Naročnina mesečno 25 Diu, ib inozemstvo Din — nedeljska izikiia celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din UretlniStvo |e » Kopitar ievi ul fc/lll Teletom nrtaliiiAivu: dnevna služba 2(150 - nočna гчч^ 2ЧЧ4 in 2O50 CO VENEC Ček. račun: Ljub- Ijaua St. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka m dnevn po prazniku Žena m nas cas Ne samo pri nas, marveč po vseh deželah sveta, kjer čutijo sedanjo gospodarsko stisko, nastaja naravnost sovražen odpor proti ženskemu pridobitnemu delu, proli ženski »konkurenci« v raznih pridobitnih poklicih. To je zelo razumljivo. Boj za obstanek je skrajno trd in se še vsak dan zaostruje; vedno težje je dobiti delo ali službo, lci bi odgovarjala željam in načrtom posameznika. Te želje in načrti se osredotočujejo na mesta, stalne službe, industrijsko delo in obrt. Povsod tod eo vsa delovna mesta zasedena, napolnjena, še več, vrše se redukcije, še tisti, ki so se že menili varne na svojih mestih, inornjo na cesto, v negotovost. Brezposelnost postaja s|ilošna šiba. Vsekakor bi mnogo brezjioselnih moglo najti zapo-slenja na doželi, v kmetijstvu — če bi mog>>l kmet nuditi najetim delavnim močem enake delovne pogoje kakor industrija, kakor mesta, enake ali vsaj približno enake socialne in kulturne razmere. A to je vsaj zaenkrat neniogrče, saj je kmetijstvo »amo po sedanji splošni gospodarski krizi dvakrat hudo prizadeto. Pravi viri te krize za široke mase niso vidni, zato se njen srd obrača proti namišljenim vidnim krivcem — proti ženskam, ki da odjedajo kruh moškim. Ta misel je, kakor rečeno, zelo razumljiva in se površnemu opazovalcu kar ponuja: ženske ven iz pridobitnih poklicev, kamor so se vrinile v i vojni in se znale pozneje tamkaj obdržati — pa bo takoj dovolj mest za brezposelne moške ali vsaj znatno olajšan bo delovni trg. Toda kdo pa so vsi ti tisoči delavk in javnih ter zasebnih uradnic pa pripadnic svobodnih poklicev? Ali so to tuj živelj, ki bi se dal enostavno poriniti čez mejo in bi se na ta način iznebili njegove konkurence? Pač ne, marveč so to hčere, sestre, žene, vdove, ločenke ali zapuščene žene naših državljanov, je to del našega lastnega naroda, so to udje našega lastnega narodnega telesa. Ali so starši, bratje, možje vseh teh delavk in uradnic pripravljeni, ui predvsem: ali so sploh v stanju, da poslej sami vzdržujejo vse ženske člane družine in vrhu tega vse tiste bolehne, stare ali nedorasle in drugače nepreskrbljene osebe, ki jih sedaj vzdržujejo v pridobitnem delu zaposlene ženske? Ali so naše občine voljne in sposobne, da prevzamejo potem skrb za te osebe in vrhu tega za brezposelne ženske, ki nimajo niknklh moških svojcev, ki bi jih hoteli in mogli vzdrževati? Ce temu ni tako — in kdo bi pač mogel trditi ali misliti drugače — kam naj potem gredo vsi ti ženski tisoči, ki naj jih naše gospodarstvo, naše pridobitno življenje Izključi in postavi na cesto? Г)а, kam z ženskimi brezposelnimi? Enostavno postre-liti ali jih prepustiti počasnemu poginu in ustvarili nove armade izgubljenk, ki se bi posili prodajale javno in tajno — tega vendar ne bomo hoteli? Kam tedaj z brezposelnimi ženskami, kam s tistimi, ki jih sedaj v pridobitnem delu zaposlene ženske s svojim zaslužkom vzdržujejo? (Pretežni del delavk, uradnic, učiteljic vzdržuje ali prispeva k vzdrževanju staršev ali drugih svojcev, posebno lastne družine; to izpričuje statistika vseh dežela.) To bi bilo eno. Drugo je pa to, da ženskega dela v narodnem gospodarstvu sploh ni mogoče pogrešiti. Mnogo je del v industriji, trgovini in uradih, za katera so ženske bolj sposobne nego moški; večinoma je to majhno, drobno delo, ki ne zahteva prevelikega duševnega ali telesnega napora, pač pa vestnost, potrpežljivost, vztrajnost, zvestobo v malem. Vsa vodilna, boljše plačana mesta imajo itak skoraj brez izjeme moški in količkaj sposobnemu stremljivemu moškemu ženska konkurenca v gospodarskem življenju ne more biti nevarna. Ce pomislimo, koliko bolj je za eksistenčni boj duševno in telesno usposobljen moški, res ue moremo uvideti, da bi bilo treba v pridobitnem življenju baš njega posebej zaščititi. Prej bi bila io take zahteve upravičena ženska. To bi bili predvsem prektični vidiki za presojo vprašanja o ženskem pridobitnem delu. Načelno pa je odločilno vprašanje: Ali je ženska polnovreden človek? To vprašanje zveni danes banalno in je izginilo z dnevnega reda; vendar se mu ne moremo izogniti na zahtevo, da naj se ženstvo izključi iz pridobitnih poklicev in omeji oa domače ognjišče in — Javno pooporo. Naravna pravica do žlvljenjn in do svoboduega razvoja lastne osebnosti je neodtujljiva zn vsako človeško bitje, torej tudi za žensko. Vsakemu človeku morajo biti vsaj načelno odprta vsa pota, da uporabi in Izobrazi svoje talente; v resničnosti zadeva itak velika večina na večje ali manjše oviro, ki Jih mora premagali ali pa podleči — to je pač »zrelostna« preizkušnja moči, ki odloča o Življenju vsakega posameznika, bodisi moškega, bodisi ženske. Nihče nima pravice, vnaprej komu določali poklica in ga izključiti od drugih poklicev. Tudi ženski mora ostati nedotaknjena pravica, da sama odloča o sebi, da si svobodno izbere svoj poklic in stan — Cerkev samo priznava devištvu celo prvenstvo — ln se že v mladosti zanj pripravi in usoosobl. Vsekakor je po večni pravičnosti zadnji cilj vsakega človeškega življenja: čim večje približanje Bogu v življenju in združitev z njim v večnosti, dosegljiv brezpogojno, v vsakem poklicu, tudi prisiljenem in zgrešenem; vendar to v nobenem pogledu ne razveljavlja človekovih naravnih pravic. Ni vsaka ženska poklicana za zakonski stan in kuhalnlco, še manj more oboje vsako žensko brez Izjeme popolnoma in izključno zadovoljiti; vsaj v današnjih socialnih in kulturnih razmerah ne. Zato se ženstvu ne sme zapreti pot do kateregakoli poklica; stvar posameznice je potem, da se v njem uveljavi ali osmeši, tragično podleže. Prav kakor moški. Nevarnost rusho-japonshe vojne Boj za sibirsko železnico — Tudi Anglija proli Japonski? Ženova, 2. nov. Tajništvo Zveze narodov je bilo obveščeno o brzojavki, ki jo je poslal g. Kel-log francoskemu zunanjemu ministru Briandu in ki ee glasi: »Čestitam Vam na Vašem izvretnem delu za zagotovitev prijateljskega poravnanja ki-tajsko-japonskega ejrera. Vaše ime vzbuja veliko upanje da se bo ohranil svetovni mir.« Istočasno pa prihajajo iz Moskve in Tokia vznemirljiva poročila o najnovejšem zaplctljaju spora med Kilaj-sko in Japonsko. Po teh poročilih obstoji resna nevarnost, da poseže v spor Rusija. Ako pride do tega, je gotovo, da se bo razvila morda še straš-nejša rusko-japonska vojna, kakor je bila prva leta 1У04, ko je v Moskvi vladal še car; saj je znano, s kakšno armado razpolagajo Sovjeti. Tokio kaže lice prestolice države, ki se nahaja pred vstopom v vojno. Listi poročajo o zbiranju ruskih čet ob mandžurski meji in severni Mandžuriji sami ter hujskajo javnost proti Rusiji, kakor za časa гивко-јаропзке vojne. Načelnik ruske armade BlUcher se je baje zavezal, da bo podprl vlado v Cicikarju proti vladi v Kirinu. V Cirikar so baje prispeli ruski častniki, ki bodo vodili utrjevanje mesta proti Japoncem. Okoli 20.000 mož je žo zbranih ob mandžurski meji in 100 vojaških lotal ter 700 tovornih avtomobilov čaka na povelje. Po poročilih angleških dopisnikov je 300 ruskih tovornih avtomobilov, ki so namenjeni ▼ Cirikar, da pripeljejo orožjo za 1500 kitajskih vojakov, ki se zbirajo v mestu, žo prešlo kitajsko mejo, Rusi hočejo na veak način preprečiti japonsko prodiranje proti severu, ki bi spravilo v nevarnost njihovo sibirsko železnico proti Vladivo-stoku. Poleg tega smatrajo prav tako boljše viki kakor nekdanji Rusi severno Mandžurijo za svojo interesno sfero, v katero ne smo po njihovem mnenju nihče posegati, torej tudi Japonska ne. Po poročilih iz Tokia poziva