjižnice dobivajo list za polovico cene.
(9)
■ B •N;«" K-
k« i
priobčeni v .. Kmetovalcu" i m aj o najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljonja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
m HT l*o ziiižaucj <*cni.	®
1 Kmetom v pomoč. 1
S Narodno-gospodarska razprava. S
Sk	Spisal
II. vrsta: Fina popolna
obleka iz Brnskega modnega blaga.
III. vrsta:	| ~
Fina popolna
Pri naročbah zadostuje kot mera dolgost hlač. ši-rokost prs in dolgost rokavov, ter poljubna barva obleko. Vzorov 110 razpošiljamo, ker imamo le /.gotovi,jene obleke. Naročeno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila naj so pošiljajo na
Waarenlians „znr Monarcliie"
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. (4)
Opomi li-
vsem p. č. čitateljem cenjenega lista. 1500 popolnoma dovršenih in popolnih
oblek za gospode
za spo m i a <1 i ii pol o t .j e ,
in sicer 1 elegantna, zgotovljeua suknja, 1 elegantne, zgotovljene hlače in 1 eleganten zgotov-ljen životuik (gilet). Vse po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vseli barvah, prodam po nevrjetni ceni le za delavsko plačilo, ker hočem popolnoma opustiti zalogo tovarne.
IVAN ' BELEC,
župnik.
Gonit lcii.iitfi.1o »nižnua od 25 kr. na • »O kr., p"o pošti 5 kr. vofi; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednnjsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v TJubfjan i
Valeazorjev trg štev. 5.