i en tuen nedelj in premikov. OSVETA GLASILO SLOVENSKE NAhOpNE PODPORNE JEDNOTE Issued daily ercept Sundeys vid Fotidtys ». »11. u u« --.StftTSS CHICAGO, ILL. SOBOTA i APRILA (APRIL) MM STEV.-NUMBES »I fvermanova predloga v senatu. OVZ&MAH KRITIZIRAL SENA TOKJE, NASPRorraa PRID- W L 001. podloga ie nI rešena definHivno fuhington, D. 0. — Senator Overman i* Severne Karoline ognjevito in učinkovito safovar Ji predlogo, ki pooblašča *red udnika, da reorganizira po potrebi vladne naprave sa uspešno nadaljevanje vojne: Senator je rekel, da vlada kon f^ija v nekaterih departmentih k»r dokazuje, da je reorganizacija potrebna "Senatorji pravijo, da ee ne po-avetuje z njimi", je rekel eenator Overman. "Zdaj pa pride pred tednik ia zaupa kongresu, pa mu note jo dati, kar vpraša. Senator Overman je ožigosal ksr je imenoval "vezanje rok predsednika. Kritiziral je eenator-ja, ki eo predlagali poeebne dodatne predloge za omejitev gotovih birojev. Rekel je, da je tako početje žaljivo za predsednika ki (afero. Senator Cummins iz Iowe js se I«1 aenatorju Overmsnu v beeedo k dejal, da ae senator moti, če mi ni, da vojna konča z neuspehom, ako ne bo vsa Vojna oblast izročena predsedniku. Senator Knott iz ftmajrlvanije je rekel, da ima fttdaednik ie zdaj obloot, da z o-nrom aa vojno lahko stori, kar je fitrebno za uspeh vojno. Orermanova predloga je bila u-mknjena z dnevnega reda, da je prišk na vrsto predloga za tretjo jm>jilo l obode, da . pfide na toevni red prihodnji dan. ■OADOO ODPRAVI EEPO-TREBHE PLAČI. S M-,H ■■■ .-'f ' ^•tt-išjAP Juhiagton, D. 0. — Železniški ravnatelj McAdoo je izdal odred definitivno proučavanje Že-ih troškov, da lahko' odpre* nepotrebne plače višjih žetezni- uradnikov, ki ne opravljajo ■be, vseeno pa vlečejo viaoke I; drugi pa opravljajo delo, nepotrebno za železniški ob- •ploSnem pravi, da je treba jnviti ali pa znižati plače: Za finančno In korporacijsko ki ni v zvezi z železniškim tom, na pr. pHače predsednl-rtvnateljev m ekackntivnih »v. Za delo, v katerega js kom-postavno zapletena, pa ga i vlada. 3 Za delo, ki je bilo potrebno iMezniee pod konkurenčnim st-*on< i« P® nepotrebno po sod*' f "termi. Ns pr. delo, ki je fno x obratom, da aa dobe ne daje pa pomoči in in-dji ljudstvu. i Pri uradnikih, ki ne opravljajo. w«n»ke služba, vsssno 'dobivajo pUčo. dvokstih, katerih delo ni Potrebno za železniški »rnpak imajo opraviti la s '•'Mi„, delom. * Železniški rsvnstelj Me-J ^P^lel te mštrokdje, je bo treba napraviti celo da M dožene, kate-r^je treba odpraviti. ** IZVRŠIL SAMO-MOR. L*1"*"«, Ind. - 25-latnl Pred je iiNtrsli svojo ta-rr"; je ustrelil ss- ■«*, ko g« ^ policija obko fah* njegoveffa ^ ** | H*r j, lmtrelH svojo fa- ki Danes prične kam panja za tretje po so|ilo svobode. BRKD8EDEIK GOVORI V BAL TOCORU. Kampanja bo trajala Štiri tedne oov KOKA v 8E JE ŽALA. Pa — v w i' produ k- « produkcija J^eU z. ««2774 ton. ** fcrtva največ ha- Waahington, D. G. — Danea pri čne kampanja za tretje poeojilo svobode. Predsednik Wilaon od pre kampanjo v Baltimoru, drugi višji državni uradniki bodo pa govorili v drugih večjih mestih. Zsdolžnice tretjega posojila postanejo sreie v deaetih (letih dne 15. septembra 1928. in bodo nosile obresti od 9. maja 1918. Obresti bodo izplačane vaako leto dne 15 septembra in 15. marca. Kampanja aa tretje posojilo svobode bo trajala štiri tedne, pri čne danee i nkonča dne 4. maja 1918. Pet dni po kampanji že i/i de precej natančno poročilo, koli ko posojila je bilo podpisanega Zadolžnice lahko plača vsakdo pred 4. majem, toda tisti, ki ao »odpisali zadolžnice za več kot HO.OOO, jih ne bodo prejeli pred 9. majem. Prve zadolžnice bodo tiskane in popolnoma izdelane pol dne ku meje, ko je iadaja za tretje vojno poeojilo postala zakonita. 19,000,000 zadolfcio je že tiska nik, toda na njih manjka še tfck, koliko bodo nosile obresti in ke-daj postanejo zrele. Danes je leto dni, odkar je bilo proglašeno vojno stanje med Zdr. državami in Nemčijo. Kampanja tretje poeojilo svobode pričre na sgodovinOki dan. Minilo je leto, odkar ao Združe ne države izjavile, da vstopijo % svetovno vojno, da pade avtokra dja in zmaga demokracija. Pdru žene države so šle v vojno za pravico in evobodb Vaeh podifarmlje-; nih itf tlačenih narodov. Pfedsedf nfk Wilson je večkrat javno izjavil, da ae ne sme nobenemu nard-du vsiliti vlade, ki je ne mara. Slovenski narod je sit avatrij-ske vlade, sit je Habsburfcanov, lh< Združene države se bojujejo torej tudi za svobodo Slovencev kot drugih podjarmljenUi narodov. Slovenci, ki žive v Ameriki in ne morejo iz katerikoli vzroka z ameriško armado na bojišče, pokažejo najboljše, da se strinjajo vojnimi cilji Združenih držav, da eežejo po zadolžnicah tretjega posojila svobode. f , Slovenska narodna podporna jednota je kupila za $70,000 ob -veznic svobode do sedaj