japonski tiek vlado v dolgih člankih, naj nikar ne popusti napram Rusiji in tudi ne napram Zvezi narodov. Na drugi strani se obrača tisk v zadnjem časa tadi proti Angliji. Angleški poslanik pri kitajeki vladi raje b? je proti Japonski, ker je т interesu Anglije, d« se spor med Kitajsko in Japonsko ne likvidira. Proglasitev bojkota japonskega blaga je imela n posledico dvig angleškega blaga. Znana eo najnovejša naroČila angleških strojev za Kitajsko, ki ee hoče z organizacijo lastne industrije osvoboditi uvoza japonskega blaga. Gospodarski interesi bi torej narekovali Angliji Japonski neprijazno politiko. Kakor poročajo japonski listi, je podplho-vanje Rusov in delo angleškega poslanika že rodilo svoje uspehe. V zadnjem časa se opata čedalje večja bojevito«! kitajskih čet. Tako »o skušali Kitajci zopet zavzeti Mukden in v spopada t japonskimi četami je bil smrtno галјеп neki japonski stoinik, dva vojaka ubita in trije teiko ranjeni. Severno od Jikoša so kitajske čete napadle Japonce. Japonski konznl v Cicikarju jo zahteval od kitajskih oblastev, naj dajo zopet postaviti železniški most. Kitajci so kouznlovo zahtevo gladko odbili. Konzul je v odgovor na to zagrozil, da bodo Japonci zaacdli Cirikar, važno železniško križišče, z vojaškimi četami. Japonski tisk dolži Rusijo, da ima s Kitajsko tajno pogodbo, na podlagi katere so je obvezala, podpirati Kitajsko v primeru spora z Japonsko. V tem smislu je interveniral japonski poslanik v Moskvi Ilirota pri namcetniku zunanjega ministra Karahanu. Japonski poslanik je dejal, da bodo v primeru, da ruske čete zasedejo vzhodno-kitajsko železnico, Japonci zasedli železnico Taonan—Cici-kar, ki je bila zgrajena z angleškim kapitalom; to bi japonsko-kitajski spor le razširilo. Na to je Ka-rahan odgovoril: »Sovjelska Rusija se čudi izjavi japonskega delegata glede vesti, ki jih razširjajo Japonci in provokaterji o ruski propagandi v Mandžuriji. Japonska vlada dobro ve, da se med kitajskimi četami v Cicikarju in Mandžuriji sploh ne nahajajo eovjetski častniki, ki naj bi vodili Kitajce. Rusi ne pošiljajo ne svojih čet ne orožja v Mandžurijo. Rusija ee nikakor ne mara vmešavati v tujo zadeve, ker epoštuje mednarodne pogodbo, sklenjene s Kitajsko, ter suverenost in neodvisnost drugih držav. Skratka, Karahan je vse obdotžitve japonskega poslanika, predvsem to, da se zbirajo ruske čete v Mandžuriji in da podpirajo Kitajce, zavrnil. Dne 10. t. m. poteče rok, ki ga je Zveza narodov postavila Japonski za izpraznitev Mandžurije. Japonri niso zapus ili svojih postojank in verjetno je, da s širjenjem veeti o koncentraciji ruskih čet iščejo le pretvezo, da bi lahko zagovarjali okupacijo južne Mandžurije. Na drugi strani pa je tudi re.s, da bo Rusija prav gotovo podprla Kitajsko proti Japonski v trenutku, ko bi la pričela resno ogrožati njene interese v severni Mandžuriji. Japonska mora računati ludi s leni hujšim odjjorom Kitajske same, ki se je danes prav pod pritiskom Japonske združila in ima enotno vlado v Nankingu. I/ondon, 2. nov. AA. Po jx>ročilu iz Tokija jo 800 japon. vojakov prispelo v Cangču, da okrepe čete, ki varujejo železniško progo Taonan-Su- Moskva, 2. nov. ž. Tu so se razširile vesti iz Pekinga, da sta dva japonska častniku povedala, da Japonska vlada zahteva, da poveljnik čet v Kln-Cinagu takoj izroči to mesto generalu šan Kailanu, ker bodo v nasprotnem slučaju japonske četo bombardirale to mesto. Alarmantne vesli Berlin, 2. nov. ž. Včeraj so sc tnkaj razširil* vesti, da jc Japonska napovedala Sovjetski Rasiji vojno. Sovjetsko poslaništvo v Berlinu je iidalo komunike, t katerem pravi, da o kaki nevarnosti vojne ni niti govoril. Sovjetske vojno oblasti so izvedle le odgovarjajoče priprave, ker Japonska koncentrira svojo vojsko nn sovjetsko meje. Ameriški opazovalec Newyork, 2. novembra, ž. Zaradi razburljiv vesti o kitajsko-ruskem sodelovanju in zbiranj« ruskih čet na mandžurski meji, so Združene držaw sklenile, da pošljejo opazovalca v Severno Mandžurijo, ki bi proučil položaj in pošiljal svoja poročila neposredno v VVashington. Sporazum med Kino in Rueiio London, 2. nov. ž. Kot poročajo, je doseien med Kino in Rusijo sporazum, glasom katerega kitajski predsednik Cankaišek obvezuje, da bo stopil v diplomatska pogajanja z Rusijo, Sovjetska Rusija pa se obveže, da se ne bo vmešavala v mandžursko vprašanje. Pri vsem tem pa ne smemo niti za hip pozabiti. da jc prvi, nnjnaravnejši in najvažnejši ženski poklic — materinstvo. Nič manj važno in nič manj sveto seve ni za moškega očetovstvo. Toda telesno očetovstvo nc more biti poklic sam ob sebi, ker je telesna nega in vzgoja otrok po naravi pridržana predvsem materi. Zato in edino zato imata mož in žena v družinskem občestvu deljene uloge: možu gre v prvi vrsti pridobivanje sredstev za življenje, ženi pa nega dece in doma, čim najkoristnejša, najboljša uporaba sredstev, ki jih mož pridobiva. Zato jo materinstvo resničen in prav poklic, tako važen in velik, da je zahteval od žene, dokler je bil dom res še središče in ognjišče družine in vseh njenih posameznikov, središče in ognjišče kulturnega in v veliki meri tudi gospodarskega življenja — vse njene duševne in telesne sile, vse njene misli in vsak utrip srca. Sedaj dom žalibog to ni več. Ljudje — celo že šolska mladina — preživljajo velik del svojega prostega časa po društvih in zabaviščih, v športu; in gospodarsko-socialno razmere so take, da so družinski udje tudi v materialnih potrebah vedno manj odvisni od domačega ognjišča. Tako materinski poklic tudi za ženo ni več to, kar je bil: ne zahteva od nje toliko kakor prej, pa ji tudi toliko ne daje. Niso redki slučaji, do se čuti mati osamelo, nepotrebno, vrženo od reke občega življenja na prod. Tako se nam še od nove plati odkriva, zoknj Laval se je vrnil Ljubljenec množice Pariz, 2. nov. AA. U Havra poročajo, da je dani* dopoldne ob 10 tjakaj priplul francoski par-nik >Ile do France«, s katerim se jo predsednik francoske vlade Laval vrnil iz Amerike. Ob 0.30 je Loval sprejel na parniku ministre ln zastopnike oblasti, ki so se bili prijieljali predsedniku vlade naproti. Novinarjem ni g. Lnval hotel dali nikakc politične izjave. Ko se jo g. Lavni v Havru izkrcal, ga je pozdravil zastopnik občine. Predsednik vlade se mu Je za pozdrav zahvalil in izjavil, da je izvršil važno misijo in da upa, da bo ta misija obrodila lepe uspehe za Francijo in omogočila napredek na polju organizacije miru. Ob koncu jc g. Laval rekel, da se je trudil, da Čim bolje služi svoji deželi. Rekel je, da je srečen in okrepljen, ker ee je prepričal, do se njegove ideje skladajo s francoskim javnim mnenjem. Predsednika vlado je od trenutka, ko je stopil na suho, pa vse dotlej, dokler ni odšel na vlak proti Parizu, burno pozdravljala in aklamirala velika množica ljudi. Iz Havra je g. Laval odpotoval v Pariz ob 10.45 in prispel v prestolnico kmalu po 14. Pariz, 2. nov. tg. Ministrski predsednik Laval se je vrnil iz Amerike v Pariz z velikim trium-fom. 2e dolgo pred prihodom vlaka je ogromna množica ljudi zasedla vse prihode k vlaku. Zbran je bil tudi ve« kabinet, manjkal mu je samo Briand, ki se nahaja še na deželi. Tudi diplomatski zbor je bil zbran polnoštevilno. Dalje je bil zbran pri sprejemu na kolodvoru tudi občinski odbor iz Aubervilliersa z mestno godbo, kjer je Laval doma. Ko jc prišel vlak in je hotel Laval ravno izstopiti, je množica tako pritisnila, da se oficielni sprejem ni mogel vršiti. Le z veliko težavo so je Laval prerinil skozi gosto množico. Laval niti ni mogel pozdraviti došlih ministrskih tovarišev uiti ni mogel dati nobene izjavo časnikarjem. V Le Havru je sporočil pri izstopu iz ladje pozdrav francoskemu narodu, rekoč, da je zelo srečen radi uspehov svojega potovanja, in da upa, da bo njegova pot imela rodovitne posledice za mir in srečo sveta. tudi poročene