in kupila šc zadolžnice tretjega posojila avobode. Tako naj store tudi vse druge slovenske podporne organi sadje, ki ao že kupile zadolžniee svobode. Če pa katera slovenska »odporna organizacija še ni kalila do aedaj zadolžnic avObode, naj nikar ne zamudi sedanje prilike, ko je razpisano tretje poso -jilo avobode. Armado, ki je na bojišču, je tre-ba prehranjevati, oblačiti in oshr-bovati z orožjem ln strelivom. Preskrbeti je treba mornaricp z vse m potrebnim, ledje za prevažanje armade in živeža eUnejo denar. Vlada torej potrebuje denar ln U denar piors poaodlti ljudstvo, da vojna konča z uspehom za Združene drŽave in demokracijo vsega aveta. Slovenci radi pri veakl priliki naglašamo, da smo za svobodo iti demokracijo. Zdaj imamo priliko, da to dokažemo z nakupom in podpisovanjem zadolžnic tretjega posojila svobode, * da ne nohtno avobode in demokracije na jeziku ampek pomagamo z vsemi svojimi močmi, da bodo netnlkl ln hab* - hurški avtokratje prema gs ni in ds rmsfs svrtovns demokrselja Obravnava proti Velike ladje bodo članom L W. W. IZBRAN POROTNIK JI IEOI> NIL BREZ SLEDI. Obtoženci tožijo radi slabo jetai-iko hrano. Ohioago, BL — Obravnava proti članom I. W. W. je zsdrftane tretjič, ker je brez sledu izginil A. J. McKec iz Morriaa, lil., ki atfc gjLobe stranki sprejeli za porotnika. McKee je lekarnar, šef firme McKee & Bon. Sodišče mu je dovolilo, da gre domov. Toda McKee, se ni vrinil domov in na sodišče ga tudi ni bilo. Za vae je uganka, kam je McKee izginil. Agentje jiKtiČ-nega departmenta so dobili nalog, du ga iščejo in najdejo. Zvesti diatriktni pravd. Clyne je opozoril aodnika, da obtoženci čitajo "Defenae Daily Bulletin.", ki ga izdaja "Defeiue News Service" na 1001 W. Madison ulioi. List slika obtožence kot mučeiilke za delavstvo. Sodnik Landia je dejal, da v prihodnje ue amejo prinažati lista v sodnijsko dvorano, če ga pa že-e obtoženci čitati v ječi, to lahko store. gradili ob Veli-kita jezerih. OVIRO DELA LI WBLLAMDOV PREKOP spsanMHŠssii^ Inženirji izdelali načrt aa odstranitev to ovire. Waahiugton, D. C. — Zvesni ladijski odbor naznanja, da se ba vi a predlogom, da prične graditi velike ladje s 10.000 tonami mrtve teže v ladjedelnicah ob Velikih jezerih v Chicagu, Detroitu, Dulu-thu, Clevelsndu. Zdaj so oddana dela aa gradnjo ladij s 5,500 tonsmi mrtve teše in eno ladjo, ki odrine 10,000 vode. Ladje bodo zgrajene'iz jekla ln bodo prevešale tovorno blago. Zs-ključek je bil storjen, ds bodo v bodoče gradili la ladje, ki bodo uosile po 5,000 ton in več. Is toge sledi, da ns bodo gradili več ladij s 3,500 tonami mrtva teše. Takih ladij zdaj grade 25 odstotkov. Kriva so vrsts zatvornioe Wsl-landovega kanala, da ne morejo velike ladjo v morje. Ko eo lan veliko ladje spravili is Velikih jeter po Wellandovem prekopu morje, oo jih morali prerezati na NEMCI PONOVILI OFENZIVO. ' " » ; r#r»v A a i >. . J Velik hrup-malhen uspeh. - Nemci so zasedli dve ma|hnl vasici. NAPAD PRI ALBERTU ODBIT. ■"Nisem vedel, da se kaj takearfdvoje ki oo jih na kanadski stran godi", je rekel zagovornik Va*j j»pet eeetavili. F. A. Buotioe, člen derveer. "To je storil nekdo nalS^ Udijskegs odbors, je lsdelal novo dobrih prijateljev. Inetodo, po kateri prerešejo ladjo APKL JB IMEL USPEH Waohington, D. G. — Potiv živilske upre ve, da naj Ijodje nikar ne nagromsdujejo moke In nsj jo obdrže le toliko, kolikor je potrebujejo, je imel uspeh v Arksnoa-Konsumentje In groeeriat! H okrajev eo vrnHi I funtov moke. | je bilo make. Obtoženci so izročili sodniku po-tioijo, v kateri naglašajo, da je razne bolezni med obtoženci, ki zadr-: iujejo obravnavo, povrzročlla aia-ba hrana v okrajni ječi. Prinesli so sabo tudi kroh in kavo, da dokažejo, kaj vživajo v okrajni joči Peticijo je izročil Ted Prazer, ki je bil na dedu kot organizator u I. W. W. v Weat Virgiaiji ia ^l nesel 1 •" ^^ * • • • Jetničsrjs Will T. Davissa je zs«ovsrjal zvezni dlstriktnipravd nik 01yne. Dejal je, da ga je jetnl čar informiral, da ravna isrsdno dobro z obtoženci v ječi in da ni so odvisni od navadne jetniške hrane." €lyne je dejal, da jih prijatelji zakladajo z raznimi živili. Pošiljajo jim oranže in drugo ovočje. Obtoženci imajo veliko zaupa nje v pravilnost aodnika Landiaa, ker jim je dovolil žvečiti tobak ki se je opoldne aam prepričal, kakšen je njih obed. UNČANJE V JUŽNEM NOISU. ILLI OoUinsville, Dl. — Robert P. Praegčrja, o katerem trdijo, da je ain nemških starišev, je drhal, bro-ječa 350 glav, obesila na drevo tri milje od tukaj. Drhal je potegnila Pracgerje is kleti v mestni hiši, kjer ee je okril, ga vlekla iz mesta in ga linčale. Govorica ee širi, ds je govoril nelojalno na shodu rudarjev v Ma-rvvillu, III. Policija je atortta svoje, de gs reši lz rok linčarjev. Dvakrat je razguala drhal. Prost, ponočni policajski kapi tan, pravi: "Ne verjasiea^ da je Praeger govoril nelojalne liesrie. Nikakor nieem mogel inedeti, ds je take beaede rabil v Colllns -vlilo "Bili so delavski nemiri v Ma-ryvillu, rudarskem meetu, in jss mislim, ds je bH Prseter v zvezi unijo." in jo sopet ssstavijo. Metoda ns obooga lo prorasanja ladje, ampak tudi sestavo, ko jc aa drugi atrani vrat, da ostane prehod neoviran. Udjegradniški inženirji so potrdili načrt, po katerem bo mogoče graditi velike Jtdje v ladjedelnicah ob Velikih jezerih Veliko zaupanji Imajo ladie la loaokotons. (SdSwfsO naroči sa tU ladje Is felezobetona, ki kodo nosil« po 7^00 ton. Zdaj grsds tri ladje is šolosobetona o S,500 to-Eno grade r Bransarioka, Oa., drugo v Jaeksonvillu, Fla., tretjo pe v ladjedelnici na pacifl-čnem obrežju Nadalje eo naročene še itiri ladje is šelesobetona, ki bode nosile po p? 500 Zs gradnjo Islesobetonsklh ladij so se odločili, odkar ao pregledali železobafltneko ladjo "Faith", ki je bils spuščena v vedo na pa ciflčni obali. POUOUA lAGE VRBOO • NELSOir MORRIS OSTAVE V Chieago, III. — Nelson Morris, predsednik rsvnsteljskegs edbo-rs velemessrske . tvndke Morris snd Co. ottlsne v prvepi A nsbornem rssredu. Tabo je odločila prizlvna nalnirna komkšja v njegovem dletriktu. Morris je na vprešstnl poli pro ali zs oprostitev od vojsške aliil be, češ. da je potreben v zelo vež ni induatrlji. Pred r^kaj dneri je naznanil, da vstopi v vladno alaž-be ss en dolar letne pleče Naborna komielja pravi, da js jasno dokazano, ds Morris nI p*y tre bon v vsžni indaslrijl, ker je •prejel alufbo v Wsakkigton« as en d"'ar letne plače Ohloafo, QI. — Policija išče vre-čo, M je bila ukradena Adame Ex-kompaniji In v kateri je bilo *M16. Tatvina je bila isvrše na dna 24. februarja, toda Is Hsn js prišlo šala sedaj po. ročflo In navodila, da naj policija aretira Louis Bseka, bivšega uaki Eeksprssne družbe, c je bil nastevijen pri eka-družbi v Pittsburghu. Izginil je z ukradeno vrašo denarja Policija v San Frsnelseu trdi, da je Beek pri tnal tatvino in pobegnil v t-hleago. Izpovedal je, da je preMval v hotelu Congrass r Chicagu dva dni Kupil js vosal Metek na North-western železnici. SploŽil je vrečo na tla, a nekdo jo je pograbil in zbsŠal a njo. Policija meni, ds js denar ekril in da upa, da dobi majkno kasen, ker je ispevedel zločin. . ■ 4 t DELAVČEVA USODA. Wartklagtaa. III. — Ns 494et-gs Leviš Bf BU vds ja psdsl šoot ton tehtajoč nabiralnik ki ga sbm-čkaL Pomagal je nakladati stroj sa kopanje jarkov, ka ss js nssn-lnrst prHomll aamotežnlk pod sll-ao teŠo In nabiralnik js tla. ANTKAorrrac premogom JE TREBA MRAMltl. y 0. — Karivns uprava pripof>ča indtartrijal^sm, ds nsj n« rsbljo trdegs premoga, kjer lahko rabijo m#4kl premog fo es Indiistrijslrl ns bode ravnali po tem naročilu, bo premalo trdega preasoga zs ksrjsve prihod njo London, 5 ,apr. — Vojni stan poroča, da ao divjali siloviti boj v četrtek popoldne ki poano v noč med rekama Somme in Luee. Nemci so eo zaletavali a velikimi eila-mi, toda angleške čete-eo odbile vse napade, lavzemši v enem kra-ju. V okolišu Vlllers-Bretenneuxa so ss AnglsŠi nekoliko umaknili, toda obdrfell so Imenovsno postojanko. Današnje ursdno poročilo glaal: "Severno od Somme so bili top-uiški boj^ alaati ob roki Scarpe in okolici Bucquoja. Med rekama Somme in Luee so bili vroči boji popoldne In avečer do pozne noči. Sovražplk je imel na razpolago veliko Število voještva ln ponavljal jo napad za napadom, toda - , Frsncoskl vojni ursd poroča: "Bitka se jc ponovlls s skrajno ai lovi t os t jo v okolišu eeverno od Moatdidiera In oo šo nadaljuje. Nomci oo napadli a pojačanlml silami na 15 kilometrov dolgi črti Amlensom ln Royem. Silili so naprej s tsko trmo, kakor da » odločili prodreti skoai našo franto sa vsako ceno. Do adaj emo potom ujetnikov »poznali enajst nsmšklh divizij v boju. Nsše čete eo s vsi iko hrabrostjo bsanilc avoje pootojanke proti nspodsjoči masi t obenem jo našo artllsrijs delala veliko vraell v sovražnih vr-etah. Kljub svojemu napadu, ki eo gs ponoviti desetkrat, eo Nemci osvojili s velikim šrtvem) Is par eta metrov ozemlje a vasmi Maily Ralnevsl in Merhsl. Bližnji hrib! nad tstof vasmi so v nsših rokah Savrsšnlk js a vsllko srditostjo nspsdsl Orivasnoo, aU pozlciis je šo amiraj v na« pnoMlf Med U-aingnijem In Montdidiernm se vrši vollks topniška bitka Naše četa so tsmkaj vpriaorile protinapad, ki je še vodno v toku". Iz Borilne eo sinoči poročali sls- nersll so tam zapodili v klavnico enajst divizij moštva e trdnim od-lokopi, da prodrejo francosko fronto. Francoai ao jih pa sprejeli o silovitim ognje« U mov in etrojnih pušk ter jim popolnoma prekrižali račune. « Rojevanje ae je sačelo tudi na petnejst milj dolgi Črti od Som me južno do reko Avra. DrugI Štadlj nemške ofens|ve je nedvomno naperjen proti Ainien-au Nemci bi radi dosegli to vaAnn