žene le nerade opuščajo prejšnji pridobitni poklic; odkriva se nam, zakaj velik trop poročenih žena beži z doma, za športom in drugo zabavo: nagonsko se boje ostati na produ ... Za vse lo ni toliko kriva ženska sama, kakor moški, ki je vodilen in zavesten tvorec sedanjega kulturnega razvoja, dasi vsekakor tudi on sam v veliki meri le podlega železnemu razvoju materialne civilizacije, gospodarstva, tehnike. Toliko je gotovo, dn si je sodobna kultura izgrebla novo strugo, ki teče lx>lj mimo domov nego skoznje. Sodobna kultura je sovražna družini, sovražna materinstvu in zalo bistveno sovražna ženski sami, čeprav se tod in tam zdi in trdi nasprotno. Zato je komunizem v bistvu največji sovražnik ženske. Ženska je v prvi vrsti — ne pa edino — ustvarjena za materinski poklic, za tvorko doma in domačnosti in velika večina ženstva bo vedno le v tem poklicu našla svojo pravo srečo in notranjo zadovoljstvo. Zato jc bila in je vsikdar največja prijateljica in zasčitnicn žene katoliška cerkev, ki skozi vekove ohranja svetost in nedo-lakljivost zakonske zveze in s tem temelje, družine, naravnega poprišča za polno, neokrnjeno iz-živetje specifično ženskega v ženski. Nikdar pa no smemo hoteli žensko iztrgati iz celote, iz vsakokratne dobe in njenih posebnih pogojev in jo postavljati pod izjemne zakone. S tem bi ustvarili v družabnem redu lo novo zmedo in novo gorjoL Zona. Izjave časopis a Pariz, 2. nov. AA. Pred evojim povralkom v francosko prestolnico je predsednik francoske vlade Laval tole izjavil zastopniku agencije llavns: Pred odhodom v Ameriko je bilo naglašeno, da se bodo razgovori s Hoovrom vršili le po protokolu, ki je bil vnaprej izdelan, in po programu, ki smo ga bili jasno določiti. Ob svojem povratku v Francijo lahko rečem, da bo misija, ki sem jo izvršil, lahko imela jvomembne pcsledicc. Vprašanja, ki sva se jih Hoovcr in jaz v svobodni diskusiji dotaknila, dado možnost, da se v bodoče odstranijo ali vsaj ublažijo vsa nesoglasja. Uspehi te diskusije eo pomembni zato, ker se bosta poslej ameriška in francoska vlada lahko bolje sporazumeli. Upati smemo, da bo sodelovanje med Francijo in ameriškimi Združenimi državami v bodoče mnogo olajšano in da se bodo naši medse, bojni odnošaji okrepili. V torek bom podal ministrskemu svetu poročilo o razgovorih v \Vashingtonu in vlada bo presodila, kateri praktični sklepi se bodo dali Moriti ua podlagi teh razgovorov. Vračam se iz Amerike z dobrimi vtisi o sprejemu, ki sem ga doživel v ameriških Združenih državah, sprejemu, ki jamči, da ostane prijateljstvo ameriških Združenih držav do Francije neizpre-menjeno. Parlament bo imel, ko ne eestane, priliko izreči svojo sodbo o politiki, ki jo je zadnje čase vodila vlada, in o politiki, kt naj jo vodimo v bodoče. Izkoristiti moramo velikanski ugled, ki ga francoska vlada uživa v svetu, dn bomo mogli zavarovati svoje bistvene interese in okrepiti mir. Zadovolislvo z angleškim volivnim izidom London, 2. nov. ž. Ladja, s katero potuje Lava!, je priplula v Southampton. Laval je izjavil časnikarjem, da je zadovoljen z uspehi, kt Jih je dosegel Macdonald pri volitvah. Prepričan je, da bo rezultat volitev korislil ožjemu poslovanju med Francijo in Veliko Britanijo, ker je ravno v tem trenutku skupno sodelovanje najbolj potrebno. Zlato orožje Francije Pari«, 2. nov. V zvezi s povratkom ministrskega predsednika Lavala se »Journal« bavi s finančnimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu vvashingtonskih razgovorov. List ugotavlja, da ima Francoska banka v Ameriki naloženih še okoli 600 milijonov dolarjev. Jasno jc, dn Francijo po težkih izgubah, ki so jih utrpele francoske naložbe v Angliji radi padca funta, skrbi denar, naložen v Združenih državah. Če bi Francija zahtevala izplačilo svojih naložb v zlatu, bi spravila v veliko težavo ameriško Zvezno banko, ki brani dolar. Če so poročila iz Nevvyorka točna, ne obstoji več ta nevarnost za ameriške banke, toda s tem ni rečeno, da so je Francija obvezala, da bo na vsak način, naj so zgodi karkoli, pustila svoj denar v Ameriki. Takšne obveze ne bi sprejela nobena emisijski banka, ki odgovarja za lastno valuto in tudi fran coska jo gotovo ni. Francoska banka je samo obljubila, da ne bo delala težav Ameriški zvezni banki z dvigom svojih naložb, toda lo pod pogojeni, da Amerika nadaljuje svojo politiko odločne obrambe dolarja. Izvajanja »Journnlac so vzbudile v gospodarskih in političnih krogih veliko pozornost, ker je iz njih razvidno, da je Francija obdržala v rokah orožje proti Združenim državam, de lahko vsak trenotek dvigne svoj denar. Dunajska vremenska napoved. Toplejše, jasni vreme, v nižavali na mnogih krajih megla, v nar dnovlh s« bodo pojavili visoki oblaki Po odločitvi izvirno „Slovencu" Načrt indshe ustave Federativna ureditev Indije Barcelona, 29. oktobra. Lk mlado Špansko republiko in za bodoH po. bžaj fparskega katolicizma, je 13. oktobra padla radtee cialekose&na odločitev. Člen 24 ustave, okrog katerega se je vršila tako ljuta borba, je bil v coloti sprejet od konststuante. Kai pomenja ta člen v svoji kontno veljavni rctJakoji? Člen 24 obsega cerkveno političen položaj cerkve, pravno razmerje med cerkvijo in državo, vprašanje finančnega položažja cerkve, dalje vprašanje verskih redov in pouka. Rešitev, kakor jo jc sklenila zakonodajna skupščina, bo imela v vseh štirih točkah za poledico popolno izločitev države od ccrkve, potem pa dalekosežno podjarmljenje cerkve pod državno oblast. Kar se tiče pravno razmerje dižave do cerkve, določa 24 člen, da sc vse veroizpovedi poslej smatra za navadne organizacije (Asociaciones), za Elefteron Vinta< pravi, da bodo guvernerjeve metode pognale cipersko prebivalstvo v obup in dostavlja: »Mi se ne bojimo nasilnih sredstev, nego se jih kot Grki, kot ljudje, kot člani moderne Enakost vseh Spancev — toda izjema za ! družbe in kot odločni branitelji svetlih grških tru- 80.000 redovnikov. Enakost vseh ver pred zakonom — toda izjema za redovnike. Svoboda v izbiri poklica — toda izjema za redovnike. Svoboda združevanja — toda razpust jezuitskega reda. Garancija zasebne lestnine — toda zasega cerkvenega in redovnega premoženja. Svoboda pouka, — toda prepoved poučevanja redovnim osebam. Za vse razloge je bila zbornica slepa m se je zabari-kadirala za Azanove sotizme: da redovi niso navadne organizacije in z neenakimi je treba neenako postopati ter da sploh ni najvišji zakon pravica in svoboda vesti, temveč dobrobit dr-žave. Tudi šolski pouk je v Španiji tesno združen z vprašanjem redov. Prav za prav je tukaj najgloblji vzrok sovraštva zoper redovnike. Več kot polovico vseh otrok, ki obiskujejo šolo, je uživalo pouk v redovnih šolah. Redovi to državi prihranili 120 milijonov za ljudske šole in 25 milijonov za srednje šole letno. Država bi morala biti za to vsaj hvaležna, zlasti v času, ko državni deficit zna^a 510 milijonov pezet, in ko še 10 in 20 let ne bo v stanju, da samo približno nadomesti redovni pouk. Toda, dokler je pouk v rokah redovnikov, ni mogoče izvesti onega radikalnega lajiciziranja in razkristjanjenja bodočih generacij, kakor si to zamišlja socializem. Odtod prepoved poučevanja vsem redovnikom, odtod državni monopol na pouk in odtod tudi uvedba obligatorične lajične šole, Španska ustava nima na sebi znaka svobodo, ljubja. Z idejo francoske revolucije se druži ideja državnega despciizma med vestjo in osebno svobodo, ki pomenljivo spominja na rormere v Rusiji. (Ponatis prepovedan.) dicij sramujemo. Vprašamo se, kakšen zmisel ima ta sramotna drama na hrbtu malega naroda in kakšni so vitalni ozir. materijalni interesi, ki silijo Anglijo, da vlada nn tem otoku. Proklamacijo odbora, ki jo bil ustanovljen zaradi obrambe interesov Cipra, je podpisal tudi bivši predsednik grške republike admiral Konduriotis z mnogimi potomci najslavnejših grških rodbin iz dobe grških vstankov, na pr. Ibsilanti, Bocaris, Kanaris, Mavro-mihalis, Miaulis itd. Atene, 2. nov. AA. Atenski mitropollt Hrl-zostom je poslal canterberryškemu nadškofu brzojavko, v kateri ga poziva, naj bi se zavzel za aretirane episkope ln svečenike in za vse »mučeniško prebivalstvo« Cipra. Vlada je prepovedala parastose za clper-skimi žrtvami. Navzlic temu bodo posamezne stranke priredile spominske svečanosti v vsej Grčiji, izvzete bodo samo Atene. Atene, 2. nov. tg. Grški lieti ostro obeojajo novi režim, ki ga je vsilil angleški guverner na otoku Cipru. Otok Ciper je prišel s tem v najslabšo kategorijo angleških kolonij, še celo za zamorske države v Afriki. V raznih krajih Grčije, posebno v Solunu, se že pojavljajo zuaki bojkota angleškega blaga. Politična bodočnost v Angliji Bolgarija m sovjeti Važen glas za vpostaviiev zvez z Rusijo Sofija. 