postojanko od dveh strani, vahod-no in južpovshodne. DrugI sil j Nemcev as Amlensom jo Compleg-ne, ključ do Psriss, ki js 45 milj od glavnega meata. Compiegua-pa ne bodo nikdar dosegli, ako ne . vssmejo prej Amionsa. Nemol eo treh dneh, kd je umrla njlhovu prva ofanaiva, menda abrall aku-paj rezerva, kar ao jih največ mo privlekli ao teške topove iu zakrpali ra scefrane divialje. Pn-klicali ao tudi marlala Maeken- * eena na aapadno bojišče. No ve se, da U ao Nemei Izgubili zaupanje v Hlndenburga, da ga hočejo aanle-njatl a Mackensenom, ali namen-vajo "panatiM nemške vojake"«« "veliko aveado" gansrala Mac. kenaans, o kstersm trdijo v Nem-čijl, dt nI šo nikdar iagvbU bštke. Žrfi^T^ **' Waahington, 5. apr. — Ameriški nnnadgl jokapartl eo mnenja,'w ' hoča nemško poveljništvo aa mk na#ki( MMM bitka na polju H. «ardja, hI bo odločila vo^no, Kajzer Igra zadnjo kartam pa maser! če zapravi avojo armad«. In pra-f stol. Nemčija je vrgla v koj novo to-aervg in nova topove. To pomeni, ds bitks šs ne bo kanoo tako hitro. Zavoanlkl ao oloor dobto pri-prsvljonl, aU treba bo šo velikih žrtev ,predno «e /lomi glavua <>d pohna ali a sovrašnlka. Ameriška fronta v Franciji, S, apr. — "The Stara and Stripea", tedenski vojaški liat, ki lahaja ta kaj, je v zadnji številki obelod*-nll alodačo poslanico predaedniha VVilsona; , . "I sreči t c čsstnlkom kt vojakom naše smsde/nrtkrsj ,morja moje gorle paadrsva ob pr|llkl prve ati-letnica vojne Združenih držav sa n v oboda in jkn sporočite, ml val ki amo doma, nismo lo ponosni ns vsa njlhavs dela, o katerimi sa se odlikovali doslej, temveč Interno največje aaupauje, da sš Ifc&o tUdI v bodoče izkazali kot najbolj!! korenjaki avobodnlh ljudi". Američani odbili Vomao pri Ver- Ameriška fronta, 5. apr. — A-me rišite Šote eo lavseie nov okoliš, ki A nahaja na ehalnatlh višinah ob rskl Masi, Ta kraj Js južna od Verd ima, kamor js rsslošno sllšs ti grmenje topov ns fronti pri fla-oovlU frsnsoaki trdnjavi. ('eazor je dovolil ebelodauitj to vest, ka so Nsmei napadli eno a-merlško strežno točko In lavsdell, • kom Imajo oprsvitl Nemški visokojimpsd js slsdH Inienzivnemu bom bsrdirsnju naših za kopov, ki 00 vlečejo kakor tereee gor In dol po skalnatem alemenu Padale ao sa-vrašas granste vseh kalibrov, a ko je prsnehelo bombs hiranje, so prlkramelt Nemei kljub Ijate-mu proilognju naših tepnlčarjev, iiMpndene črto nieo prodlll. t "Nemške šote so ponovilo napad južno od Somme in izvojevale ee aave uspehe V zameno zs frsn-eesko bombardiranje l^aona Ima srtilsrljs že dve dni Rems pod evojlm ognjem". gopol plsšajoje London, 5 opr. — Hindenbur aove dtvisije oo plaši eeno sa majhne kose osami ja, ki gs dobile všeraj ki ssdnjo noč aa angleški In francoski frsnll Zavezniška srtllerija je aopet strešno kosilo alvs kolona sovraš-aiks la blatne bojno polje je Mle pokrito s mrliči In ranjenri General Halg js jsvil dnoH, ds ao njegov« čet« ostsvlle nskaj UI Kdkio, kar a« omo r imeli pred ljudsko sodbo ahlco včst in nihče nam ne bo mogel očitati, da niomo v polni mč-ri vršili svoje dolžnosti v najvažnejših časih. John Trgelj, tajnik lokalne organizacije S.R.Z. izseljevali vsled suie, ki be nssto | plenili in internirali pila 1. maja, pa Četudi bo vsak dan deževalo, "suša" bo vseeno. K zmagi suhsčev so jsnsgo pomagali duhovniki, ki srfse poaluži li ovojih prižme, kjer se pridigali, da vsakdo, ki gre V teh &»ih v sa lun popiti čaao piv.- pomaga Knj asrju. To jo bilo proti ntokračem zelo dobro oroije, ki je precej pomagalo k njihovem porsau. Lincoln Gosi Mining Co. js prodala stroje in vso zunanjo opceeto rova, kar je znamenje, da ne mislijo veš pričeti z obratovanjem v tem rovu« Ud so ga m orali zazidati vsled požara, ki traja v njenr Še od oktobra meseca prešlega lets 'oroče valeč. žino. Vsled toga srno jSp^JS opravičeni, da končamo ladtl^T h argumentov z besedami T Ovije: "Brez teh provin^J more konstruirati noben« -|J država kak« v«čje važnoni n/ so kij«* k.ss&tvi srtHAei, £ blema is velike važnosti a JJj tev jugoslovanskega M, ter vprašanja naše narodnosti m u < — A tako? — "Sedaj, U.W L mamo na zemljevidu zelo ozemlje po imenu Nemčija, kW vlada mož, ki ga imenujeii kil i: i.IJi . 'ahteve pe združenja Bosne Id Hercegovine s - - ----K zer; ali kdo izmed va« ve, kaj I kajzer?" je'vprašala učitelj? — Mali Pavel avigne roko Z 'No, kaj V - "Gospodi*, * čiteljica, kafcer je potok v O čiji, po katerem teče zelo vroh voda, ki se včasih dvigne v j n potem pretresa ves svet. "9 Ženeva, Švica. — Dr. Nikola Stojanovič, član bosanskega sabora, je isdal razpravo, v kateri propagira združenje Besne in Herce govine a Srbijo, kjer pravi med drugim sledeče: / .