2. nov. 1. Današnje »Pladnoc. nevtralni list aeuiljiiradnikor, prinaša na uvodnem mestu senzacionalen članek, v katerem odločno zahteva od Tladc, da nemudoma vpogtaii normalne odno-šaje s Sovjetsko Rusijo. V političnih krogih presojajo ta članek kot »ačetek uove orientacije bolgarske politike in kot vhod Sovjetske Rusije v b&lkausko politiko. Občinske volitve Sofija. 2. novembra, tg. Včeraj «o bile v 19 manjših mestih in 950 vaških občinah občinske volitve. ki se prinesle veliko zmago sedaj vladajočemu nnrionnlneinn bloku, kateri je dobil tri četrtine vseh glasov. Druga najmočnejša stranka so komunisti, dočim je prejšnja vladna stranka /govora r primeru z volitvami v zadnje sobrnnje pretrpela velik poraz. Turčija in Rusija imata iste politične vidike Aairora, 2. nov. AA. Sovjetski komisar za cunatijo zadeve Litvinov Je odpotoval iz Angore. Na postoji so se od Litvinova poslovili člani turške rlade in zastopniki predsednika turške republike. Uradni komunike pravi, da se je sovjetski komi«ar Litvinov sestal s turškima državnikoma izmet pašo in Tevfik Ruždi bejem. Sestankov sta se udeležila tudi sovjetski veleposlanik v Angori in turški veleposlanik v Moskvi Razgovori so bili prisrčni. Udeleženci teh sestankov go izmenjali svoje misli o medsebojnih odnošajih med obema državama in o velikih mednarodnih vprašanjih. Med razgovori so dognali, da sloni sovjct4ko-lurško prijateljstvo na solidni osnovi in dn so dani pogoji za še boljše odnošaje. Sta'iščo sovjetskega ministra se popolnoma ujema z nnziranji turških državnikov, Litvinov je v imenu sovjetske vlade povabil predsednika turške vlade Izmet pašo v Moskvo. Izmet paša jc povabilo z veseljem sprejeL Dan njegovega odhoda bo kasneje določen. Podališane pogodbe Angora, 2. nov. AA. Med Sovjetsko Rusijo in Turčijo so bile za 5 let podaljšane le-le pogodbe: 1. pogodba o prijateljstvu iu nevtralnosti z dne 17. decembra 1025. leta; 2. dopolnilni protokoli o tej pogodbi In protokol z dne 17. decembra 1929. leta; 3. protokol o pomorski plovbi z dne 7. marca 1931. leta. Istambul, 2. nov. I. Danes se je vkrcal Litvinov na turško vojno ladjo »Egis«, ki ga bo peljala v Trst. Iz Italije pojde Litvinov v Nemčijo in od tod nazaj v Rusijo. Gibanje trgovstva in obrtništva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pravkar izdelala statistiko o gibanju rgovstvn in obrtništva za 3. četrtletje 1931. Iz te statistike je razvidno, da je bilo trgovskih in pomožnih trgovskih obratov prijavljenih več kakor odjavljenih, dočim so v drugem četrtletju prijave bile manjše kot odjave kakor tudi v orvent četrtletju t. 1. Skupno je bilo v 3. četrtletju prijavljenih 293 novih obratov, odjavljenih pa 228. Največ prijav, oz. odjav beležijo sledeče široke (v oklepajih odjave): trgovina z živino 4 (14), z le-:om 10 (29), z deželnimi pridelki 32 (8), z živili 15 (22), s sadjem 21 (1), brunjarije 15 (14). z mešanim blagom 80 (54), sejmar.-tvo 13 (12), agentu-re in komisijske trgovine 12 (8). Po posameznih četrtletjih je gibanje trgovine izgledalo sledeče: Prijave Odjave 1930 1931 1930 1931 1. četrtletje 2. četrtletje 3. Sctrtletjo 4. četrtletje 305 329 303 305 290 256 293 367 37« 230 280 376 263 228 Ti podatki kažejo, da je letos prirastek novih trovinskih obratov manjši kot lansko leto, kar je pripisovati hujši gospodarski krizi. Poslabšanje gospodarskega položaja v jeseni pa naravno še ni moglo priti do izraza v teh številkah. Ugodnejša je slika pri obrtništvu, kjer jo bil letos prirastek novih podjetij točno na višini lanskega leta. število pa je bilo letos višje kot v odgovarjajočem četrtletju lani. Statistika zbornice izkazuje v 3. četrtletju lelos 570 novih obrtnih podjetij ter 393 odjav, tako da znaša prirastek 177 obratov (v 2. četrtletju 139, v 3. četrtletju lani pa 196. V najvažnejših strokah je bilo v 3. četrtletju gibanje sledeče (v oklepajih število odjav): kovači 10 (13), podkovni kovači 16 (7), kolarji 17 (12), žage 5 (G), mizarji 40 (23), izdelovanje pletenin 11 (7), krojači 30 (20). šivilje 62 (89), mlini 11 (15), peki 20 (21), mesarji 99 (13), avtotaksi 41 (10), prevozniki 13 (2), izposojevanje mlatilnic 8 (5), gostilne 57 (56). Po posameznih četrtletjih je bilo gibanjo naslednje: Prijave 1930 1981 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje «74 757 670 707 632 583 570 Odjave 1980 1931 476 665 396 434 374 393 475 — London, 30. oktobra. Zavest zmage no eni in zavest porazo ne drugi strani se je polagoma razčistila in utrdila. Bivši notranji minister Clyncs trdi slej ko prej: »Ne morem in ne tnoretn razumeli...« Zmeda in po-bitost v delavskih vrstah, ki so ostale brez vodstva, je tolika, da si MacDonald in Snovvden ne moreta kaj, da jih ne bi tešila z zagotovilom, da sc bo dvignila delavska stranka k novi moči. Lice nove spodnje zbornice bo prav posebno ponazorilo nenavaden izid zadnjih parlamentarnih volitev. Nova večina ne bo zasedla samo prostorov na vladni strani, marveč tudi dve tretjini sedežev, ki so namenjeni opoziciji. Nova opozicija se bo stisnila v ozkem kotu in bo imela v svojih vrstah enega samega bivšega delavskega ministru — 73-letnega Lansburyjo, edini glas vpijočega v puščavi... Edino markanlnejšo osebnost v opoziciji pa bo predstavljala snežnobelogrivasln glava Lloyda Georgea. Ali utegne nrav tega moža nagniti do tega, da se kot voditelj postavi na čelo razbitinam laburistične stranke, ko mu od njegove lastne stranke po volitvah skoraj niti razbitine niso ostale? Nova vladna večina bo štela 552 poslancev: 471 konservativcev (prej 268); samostojno desno krilo bivše liberalne stranke 84 poslancev (peid vodstvom sira Johna Simonin); sir llorbert Samuel, ki zastopa stare liberolne tradicije, je privedel iz vo-livnega poloma 29 poslancev in se z njimi pridružil koaliciji Ie pogojno; novoustanovljena MacDonal-dova Narodna laburistična stranka pn je zastopana s 13 poslanci. Opozicijo zastopa Llovd George s svojimi šestimi poslanci pod imenom neodvisnih liberalcev in pu delavska stranka z 51 poslanci; skupaj tedaj 58 mož proti 552. Upoštevati treba, da angleški volivni red pospešuje tvorbo velikih večin in delavska stranka ni izgubila sorazmerno toliko glasov kakor mandatov. Kateri del volivcev jo je zapustil, se da ugotoviti po naslednjih računih: Jedro delavske stranke tvorijo strokovne organizacije (Trade Unions), iz katerih je izšla in ki jo še danes oficielno podpirajo. Te organizacije štejejo 3.7 milijona vpisanih članov. Če prištejemo še žene in druge svojce-volivee teh članov, dobimo 7 milijonov laburističnih glasov pri zadnjih volitvah. Iz tega je razvidno, da sestaja delavska stranka danes samo še iz strokovnega članstva in dn so jo vsi drugi volivci zapustili, dočim je bila pod MaeDonaldovim vodstvom na tem, da poslane volika in močna, za vlado sposobna politična stranka. Angleško delavstvo je danes praktično brez parlamentarnega zastopstva. In to utegne postati za angleške notranje politične razmere telo kvarno; kajti