•, ga ne bodo. Od gibanja Slovenskega republičanakega združen j n lah ko odstopijo vsi ljudjs, kl so ns čelu gibanja ln pristopijo k agen tom krfske deklaracije, ampak Vrni narod jim ne ba sledil. To do-kasuje njegovo srelost v političnih vprsšanjih in rasumevanjs po-lošaja. Ml amo ss oprijeli orgsn -sacij«, sa katero vemo, da je najboljša, da ima program, ki bo U ------_ , . ■ krat, ko se isvsde, koristil ljud ---- dejanja kajaerjeve Nemčije in črnožolte mo-litvu naiK mrodort M pm kak narhije pa dokasujejo do danes, da hoče kajzerjeva Nem- dvorni kasti. Zsto so se Stovene čija vsemu svetu diktirati mir. Tak mir pa lahko prepreči »vadi aa program s. B. Z. ln dele oroije zaveznikov. To se bo zgodilo zanesljivo, ko Amerika raavije vso svojo moč na bojišču. Takrat mogocV krmjitMl kjw, blJ a ^ ^ ra1iriui spoana avstrijski grof/da je rsvnal neumno, ko je z laž- m t lačen že stoletji, toda je kijublj* tudi voda v ------------ njivimi besedami V interesu nemškega kajzerja in Hab»- temu ohranil ljnhesen do teh kri- I škodljivs zdrsvju in ne esm« al burftanov varal ves svet Seveda bo to poznanje prišlo £ Pji^ v.i argumenti ZADNJE KAJZERJEV NAMEN SRECIL poa Prontier, Wyo. — Tukajšnc delavske razmere so nepovoljne. Dela se samo od 3 do 4 dni v tednu. Kar se plače tiče, ta še ni tsko slaba. Od visoke plasti premqga plačajo 74c za tono nakopane ga premoga, od nizke pa 79e. Tukajšnji premogokopi eo ie ________I __w |__ precej globoki. Sedaj se širi govo- ne morejo dobiti na svojo stran in rica, da bo eden prenehal z obra- tovanjem. Joe Roitz. Linooln, ni — Dne 2. aprila se je v našem mestu vršil salo vroč boj, kajti na glasovnici smo imeli Špecijalno ameriško vprsianje sa "mokro in suho". Ob 5. zvečer so morali "mokrači" ie kapitulirati, kajti pristaši vode so imeli 127 glssov večine. Ker so suhsčl veliki prijatelji ossbns svobode (t), so nam mMoatno dovolili, ds nam jf pitja vode dovoljeno; če je voda sdrava ali ne, za to ae ne vpraša. Znano je. da je needrava voda prevaroiila ie veliko boleani hi to krajine, kjer biva uaš rod, zatiran I tudi epidemičnih Is aledi, da gotovih alučajih ttisvo upira proti nevalom ^m nnrvražnlm|protl suhsčem nič ne izdajo. Oni prepolno. navalom goramakma in miliurl- kričs bres osirs, če so ajihovs de Kajserjsva Nemčija in črnožolta Avstrija rta si za- „iitno*vt»krstičnesil*. V tem bo- jenja škodljiva sploinoeti ali ns: varovali za nekaj časa fronto na vahodu. Zbrali sta vse ju »odeiujejo tudi člsnl naroda, kii Vodal živela voda! ^taMgu^^ Dne prvega maja utopi v svoj s sile in jih vrgle na ispadno fronto, da tukaj stareta ^.bili vdsi missruih ^P^Ur-zaveznike. B«ojav je sporo«, da v rezeni celo ^hT^^i^sTo l bolgarske in turške čete na aapadni fronti. To dejstvo .... govori tako jasno, kakšen mir želita kajzerjeva Nemčija in črnožolta monarhija, da ga ne utaje vse govorance in /utrjevanja grofa Cernina. da je Avstro-Ograka zs mir brez aneksij in da nims imperialističnih ciljev. ve- vo, da ao ae mnogim pokata le sol ve v očeh. ko oo ss spomnili ns gorje, pod katerim ao nami trpeli in Šs redno trpe nsii rojaki on-atraa morja. Kot sem omenil ie v sečetku do- ljsvo nova neredba, da ae naše Tu bodo sedaj otvorlli tovarno ss konserve. Tudi polja ss ie pa-sejali s sladko koruzo ^aaopUje poroča, da bodo upoeHli okoli sto "Kaj navaja prebivaldtvo Bosne in Hercegovine k neprestana mu zahtevanju za združenje teh dvek provinci j s Srbijo, kar jih stane velikih žrtev ln bojev T 1 so vzroki, Prebivalstvo Bosne in Hercego vlne je krtega naroda kot v Srbij ia Čnri gori. Nacionalne tradic je, narodni običaji, noša, geogra flčna lega, gospodarske razmere in princip narodnosti so stvari, ki zahtevajo združenje teh krajev Že letn 1006 je znani geograflet vseučiliščni profesor Jovan Cvl je, podprl to stremljenje prizade tega prebivalstva s slčdečimi ar gumenti: "Bosna in Hercegovina je srce srinftega naroda. Nihče ne more oddati svojega srca v narodnostnem in državnem pomenu tuji sil če se hoče ohraniti pri življenju Bosna in Hercegovina pomeni ?a Srbijo veliko več, kot pa Treni in in Trst za Italijo, Alzacija in Lo-rena za Francijo ln tudi več kot avstrijske alpske pokrajine za tfemčijo. Bosna ln Hercego viha je za Srbijo to. kar so-moskovske pokrajine za Itusijo in najvnžnčj-Ši francoski \h nemški kraji za Francijo in Nemčijo. Prvi spomenik srbskega jeziku je iz BoSne v dobroznanem pismu bana Kulina leta 1189. Teritoriji Bosne in Hercegovine predstavljajo bogastvo, lepoto in lir ep. ic-nje po znanju v srbskem svetu. Dialekt hercegovinskega prebivalstvi je bil sprejet za podlago srbskemu književnemu jeziku po Vuk Karadžiču, ustanovitefju srb-ske literature. Veliko šievilo znanih mož, ki so si iztekli velike zasluge za srbbkl narod na kultur-nemln drugih poljih, so bili sirto-vi Bosne in Hercegovine. Vsako znanstveno podvzetje v Belgradu je našlo prisrčen odziv v Bosni in Hercegovini. Vso srbsko časopisje je edino v akciji za združenje teh pokrajin s Srbijo, in kar