ako tako velik in iz upravičenih razlogov najmanj zadovoljen del državljanov ne more dati duška svojemu nezadovoljstvu in zahtevam v parlamentu, se zelo lahko izprevrže v element socialnih nemirov. Kdo naj ta razvoj prepreči in prevzame politično vodstvo v dplavskl stranki? Iz nekaterih znamenj bi se dalo sklepati, da sta MacDonald in Snoavden tudi sedaj še s svojimi simpatijami nn strani laburistične stranke in ni izključeno, dn se ji znova posvetita, čitn bo Narodna koalicija izvršila svoje naloge. Razvoj laburistične stranke bo odločil o bodočnosti angleškega parlamentarizma, ker je po razpadu liberalno stranke edina stranka, ki prihaja poleg konservativcev v poštev za sestavo alternativne vlade. Ko jc bil Lloyd George uvidel, da liberalna stranka ni več kos nalogam parlamentarne levice, je delal na to, da bi te naloge prevzela delavska stranka. Le-ta se je pod pritiskom strokovnih organizacij temu poslanstvu odmaknila in povzročilo, da se je liberalna stranka, ki je visela med levico in desnico, prelomila na tri dele. Po' doj-mom tega razočarnnja Je krenil pretežni dol liberalcev, ki bi bili prešli drugače pod vodstvom Lloyda Georgea Čisto gotovo k loburistom, na desno. Tako pa Je Lloyd George privedel opoziciji poleg sebe le še svojega sina in svojo hčer ter par evojib domačih prijateljev. S. Industrijska podjetje so bila prijavljena v 3. četrtletju letos 3 (v 2. četrtletju 1031 -1), odjav pa ni bilo zabeleženih kakor v 2. četrtletju 1931 ne. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno vedro, z malimi oblaki. Podnevi solnčno in toplo, ponoči hladna. Zaprisega novih posSancev London, 2. nov. tg. Pričakuje se, da bo Ma« Donald danes sporočil javnosti razširjeno kabinetno listo. Danes se prvič zbere tudi poslanska zbornica, ki pa bo volila samo govornike, nato pa bo prisega vseh novih poslancev. Seja se bo nato zaključila do jutri. Na jutrišnji seji pa se bo poslanski zbornici sporočil prestolni govor o priliki otvo-rilve zgornje zbornice. Ni še gotovo, ali bodo volitve v grofijah nn Angleškem In v VValesu potrdile volitve poslonske zbornice. V »Mnnchester Gu-ardiantK zastopa Lloyd George mnenje za koalicijo med liberalci in delavsko stranko, kar pa je praktično brezpomembno, ker razpolaga Lloyd Georjje samo s 4 poslanci. Delavci odklanjajo Lloyd Georgea London. 2. nov. AA. Lloyd George je izjavil v Inlevjuvu, ki ga je dal dopisniku »Manchester Guardiana<, da morala delavska in liberalna stranka sodelovati za dosego ^kupnih ciljev. Konservativci mislijo, da snubi Lloyd George delavsko stranko, naj se priključi liberalom. Toda voditelji delavske stranke so to ponudbo Lloyd Georga odbili, češ dn morajo oni zasledovati politiko, ki bo koristnn za delavske sloje. Delavska stranka ne more imeti istih ciljev kakor jih ima Lloyd George. Cook mrtev London, 2. nov. AA. Davi ie umrl v 46. letu tajnik rudarske zveze A. J. Cook. Imel je več let ogromen upliv na člane rudarske federacije. Pred kratkim so mu odrezali nogo. Ko se je vrnil prehitro na delo, si je nakopal novo bolezen. Po daljšem bolehanju ji jc podlegel. Brezpomemben obisk Wanhington. 2. nov. ž. Ob priliki prihoda italijanskega zunanjega ministra Grandija v Ameriko, ga je pričakovala celu vojska detektivov vse do ameriškega poslanstva. Ceremonije, ki se vrše pri prihodu tujih diplomatov, so popolnoma izostale. Zunanji minister Grandi bo ves Čas svoje-a bivnnja v Ameriki gost državnega tajnika Stirn-sona, s katerim bo imel razna pogajanja. Seveda se bo Grandi sestal tudi s Hooverjem, s katerim se bo dotaknil razorožitvenega vprašanja. SMep brez praktične vrednosti Ženeva, 2. nov. tg. Tako zvanemu oboroževalnemu premirju je do nocoj pristopilo 30 držav. Število držav se bo najbrže še povečalo, ker sprejem močno omiljenega italijanskega predloga ne pomeni danes mnogo več kakor 6amo ntoralično geeto. Mafitšhovc izpovedi Budimpešta, 2. nov. ž. Policiji je po izjavah Matuške uspelo, da je prišlo ponovno do važnih razkritij Matuška je dunajski policiji priznal, da jc nameraval izvršiti še nekoliko atentatov ter v ta namen kupil nekoliko železnih cevi, ki jih je vrgel v neki potok. Matuška je pred policijo očrtal, kam je vrgel cevi ter je policija na označenem nieslu v resnici našla osem železnih cevi. Cevi so istot^ko dolge kakor one, s katerimi je bil izvršen atentat na viadukt smrti. Budimpešta, 2. nov. ž. Kakor smo že poročali, je Štefan Laky nameraval izvršiti železniški atentat pri Orochagy. Svojo namero je takoj po aretaciji priznal pred prekini sodom. Madjarski krvnik je že na potu v Gyalo, da izvrši smrtno obsodbo, če bo od prekega soda obsojen na smrt. Francosko pokopališče v Belgradu Belgrad, 2. nov. I. Danes je belgrajska občina slovesno predala novo vojaško pokopališče francoskih vojakov francoski župniji. Na pokopališču se je vršila ob asistenci duhovščine in diplom.ilskiga zbora ganljiva svečanost za rajne vojake. Na pokopališču leži 280 mrtvih francoskih vojakov. Goriški metropoli! dr. Fr. Sedej - odhaja Ljubljana, 1. nov. So ljudje in Gospodovi poslanci v javnem življenju, ki so se s svojim delom in svojo osebnostjo tako prikupili ljudstvu in tako zrastli z njegovo dušo, da je ljudska domišljija ne more zapopasti sile, ki bi jih mogla odstranili z njihovega mesta; celo smrti odreka priprosta krščanska duša to pravico. Med te spada brezdvomno goriški nadškof Frančišek Sedej, od katerega se te dni poslavljajo goriški verniki, njegova duhovščina in njemu podrejeni školje v Trstu, Poreču in Ljubljani ter ves slovenski narod. Goriško ljudstvo izgubi svojega nadpastirja v času najhujše duhovne in gospodarske stiske, ki jo njegova zgodovina sploh pozna, v času, ko |e videlo v njem in po njem v vesoljni Cerkvi edino tolažbo, edini up na boljše dni in poroštvo, da ga Bog vendar ni zavrgel in da jc pred njim enakovredno z drugimi narodi. Njegova navzočnost na vzvišenem mestu goriškega inetropolita je bila v dnevih silovitega navala fašističnega nacionalizma na Cerkev in v času njegovih poskusov, da bi si Cerkev podredil v svoje raznarodovalne namene, vernikom očiten znak vesoljstva katoliške Cerkve, ki po naročilu svojega Ustanovitelja oznanja njegove nauke vsem narodom in kljubuje tudi najdrznejšim glavarjem tega sveta. Fračišek Sedej, sin slovenskih gora. ni več goriški nadškof. Radi bolezni ie odstopil, pravi poročilo vatikanskega glasila, in sv. oče ga je imenoval za titularia nadškofijske cerkve v Fgini v Grčiji. Nadškofa Scdeja ni zrušila toliko telesna bolezen — po operaciji, ki jo je prestal v marcu, si je za silo opomogel — kakor duha uničujoči boj s fašističnimi oblastniki za pravice Cerkve in slovenskega ljudstva, dolco ga je mučil tudi občutek, da je v teni boiu osamlien, in pa tudi skrb. kaj bo iz tega nesrečnega ljudstva, ki je že danes razte-peno po vsem svetu, in iz njegove duhovščine, ki že ne more kljubovati več nasilju, ko izgubi svojega zagovornika. Ta strnh. ali bo ns«1ednlk nadškofa Sedej.) sin slovenske matere, ki bo edini moeel razumeti potrebe slovenskega ljudstva, in do kiterega ima to ljudstvo tudi pravico, ali bo kos silno težkim na-loeam goriškega metronolita, ki so mu podrejeni tudi ostali primorski škofie, la strah muči danes vse slovenske katoličane. Primorska je težka preizkušnja za vesolistvo katoliške Cerkve. Ne smemo pozabiti, da gledajo nanjo pozorno vsi nasprotniki Cerkve. Poslanica ki io je sv. oče poslnl goriškemu nadškofu ob priliki praznovanja 25-tetniee in s katero ie ravno pred najhujšimi sovražniki slovenskega ljudstva potrdil njegovo delo za obrambo nieca naravnih pravic v cerkvi, nam je v poroštvo, da bodo sovražniki Cerkve osramočeni. Zato pričakujemo imenovanje naslednika nadškofa Sedeja s polnim zaunanjetn. Odhajajočemu nadškofu bo gotovo največja tolažba zavest, da je ostal do zadnjega zvest svoji Cerkvi in svojemu ljudstvu. Srbshi gustar v Ljubljani V Ljubljano jo prišel mladi srbski narodni oufilar g. Milovan Barjaktarovič. Slovi za najboljšega narodnega guslarja, tolmača srbsko-hrvatskih junaških narodnih pesmi. Mladi umetnik jo šolan Vladtka nadškof dr. Fr. Borgija Sedej se je rodil dne 10. oktobra 1854. leta v Cerknem na Goriškem, in sicer v častitljivi Anžigovčevi hiši, ki staji baje že od leta 1665. Mladi Frančišek jo že v zgodnji mladosti kazal izredno nadarjenost, tako da je stric Jakob bodril očeta in mu v proroškem duhu prigovarjal: »Daj, daj fanta v šolo; bo še škoflc In res, izpolnila se je Zelja dečku in sorodnikom, šel je v šolo, in izpolnila se je stričeva pro-rokba: postal je že pred 25 leti goriški nadškof. Vpisali so ga v Gorici v normalko; bil Je vseskozi odličen dijak. Pomagal si je, kakor veliko slovenskih dijakov prejšnjo dobe, s podporami: hrano je dobival pri oo. frančiškanih na Kostanjevici. Ko je 1. 1872. z odliko dovršil 7. gimn. razred, je bil sprejet v bogoslovje in je v I. 1873. г odliko dovršil 8. gimn. razred, maturo in 1. letnik bogoslovja. Po končanih bogoslovnih študijah je bil dne 20. avg. 1877, šele 23 let star, posvečen v duhovnika in je pel svojo novo mašo v domači cerkvici sv. Ane v Cerknem, kjer je ostal eno leto kaplan. Po kratki dobi knplanovanja v Ševreljah ga je poslal tedanji naškof Gollmayer v Avguštinej na Dunaj, kjer je bil že I. 1883. leta proinoviran za doktorja bogoslovja. Vrnil se je v Gorico in bil imenovan za profesorja bogoslovja. Ko pa je odšel dvorni kaplan dr. Napotnik z Dunaja na svoje novo službeno mesto, je bil pozvan mladi profesor na dvor za kaplana in vodjo Avguštineja. Domovina pa ga ni mogla pogrešati. Ko je prišel v Gorico za nadškofa dr. Missia, ga je pozval domov ter ga imeuoval za kanonika, stolnega župnika iu profesorja bogoslovja. Vse to službe je vršil do leta 1006., ko je bil dne 20. februarja imenovan in 18. marca posvečen in vsto-ličen za goriškega nadškofa. To odgovorno mesto jo odbržal do danes in vodil svojo nadškofijo pač v najtežjih letih svetovnih homatij in v razmerah, ki zahtevajo v resnici močnega, božjega poslanca, kakršen je odlični vladika. Nobena dežela ni mod vojno toliko trpela, kot naša Goriška, nobeni škofiji ni bil naložen tak križev pot. kot ga hodi njegova nadško-fija še vedno. Tudi sam je moral zadeti križ in se umakniti leta 1914. v svoj domači kraj, odkoder je prišel pozneje v Stično in se smel in mogel vrniti v Gorico šele leta 1917. Dno 26. avgusta 1927 je praznoval v Gorici svoj zlatomašniški jubilej, katerega se je udeležila skoro vsa duhovščina goriške nadškofije. Naslednji dan se je pa odpeljal v svoj rojstni kraj, kjer je ponovil ob veliki slavnosti domače župnije svoj zlatomašniški jubilej pri istem oltarju, pri kate- ODOL vsebuje izredno učinkovit antiseptikum,ki še ure po špranj u ust učinkuje. ODOL priporočajo strokovnjaki kot najboljšo negovalno sredstvo za usta. erm je daroval svojo prvo sv. daritev. 25. marca jo praznoval ob neizmernem veselju svojih vernikov 25-letnico svojega škofijskega pastirovunju. Njemu v veliko tolažbo in njegovim nasprotnikom pa v veliko ponižanje je dan pojirej prispela iz Rima poslanica bv. očeta, v kateri mu vrhovni glavar sv. Cerkve izraža popolno zaupanje in priznanje za njegovo delo. Komaj sc je slavjo končalo, ko je moraj nadškof radi posledic opiracije kile leči in poslej so ni mogel povsem okrepiti. — Prijatelji so ga nagovarjali, da bi del poslov odložil kondjulorju, ki bi ga imenoval sv. oče, toda on je dejal, da bo raje sam dolal do konca. Nedavno se je mudil v Gorici apostolski vizitator Lucn Pas-seto in njemu v roke je nadškof Sedej |>odal svojo demisljo. Katoliški škofje svojemu ljudstvu Pretresljivo pastirsko pismo jugoslovanskih škofov človek, ki je dovršil arednjo šolo. 2o dijak je bil prosvetni delavec. Prosvetno ministrstvo v Belgradu gn je proglasilo za prvega in najboljšega umetnika narodnih pesmi. Koncertiral je že po vnej državi. Sedaj je namenjen v inozemstvo. Pred odhodom bo nastopil v Ljubljani, v Celju in Mariboru. V Ljubljani bo prednašnl narodno pesmi tudi po šolali. Zagreb, 1. novembra. Na škofovskih konferencah v Zagrebu od 12. do 16. oktobra so jugoslovanski škofje sklonili izdati vsem katoličanom Jugoslavije pastirski l!et, ki gn danes prinaša »Hrvatska Str-iza«. .Pastirski list ima dva dela: knlturno-verski in socialno-ka-toliški del. V uvodu pravijo Škofje: »Živimo v zelo resnih časih. Kakor strašna kuga se siri po svetu odpor proti Bogu in odpad od Boga. Namesto vere v Boga se vedno bolj bohoti lažnivo in napačno mnenje, da je življenje na zemlji edini Človekov snioler. Tudi pri nas žo divja ta brezverska kuga, iz katere — kakor drugod — tudi pri nas izvirajo razne gospodarske nesreče ... Zato se zavejmo dolžnosti, ki jih ravno zaradi naše vere ima vsakdo izmed nas do svojegn bližnjega. Vera brez del je mrtva.'? V prvem delu pastirskega pisma nato nadaljujejo škofje: Odkril boj proli Bogu bije na vse načine tisto strašno brozboštvo v Rusiji... Toda pomagači in pristaši tega hrozboštvn ter boljševizma prodirajo vedno bolj iz Rusije v druge države. In gledati moramo. kako so celo po naših vaseh, da no govorimo o mestih in industrijskih krajih, vodno pogosteje pojavljajo ljudje, ki sejejo mržnjo proli Božjemu zakonu. To nam napoveduje in pripravlja strašno prihodnjost. Prihodnjost. ko v človeški družbi ne bo več vladni Bog, marveč surova in kruta pest in ko bo namesto svobode, ki je obljubljena otrokom božjim, zavladalo suženjstvo in namesto bratstva brezobziren hoj za pridobivanjem in uživanjem. Pri nas žo gremo po teh potih, da bi se posamezniki in sploh družba, posebno pa mladina, naravnali na brezbožno pojmovanje življenja. To brez-bošlvo se imenuje naturalizem, ki zameluje vso razodelo Rožjo resnico, izpodkopava vsako ustanovo katoliške cerkve. Siri nauk, ki nc pozna nc Boga no neumrjoče duše, trdi, da je človek po naravi dober in da mu ni treba Boga, vere, molitve in zakramentov, da oslane dober. To brezbožno pojmovanje življenja uči, da je treba spoštovati vsako mišljenje, versko in brezversko. 'V r Vi pa mu vere ni mar, n katoliška mu jc vedno Irn v peti... Naturalizem veruje v zakon, da v življenjskem boju zmaguje le tisto, kar je močnej-Se ... Hoče sebe in svoj nazor, ki odklanja vero v Boga, postaviti na njeno mesto ... Različna so pota, po katerih naturalizem odvrača človeka od vere in Boga. V časopisju, knjigah in predavanjih izrecno pobijn krščanski r ik ter smeši verske obrede in se jim roga. A ker dobro ve, da je najlože tudi ubiti vero v srcih, če se Človek uda nravstveni pokvarjenosti, si prizadeva na stežaj odpreti vrata moralnemu razkroju. Nn naših morskih o b a 1 n h in rekah se očitno razkriva razbrzdnnost ob času, ko ožive kopališča. To je listi kult nagote, ki gn moramo najstrožjo obsoditi. V zadnjem času .so In kult nagoto pričenja širiti tudi po planinskih krajih. Celo po raznih tako zvanili počitniških kolonijah šolske mladine ga je opažali. Kdo no bi videl, da se v tem narodu in njegovi mladini odpirajo pota v sramotno moralno propast? Isto ojuižamo v kinih iu gledališčih. Mnogokrat se turistični izleti prirejajo po programih, kakor da ni Boga, ki nam zajiovedu-je ob nedeljah in praznikih izvrševali dolžnosti, ki jih nalaga Cerkev vernikom. Se hujše je, ko se prirejajo zleti za telovadne nastope, ki sc vrše redno ravno nn zapovedane praznike ob času javne božjo službe ler se lako ljudstvo odvrača od prazuovanja praznikov. In nemoteno se ob nedeljah in praznikih vrše hlapčevska dela. Pa so šc čudimo, ko udarja po nas pravična Božja roka I Ob prepovedanem čneu prirejajo plesne zabave razna društva, celo mladinska društvn, ki trdijo, da se ne vtikajo v vero nikogar; toda s evojim delovanjem izpodkopavajo zakon Božji in cerkveni I Brezbožni