jc važnejše, srbsko časopisjs t- Bosni in Hercegovini je na čelu loga gibanja. Trgovina v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v okolišu mej teh dveh teritorijev in v zapadni Srbiji, je večinoma v rokah Hercegovincev. Nikjer ni duh za narodno zedinjenje, kulturo in rzobrasbo tako razvit kot v Bosni in Hercegovini. Boinjaki In Hor eegovci eo v velikem Številu so • delovali v vseh vojnah, ki jih je vejevala Srbija v devetnajstem stoletju za svojo neodvisnost ln ia združenje srbskega narllda Pre bivalstvo Bosne in Hercegovine je Živo msnlfestirslo za svoje narodne sspiraclje tokom balkanske vojne,* posebno ps še v sedanji vojni. Takoj po vojni napovedi Avstrija Srbiji, je bilo v Bosni in Hercegovini proglašeno ob*43ho stanje in prebivalstvo oropano vseh državljanskih pravic. Vrft'la so ae nsjokrutnejŠa politična pre ganjanja, toda vse to ni strnilo baaanafco-herr«gov«kega prebivalstva. da n« bi vue Žrtvovalo v bor bi Srbijo proti Avatro-Ogrski. Ia med Bošnjakov in Heresgovcev so es erganisirale tri divizijs vojakov za srbsko srmado, kl so v borbi kkszsle vredne svojia brstov v srbski srmadi. Vsakegs teh prostovoljcev, kl so gs svstrij- London, B. aprila. ~ Po ofia jalnem poročilu niao neaib k te, ki so v četrtek naikodki smeri proti Amiensu, doMfk njih namena. Namen naval* i bU rasdvojiti briteke in fnaa aka dete, in ta namen je pontaa ČD. Angleško in franeotko ofieijeL so poročilo prizna, da m m njM čete prav malo umaknili jigen hodno od Amiensa, toda na akt krilih ao aavesniške dete otifl napade. I ia ,, • FRANCOZI USTAVILI HAVŠ NEMCEV. Paril, B. aprila. - . Oficijds poročilo pravi, da io nemika k te nadaljevale s napadi pomfl Kljub temu, da ao bile neal čete številnejše, niao mogle da čl svojega dlja. francoski polki ao s odpad in pzotianapedi obdrtaii m m jo pozicije. Franooske Čete ao zasedle ti del Šume Rpinette, severna meite. OiMllers-Sorel Vil n« navali, ds izrinejo Franom, bili zaman. Franoosi so osvojili (anm Aignan, jugozapadno od OrH nesa in ao branili proti vwm rašnim navalom. Na aeverjn ei Pranoozi umaknili aapadno * Oaatelu. Vrgli ao Nemce ii" Arrlcre Cour. delsveev. Morda jih ne bo prav oke Čete vjele, so lahko dobiti, ksr se bodo delavci PARNIK "VAL1RIA' TOPLJEN. ra New Tork, N. Y., 5. aprik Purnik "Valeria", lastnina (| nardove parobrodne dr bfl potopljen v takem Parnik je aoifl 5,866 Um. Poročilo o potopu io dobiH radniki družbe. V WABHIN0T0NU JI NJE rudarja OILO ooorcenjb j Waahington, D. 0. 5. ap1" JuaUčni tajnik Oragory lošil poročilo S linčanjn Robert P. Pragerja v 0 lht, DL, kabinetni varja o itvari a pred«« Wilaonom. Vlada bo najjrtj obsodila nepoataven naAta . .Zvezna vlada ne mort ~ akcije proti linčarjern department ja obsodil ren «n ia izraafl želj*. * no in driavns oblseti sprejme sedanjo ti IdruieBim driavsA J^ vlada lshko asalopfla ?ro* ji drkaU. OOVERNER LOWD** AKCIJO Bpringfield, OL, i- ^ Ooverner )e laaiumm driavi»a|e terja Bdhrard J možnega adjutsnU gkanda radi Usčeeja^ Pragsrja. Oev^er Ui-odločil, da »sdeoe vas stave linšsrjs. Jsakinau, šerife^ da stori vse, karje , da ee ae pe*1"" gnkalvOollie^ radniki V«*** •trdili in njegovo premoženje za drhal i, ker tskl zročtjo v ^ w mrtjcla najboljše, ku šmefiiik okoliše* v Pranaiji, .......dlUKSti DolHMli . biliVfK-«.tiNe-»^r| ovu ofenzivo u Verdun. Te-[tojiščsje tak, da nobena stran Bore dosti pridobiti brez veh-Lfrtev in "to se nasprotniki ^jujejo z vpadi od čaja do služijo le za iskanje m-.cij Francozi ao tem zgra-flodne podzemeljske votline jh opremili s električno lučjo, : io slikami na atenah. Niče-otemlje med hribi je polno lin drugih spomladaaakih L kraj j« divjeromantlčen. |b ostalih okolišev ameriške ate ni ni« novega. Pariz, 5 .apr. — Newton D. Ba. .aeriški vojni tajnik, ae je ii Rima v Pariz. Obiska* je Bko fronto in imel več kon s italijanskimi generali in irsld. . * I grade trdnjava ob raki Taljment. ra, 5. aprila. — Avstrija je švicarsko mejo. Vesti prida je avstrijski poveljni- premestilo večino svojih di« v Rumuniji ns italijansko ito Avstrijci grade nove trd-ive ob rekama Taljment in Li [ v Benečiji in pri tem delu Kujejo italijanske bojne ujet [in civilne prebivalce v oku-italijanskih krajih. ■li inozemstva. je poklical Cernina v svoj glavni stan. [Amsterdam, 5 .apr. — Is Berli-. poročajo, da je kajzer povabil irijskega zunanjega ministra Ea Cernina v svoj glavni stan. ■ je morda v sveži a Černi-|mirovnim govorom, ki ga | imel v torek v dunajskem ob- C|šču na ssMjo biti zaman. Kajhatag mora atvar razumeti in ac poteg nitj za močan nemški mir". Omenjeni Jkt kritizira Hinden burga zaradi te braojavke in pr« vi, da je njegovo vmešavanje v pomik© največja nesreča, ki je mo-gla zadeti domovino. Očita mu, da daje korajio anekaiatom, ki že kujejo politični kapital iz ofenzive na zapadu in