naturalizem se siri med nami s slabo vzgojo mladine. Javlja sc v družabnem življenju bftl dela ln ne morejo zaslužiti kruha sebi in svoji družini. Številni otročiči prosijo očeta in mater kruha ter gladujejo. Toda onn dva jim ga ne mo-reta dati in ne moreta jim ogreti mrzle sobe. Z veeh strani eveta prihajajo vesti o strašni bedi. Tudi pri nas Je beda povsod: po vaseh, ki so preživljajo z vinogradništvom, kmetijstvom in gozdno industrijo. Beda je posebno tam. kjer so rudniki in tovarne. Sedaj je prišel čas, da poknžote, da slo res pravi učenci Kristusovi, ki v nesrečnem bliž-njlku vidite drugega Kristusa, ki ste pripravljeni deliti ž njim, kar imate. Odj>rite srce zn siromake, odprite svojo roke in jKimagajte jim, hitite nn j>o-moč siromašnim staršem, kakor hilro vidite, da so v bedi in nesreči. Ne čakajte, da bodo prišli prej k Vam in Vas prosili za pomoč. Glejte rajši zgled našega dragega Odrešenika, ki je sam od sobo rekel: »Ljudstvo se mi smili«, ko je zagledal okrog sobo lačne tisoče in se je Inkoj zavzel z.a njp. Tako delajte tudi Vi! Prepričani bodite, da boste od tega imeli samo božji blagoslov. Ko gledamo po svetu tolikšno bedo. Vas j>o-zivljemo. da se zaradi ljubezni do bližnjega odre čete vsake bučne zabave, posebno pa zabave s plesom. Take zabave v današnjih težkih časih se nikakor no spodobijo vernikom, ki v siromaku glodajo drugega Kristusa. Kako se more krščanski človek mirnega srca udeleževati takih zabav, ko morda v podzemlju ali v podstrešju iste hiše, v kateri ee veseli sam, siromašna delavska družina glnduje in trepeče od nvraza? Darujte raje siromakom tiste mnogokrat dovolj velike vsote, ki bi jih drugače izdali za zabavo. Na isto dejavno ljubezen kličemo ludi vas, jiremožno starše, posebno pa ženo in dekleta, v kolikor ste navajene, da si za zimo nabavljate dragocene modne obleke. Radi Jezusa prenehajte s tem! Pustite sjiloh vsak luksuz. in rajši vse svoje prihranke, kolikor boste s tem prihranili, dajte Bogu za siromake. Toda uspešna pomoč zn vse delavske, kmetijske in uradniške sloje ter uspešno, organizirano karitativno delo brez, strokovnega znanja, je nemogočo. Zato se obračamo na vse vrste tiste naše inteligence, ki veruje v Jczrea Kristusa in sprejema njegove božje muke. Posebno pa se obračamo nn našo mlade akademike, dn ee z. vso ljubeznijo posvete resnemu proučavanju družabnih vprašanj v svitu krščanskih načel, posebno pa delavskega in kmečkega vprašanja. Brez izobraženih strokovnjakov ni mogočo misliti na uspešno reševanje tpžkih vprašanj današnje družabno krize. Tudi tak študij je lep doprinos v zmislu božje zajiovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Videli smo torej današnjo družbo, ki živi brez Boga ter dirja v gotovo propnst. Edina rešitev Je Kristus iu njegov zakon. Zalo smo vas pozvali, da odločno zavržete razne oblike današnjih brezver-skih etruj in da, vršeč največjo zapoved božjo, pri-zovete nase in na vso človeško družbo obilico božjega blagoslova. Ta jiastirski list jc podpisalo 20 jugoslovanskih škofov. pod geslom unifikacije, to je zedinjenja vsega, v namenu, da se med drugim izruje i?, ljudstva vsaka razlika v veri. posebno pa, da se odstrani naša katoliška vera. Brezbožni nnlurallzem se kaže v geslu medsebojne strpnosti, n na podlagi, da so vse vere enako vredne, kar mora nc le vsak katoličan in kristjan, ampak vsak trezen človek obsoditi. Med tem pa sc popolnoma pozablja Božja zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sobni«, ki edina postavlja na prave temelje medsebojno strpnost. Ta načela brezbožnega naturalizma odločno obsojamo, ker odklanjn vsnko vero v Boga. Obsojamo ga. ker vodi v hrozb>štvo ter v današnjih razmerah uslvnrjn najboljšo pogoje, da se pri nas širi oni brezbožni boljševizem. 'Vr • >V'I , . . л t , , Otroci in mladina, ki se vzgajajo v kakršnikoli ohliki naturalizma, se dnnes vzgajajo za brezbožni materializem ler bolo prej ali slej poslali njegovi goreči bojevniki. In ko kažemo nn te strašil" posledice naturalistične mladinske vzgoje, moramo dvignili glas odločnega protesta, ker so katoliški Cprkvi. tej najboljši vzgojiteljici mladine in nnjresnejši varuhinji vsakega reda, v državi in družbi kratijo od Roga n dane pravice, dn hi mocrla kairJiško mladino vees rnn-sko vzgajati v okrilju svojih rešilnih načel Naravnost strašno je. kako se na eni strani memogoča katoliško mladino vzgajati v duhu svoje ver", ko se na drugi strani nn vsej črti ne le dopušča, ampak celo nagnnja in sili. dn se naša mladina vzgaja brezversko v zmislu brozbo?nega naturalizma. Toda ne smemo pozabiti, dn otroci in njihova vzgojn po Božjem zakonu, ki ga nobena oblast sveta ne more spremeniti, pripadajo najprej Cerkvi in njihovim slnrSem. Starši imajo ogromno dolžnost, zn katero bodo nekoč pred Bogom dajali strne odgovor. brigati se za krščansko vzgojo svojih otrok ter odstranili od njih vsak vpliv vzgoje v katerekoli naluraTstični obliki. Naše globoko jirepriča-nje je, da domovini in državi more odrešilno služiti le tista vzgoja, ki temelji v Bogu! To velja zn vse čase in za vse države, posebno pa danes. Večna resnica je, kar Je izrekel sam Sveti Duh: >Bla-gor narodu, ki mu je Gospodar njegov Bogi« V drugem delu svojega pastirskega pisma se pečajo jugoslovanski škofje s socialnimi dolžnostmi katoličanov v sedanjem času ter pravijo: V tesni zvozi z odpadom od Boga, kakršnega pripravlja naturalistična vzgoja in ga brezobzirno izvaja boljševizem, je pojav nepopisne bedo v vrstah naše družbe. Beda je res vedno bila v človeški družbi, kar je posledica žo prvega odpada od Boga od strani našega praočeta Adsma. Todn de-javna vera za Roga jo zelo olajšuje. V svitu krščanstva zopet vidimo, kako se sain božji sin Jezus Kristus naravnost istoveti z. bednimi in nesrečnimi nnšimi bližnjiki, ker jc slovesno izjavil: »Karkoli ste storili kateremu od mojih najmanjših bratov, ste meni slorili.- Kaloliska cerkev nas vedno opozarja, da nam je drugi vidni Kristus vsak naš bližnji, ki se nahaja v bedi in nesreči, bodisi olrok, ki si sam še ne more pomagati, kakor delavec, ki ne more najti dela. Zato ni nikako čudo, da v krilu katoliške cerkve ni niti enega svetnika in svetnice božje, da sploh ni niti enega zares katoliškega vernika, ki se ne bi odlikoval v dejavni ljubezni do Boga. Danes se toliko ljudi obnaša, kakor da ne bi imeli vere v Kristusa, ampak povsod iščejo samega sebe. In to je eden največjih razlogov, da jo danes na svetu toliko bede in nesreče. Zato škofje opozarjajo na veliko okrožnico papeža Leona XIII. »Rerum novnrum- o delavskem vprašanju ter nn novo okrožnico sedanjega pnpežn, ki je bila izdana ob 40 letnici Leonove. — Nato nadaljujejo: Posledica današnje veliko stiske in gospodarsko krize je, da neetevllno dobrih in dostojnih ljudi išče dela. Hoteli bi delati, a no morejo do- Na grobu vojnih žrtev v Ljubljani. Na tradicijonnl-ni žalni slovesnosti v počastitev vojnih žrtev go vori g. kurat Bonač svoj spominski govor. Na dan vseh svetih na ljubljanskem pokopališču: Združeni pevski zbori pojo. Dve olrošhš tragediji V okolici Novega Sada sta sc zgodiii te dni dve nesreči, ki sta zahtevali smrt dveh otročičev. V vasi Tirija se je igrai na dvorišču svojega očct.i njegov 2-letni sinček. Oče Mita Duduarski jc premožen kmet. Domači so imeli mnogo dela, zalo se nihče ni menil za dveletnega pobiča, ki se je motovilil okrog čebrov, v katerih je bila deževnica. Naenkrat je deček, ki je plezal na čebre in se igral z vodo, omahnil in je z glavo padci v polni čeber. Ker nesreče ni nihče o pravem času opazil, je deček utonil in so ga mrtvega potegnili iz. čebra Pri vsej žalosti za izgubljenim sinčkom bodo starši še kaznovani. Drugi slučaj se je pa zgodil pri Sv. Ivanu 9 let stari sin Jovana Pejaka, je hotel v |ietck zvečer piti vodo. Prišel je v temno kuhinjo tci iskal tipaje vrč v katere nije navadno voda. V temi pa je pograbil lonec, v katerem je bila raztopnina sode. Ker je bil zelo žejen, je pil v velikih požirkili. Brž je opazil zmoto, jc bilo že prepozno. V strašnih bolečinah se je nezavesten zgrudil. Pri tem sc mu je ostanek tekočine polil po glavi in po telesu. Fant je dobil tako težke notranje poškodbe, a tudi od zunaj je bil zelo razjeden. Prepeljali so ga k zdravniku, ki mu pa ni mogel pomagati in je fantič v soboto v groznih mukali umrl. Preiskava je ugotovila, da ni nihče kriv fantove nesreče. V tem slu čaju vsai starši nc bodo kaznovani. Stran 4. »SLOVENEC«, dn© 3. novembra 1981 Stav. 350, Ljubljana RazsSava Franceta Goršeta Ljubljano, 2. novembra. Včeraj je odprl v Jnltopičevera paviljouu mladi slovenski kipar France Gorše razstavo svoj.h plastik, r;.