pritiskajo na držav ni abor, da ae izreče za velike nekeija| National Zeitung" poroča, da je vlada uvedla aodno postopanje proti knezu Liehnovvskemu, kater je obelodanil spomenico in v n, obtožil Nemčijo, da jc zakrivila vojno. Knez Liehnowsky je bil do vojne nemški poslanik v Londonu. Berlinski "Tagebiatt" poroča da je Berlin popOavljen z ropar j Nikdar še ni bilo v glftvvm me stu toliko roparjev in tatov kskor letošnjo zimo in večino teh bandi tov tvorijo dezerterji is armade Vsak dan ae isvrši okrog 300 ropov. Samo v treh prodajalnah bo roparji naredili škode sa 150.000 mark. Prizanesli niao niti vojne mu ministru in oropali njegovo privatno atanovamje. , Dalje poročajo nemški liati velikem graftu, v katerega ao zapleteni prijatelji genertfa Luden-dorfa, glavnega upravitelja nem ške armade. Glavni državnosbor-skl odsek je preUkal afero in dognal, da je družba Daimler za izdelovanje motorjev v Berlinu na redila 173 odstotkov čiatega let nega dobička odkar traja vojna kar je sto miljonov več oa mesec kakor v mirnem čaau. em svetu. • < "<( ^f osti černinovo opravičenje. IfiahingUm, 5. apr. — Tukajš-Hadni krogi sodijo, da je Čer-ro opravičen je za neuspešno ije mirovnih razgovorov januarja očitno znamenje , grozečega izbruha ljudske v Avstriji Černin je rek^l, je nemogoče- zabiti sagopdf Dunaj in Berlin, s tem pa je | priznal, da je za gozda že sabi-taed - ljudstvo v Avstriji in io avtokraeijo. , , Politični vihar v Avatriji in mo-' tudi v Nemčiji lahko isbrtib> »vsak čas, či mljudstvo kve, da fHmdenburgu ni posrečilo polti Francije in doneči miru v tej ofenzivi. Ljudstvo se tudi ganiti, ksdar izve, da [padlo kakega pol miljona mož [francoskem bojne poilju ki bres kornti. *>tvo, da je grof Čemin na-' pred dunajskim občkidkim in zvračol krivdo aedanje na zaveznike, dokazuje da w za njegovim natftopom n vdHta mera ljudskega srda i« Jo potolaži, je moral zuna-irtnister zopet nekaj povedati. !> J« potolažil T Odgovor na to W bo dala bližnja bodoč- ion, 5. apr. - Angleško ča. označuje Černinov govor P dunajakim občinskim a vetom »'•tnjski bluff", ki ima na-^upiti se Združenim drža-Mail" pravi, da Čer-J da ja ukrajinski atroMl blokado zavetnikov, ^»Polnilo lačnih želodcev v .....Telegraph Vesti iz Rusife. Baska delegacija v Ameriko. da se naj obrne a avo-i* rovmD1 ^»ngdijem v Bor- k.l^ o novem k' »m* temeljeti na ratoro-^_ ▼ sratrijaki armadi 5 *pr Semkaj Vtt,t' da je rebeliral 22. V "*rijsH armadi. Vaa ob dal»itinrf|o.bflaan. Je v pl 11 Mrjena. »jO . 5 .u»,Mj' prin«sla napad da toda ^P^brfkn [Zr* »Ma*! "Nove '»padnena boji- Moskva, 5. apr. — BolševiSka vlada je poslala posebno delegs cijo v Združene države z name nom, da likvidira vojna naročila in aranžira nove trgovake vezi Rusija dolguje v Ameriki $187,-790.000 zs vojne potrebščine, ki so bile naročene aa čsaa carja ki po sneje, ko je bil Kerenskij predsed nik provizorične vlade. ' _ jProtižidovski isgredl. Moskva, 5 .apr. — V Turkeeta- nu so izbruhnili protižidovaki nemiri. V Kokandu je bilo ubitih o krog 300 oseb in mnogo posestev razdejanih. Ko so Ukrajinci c Nemci vred vzeli Kijev, so pomorili večje število Udov. Nemški napad na Odasa odbit. Moskva, 5. apr. — Avstrijske in ukrajinske čete so hotele reokupl-rati Nikolajev in Odeso, toda bojno brodovje bolševikov na Črnem morju je odbilo nspade. Armenci in Georgijei so pognali združene turške in nemške čete 40 milj nasaj od Batuma in od- črte Karo-Erzerum. Armenske čete so vzele nasaj Erzerum, glavno mesto v turški Armeniji. • i Ko so nemške čete okupirale Poltavo, so vplenBe 40.000 ton žita in ga poslale v Nemčijo. Nemci so izkrcali 40.000 mož v finskem pristanišču Hsngo. Nemška armada je privedle s seboj 300 topov in 2000 strojnih pušk. V Berlinu izjavljajo uradno, da bo ta srmaCa pomagala beli finski gardi premagati finske bolševike. Vojni pomožni komisar Podvoj-ski je izjsvll na konferenci voja-ških odborov sma'i VBBOinaVTO "PBOaVBTB", vsa UPBAVNliKB STVABI,_____ UPBAVNIATVO 41 PBOBVBTB", U8T—gg V koraapaadeBsl s tajalitvaaa S 1f. F. J, ®sveto" as vabita iaasa aradsikov, aaml laa, ako Mita, ia bo vsaka atvar kiti« rajisa, Seje glavaaga spamvas« Balatab ob sal VSAK Ave, ta M |»ta MORNARIŠKI TAJNIK v omcAao deijkom. Podružnica velemeaarske tvrdke je prodajala kokošja jajca po višji ceni, kot jo ja določila živilaka uprava. Poleg tega je loksba Živilaka u-prava priporočila, da veieaaeeaiv eka tvrdka plača Rdečemu križa $6,000, kl jih je napravila, ker je k> previsoki ceni prodajala kokoš-• jsjea. _ > težka tooa v aprilu. ShUbjville, Ind. — Prek mests in severnegs dela okraja Shelby je drvila nevihta s točo. Nekatera zrna ao bila debela kot orehi. Toča je napravila mnogo škodi. Pobila je šipe m cvetijičnakih in u-niČila cvetlice. V Coisaartu cenijo škodo na $5,000. NEZOODA NA Oohunbia Oity, Ind. — Tlak, ki je vozil vojne potrebščine, je eka* čil raz tir in oeemnajst voz js zdrobljenih. VosM jo po ktaaaeu nizdol, ko « ja prt nakan vosu zlomilo kolo. Proga je bila porušena 1,000 čevljev daleč in ždesniiki obrst je bil ustavljen » M ur. ftkodi cenijo ns $50,000. Nesreča se je dogodila v Good Pasturu, osemdvsjsct milj jugoaa padno od Puebia. amerika je prsfzrla ru Nbar Tartc, N. T. - Vlada Zdru- ženih držav je rekvlrlrala ruske ladje, ki ao opravljale transatlan-tlčno službo ln ostale saaldrane v pristaniščih, odkar ja pritta seda-nje ruska vlada aa krmilo. Nekateri ladja aa na paeifUM obali bt jih privedejo v Atlantik. Ladja o-atanejo pod rusko ssstavo. 50 IalB^f ^^ , Kongresni konferenčnikl so se sedlnlll na glede sabotaže. Določili ao trideset let ječe ln $10,000 denar-ki namenoma uniči vaiaft laaUrtdl iS a sabotažo ovira produkcijo vojnega materi-jala. HUl DOLOČENE D. 0. — Kari uprava nasnanja sledeča osna sa tono premoga v Novi Mehiki, ki so posule veljavna v aprilu. Okraj Raton: Run of mine $136, izbrati premog $3.26, preeejsn premog $145. Oallupeko polje: Run of OiAR V TTJU. (M% Mk — Ogmj je uničil tri bloke v trgovskem delu mesta, ki ja poznano pod "West i". TBaanaatsnjcnJ trgovci, ki trli jo na debelo Zgorelo ja 26 poelopij. Nekatera padapja aa pogorela do tal, druga aa pa stno polkodevsna 17,500.000. PtflAB ntfli TIS RLOK AflaBk OHjr, M. i. — Ogenj, ki ja nastal ob IM a. m . v poslopju H. Outtridge kompanije, ja vpeiS ves blok. Ogti>#Mei so po trdem delu imeli ogenj pad Ohioago, DI. — Mornariški tajnik Joseph Daniels pride dne 10. aprila v Ohicago in bo obdržaval ahod v Intereau tretjega posojila svobode. " KJE SE NAHAJA Janes Usbjen, po domsče Bilba nov ia Seln. iBil je pri nss pred tremi leti ns Duhl, Minn, Poten) ji nesugno kam mjNpl. Prosim rojake, Če kdo ve za njegov naslov, ds ml gs javi. John Yakllch, P. O. Box 67, Trsmmold, Minn. RAD RI IZVEDEL, za naalov avojsga brsta Alojsa Zaplata, kateri ae nahaja menda nekje v državi Kanaas. Prosim cenjena rojake, če kdo ve sa ujci gov naalov, |da mi ga naznani alf pg naj ee mi sam oglasi. MoJ naalov jat Frank Zaplata, Iriln t lan AVI., Oleveland, Oblo. —....."»f ''">' 1 ..........'>HT ' " " L NAPREDE& "Prosveta 1 piše ».blagaatanja ljudstva. Ako se strinja g njenimi Idejami, podpiraj trgovaa, ki oglašajo v ProsvstL V aakgi Ba po smeral aanL rad r| uvedel ga naslov *>(* aaitrlčne Pmnčlr ,ške ^Jajovlc, doma pri Zigorju ob Savi, vas PIhrovae. Nahaja si min da nekje v državi Illinois ln?il{. šal elBi, da ji omošitis, skur pa ne vem, kako u sedaj piše. (pranim cenjene rojake, č| kdo vi, kje ie nuhaja, aaj ml javi nje naiflev. Ako DO sama čltalg U oglas, |a prosim, ds si mi javi. Poročal! ji imam nekaj *la vaštiags. John Sajovlc, ?. O. Bo« 84, Wintar* quarters, Utah. Dr Koler a. MOLU • IlVŠVl vnsAvvrv mmmrtr a r Ma Av., Plttikvflh, Pa. 411—4lh A vem (na sproti poite) PITTSRURON. PA. Lepo vtmnc v lilinmsa, mogoče pmtane nastanovitao proti večeru j vsbodni vetrovi. Holnčni vahod ; 6:26 a. m. solnčni zahod 7:20 p. m. $8.05, izbran «ejen premog $2.00. Pramogovo polje pri Chsrtagu Run of mkie $415, Ubraa premog $S.0S. presojan premog $8JS. Ceril loške premogovo polje Run of mine $405, isbrsei premog $4 55, prseejaa premog $856. Premogsvo pidja prt Sugartto ia Monroa: Ban of mina $*, la-hren premog S4, preeejen premog $2.00. $4.06, pro- kontrolo šele ob davetih zvečer, droge betom! »sikih. 0*4 rs vi vasBe Ki I.... L.|al. H^amm« m MSa^ ooiMse ssi.ro pvvvMMo. v evojo Nnas> r; porablja aajboljle evropska, seMetBha sjeaeffSŽTŽifŽrŽmalf^ Taaiaa sre al g. sJsirsj ie t seeler, sB aa 4.1 iak aaaae el 11 le M popoOaa, do PssaM *e STATE BANK sl&vr&, ^'^slo^rd^f^sl^/n. in eHreall IMOTITUCtU J* «J>f •• J# i « prediago, ki dafačs dvajset lat jo-čeia dseet t tisoč dolarjev ki širijo itent Predlaga bo osdaj predložena le gialaturnam aenatu "Ut'$ Keep the Glout in Old Glory" Buy Liberty Bonda > . Todajr! ji vltpppp nANES ie pričela kampanja za tretje posojilo svoooae i- na preizkušnjo v ti vojinl Danes hitreje bijejo serca skupno z našim predsednikom. J&ssieiasis^ svetovnega kc €VOte, pitajo —%oiljit,e besedo "over there", mladeničem, ki ae bojujejo, zagotovite jih, da ate pripravljeni jim pomagati do skrajnosti. Kako ta k|e se kopi Vi lahko kupite zadolžnico svobode na vsaki banki in pri U. S. Govtmment Bond Sta., ali pri poznanih prodajalcih Chieago Liberty Committee. Vsakdo bi mora] kupiti svoj del Za one, ki ne morejo veliko kupiti in plačati takoj,-dobe za-ft dolinico na lahka odplačila pri vsaki banki v Cook okraju in sicer v znesku po $2.00 tedensko. 20*—dne 28. ma;a, 1918. 88%—dne 15. julija, 1918. 40%—dne 15. avgusta, 1918. fc obresti V0jn0"p06°iilne žadolžnice nofijo ^ Storite to aa vade otroke in Se aa otrok otroke. A Kupite obveznice svobode fe danesinnag^