-b in lesorezov. Gorše je veliko upanje sodobne slovenske likovne umetnosti, ker je s svojim dosedanjim delom pokazal izredne umetniške vrline. Njegovo delo je reeno in njegove umetniške ambicije vseskozi poštene. Sedanja razstava, o katere otvoritvi je poročal že današnji »Slovenski lis-tr, je pokazala Goršeta z vsemi njegovimi dobrimi lastnostmi. Gorše sam ni napravil za razstavo skoraj nobene reklame, zato pa so mu jo napravili drugi, ker vedo, kako odlične umetnine so razstavljene. Že prvi dan razstave poinenja za Goršeta velik uspeh, Že včeraj je obiskalo razstavo mnogo občinstva, ki ljubi umetnost. Tudi prodal je že nekaj svojih del. Za ^Materinstvo*, lii je nedvomno najodličnejša umetnina na razstavi, se seveda ni pojavil noben interesent. Za tako plastiko bi se morala v prvi vrsti zanimati kakšna institucija ali urad. Res bi bilo škoda, če bi slučaj nane-sel, da bi ta umetnina odšla v tujino. Gorše je v svoji umetnosti predvsem realist. Od sodobnih umetniških struj jc pridobil -.oliko, da je svoje nagnenje do stvarnega realizma ojači! z veliko zmožnostjo močnega in ostrega karakteri- Pavei Darkov umrl Ljubljana, 2. novembra. O težki nesreči, ki se je pripetila v soboto ob pol 9 zvečer pred Stadionom, smo poročali že v nedeljo in tudi današnji »Slovenski list-r objavlja poročilo. 3*2 letni ruski emigrant Pavel Barkov, inženir hidrolehničnega oddelka banske uprave, je tedaj hotel ustaviti tovorni avlo Ljubljanske gradbeue družbe, ki ga je imel v temi za avtobus. Šofer je Barkova opazil, mislil pa je, da se bo že sam umaknil, ko bo spoznal svojo zmoto. Avto je Barkova podrl in nesrečnik je obležal nezavesten, s strahovitimi poškodbami. V bolnišnici, kamor ga ie prepoljal reševalni avto, so ugotovili, dn ima Barkov natrto črepinjo, zmečkan prsni koš in zlomljeni obe nogi. Vsakdo bi za takimi strahovitimi poškodbami takoj umrl, ali žilava ruska narava Barkovega se je borila dolgo časa s smrtjq. Barkov je bil nezavesten od nesreče dalje pa do d-ne-s popoldne, ko je za poškodbami umrl, torej 40 ur. fraglčna smrt simpatičnega Rusa je vzbudila splošno obžalovanje, zlasti pa med njegovimi znanci, ki so poznali njegovo življenjsko energijo. Saj si je Barkov med študijami sam služil kruli — kol konjski hlapec na Solu. Naj mil sveti večna luči Avlo povozil otroka Ljubljana, 1. nov. Danes okrog 5 popoldne se je pripetila v šiški težka nesreča. Iz St. Vida je privozil s svojim avtom ing. Killer. Na Celovški cesti pa -je skočil pred avto naenkrat neki majhen otrok, .ki ga je avto podrl. Ing. Killer je avto takoj uslavil, nalo&il otroka na avto in ga odpeljal v bolnišnico. Otrok je Danijel Kuralt in je star 2 leti. Otrok jo nevarno poškodovan na glavi. NAZNANILO! Naznanjam svojim ceni. naročnikom, da sem se preselil ▼ Sclenburgovo nI. 7 L (Jadranska banka). Krojaški atelje Sušnik. © Komrrcjracija Kraljice pre^v. roSnega venca. Sestre! Ptidite, da spremimo Bogomilo na njeni zadnji poti v sredo ob 2 pop, z Dunajske ceste št. 17. Prvi petek ob četrt no 7 bo v AlojzljeviSču sv. maša zadušnica zanjo. — Udeležimo se je vse! 0 čndež. Včeraj je bil ponedeljek in vendar ni ljubljanska bolnišnica sprejela niti enega pretepača, junaka nožev ali druge žrive pretepov. Vprašanje je, ali eo se pretepači končno le zmodriil ali pa so imeli toliko spoštovanja pred praznikom mrtvih, da se — kakor nam je dosedaj znano — niso nikjer na Kranjskem pretepali. Vsekakor — hvalevredno! 0 Policija je imela mir. Bojazen, da bodo praznik vseh svetih izrabili drzni vlomilci in drugi tatovi ter zase plodonosno izkorisitll priliko, ko je prebivalstvo odšlo na pokopališče, se k sreči ni uresničila. Do sedaj ni biln prijavljena nobena večja tatvina ali vlom na praznik. Čeprav je bil promet na pokopališče pri Sv. Križu ogromen, ziranja, ki se pri njem pojavlja zlasti pri portretih (Magajua, France Vodnik itd.). Med ostalimi odličnimi deli naj omenjamo Je »Madono«, ki jo je kupil — no morda kakšen bogat mecen — ampak skromen duševni delavec, časnikar Anton Po-tbev-šekt Dalje omenjajmo še nežno lepo »MoSča.iko«, ki bi ji mogel kipar dati po vsej pravici ludi naslov »Materinska sreča«, o kateri s tako prisrčno pristnostjo ta umetnina govori. »Muženik« je pretresljiva plastika, ki presune najbolj zaradi tega, ker ni prav nič idealizirana. Idealiziranje je sploh Goršetu povsem tuje. Vso 31 razstavljene plastiko so same umetnine in so Goršetu pozna, da je tudi velik avtokritik, lorej lastnost, ki jo težko dobiš v umetniškem življenju. 13 razstavljenih risb dokazuje, da je Gorše tudi odličen risar in izviren karikaturist. Lesorezov pri nas ne cenijo toliko, odkar so jih pričeli uporabljati razni ilustratorji manjših umetniških kvalitet. Gorše je s svojimi petimi lesorezi, od katerih omenjamo eamo »Legendo o ptičjem gnezdu;, pokazal, da je lesorez tudi resno umetniško sredstvo izražanja. Razstava bo odprta samo do 10. novembra. Vsem, ki cenijo in spoštujejo pristno likovno umetnost, svetujemo, naj ne zamude te prilike in naj si razstavo ogledajo. Zimske suknje, obfeke in vsa druga obla čila za gospode in de co nudi v na večji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 vendar nI nikjer prišlo do nobene večje prometne nesreče. Tako je imela policija na praznik mir. 0 Darovi za stradajoče: Pisarna Rdečega križa v \Volfovi ulici je prejela od oblastnega odbora Podmladka R. kr. v Ljubljani Din 531.70 kot zbirko šol, in sicer: Osnovne šole: Preserje 50 Din; Bučka 56 Din; Št. Vid nad Ljubljano 122.05 Din; Tezno 32.15; gimnazija v Kočevju 271.50 Din, izrecno za Belo Krajino. Občina Jur-jevica, okraj Kočevje 200 Din; občina Dolenja vas, okraj Kočevje 400 Din. — Ta dva zneska sta bila nakazana oblastnemu odboru Rdečega križa. — Iskrena hvala! O Vino, pristno štajensko, domače, belo in rdeie, liter po 12 Din toči delikatesa Sotelšek, Gradišče 10. Zgodovina novomeškega pokopališča Kakor povsod, tako so tudi v Novem mestu prvotno pokopavali okrog župne, to je kapiteljske cerkve. Kakor mati sredi svojih otrok, tako je stala ponosna kapiteljska cerkev med grobovi, da ob njej počivajo in čakajo vstajenja njeni otroci. Ko je del Jožef II. postavo, ki je zahtevala odstranitev pokopališč od človeških bivališč, so se kapiteljski gospodje umaknili na kapiteljski hrib, kjer je novo pokopališče blagoslovil prošt Jabacin dne 24. septembra 1725. Prva jo bila na tem pokopališču pokopana 39 let stara Elizabeta Penea. — Na kapiteljskem hribu so pokopavali do leta 1799, ko je prošt Zierheim dosegel, da se je smelo obnoviti pokopališče ob kapiteljski cerkvi. Prvega so v tej dobi pokopali 12 let starega Franca Serteja, in sicer dne 23. januarja 1799, zadnjega pa 82 let starega Miho Berlonc.lja, ki je umrl 10. maja 1810. Ko je francosko gospodstvo zahtevalo leta 1810, da se pokopališče zopet odstrani od cerkve, so nehali pokopavati. Sedaj niso šli ve? na kapiteljski hrib, marveč so oslali v bližini kapiteljske cerkve, pa so se poslužili velikega dela nekdanjega kapucinskega samostanskega vrta. To pokopališče je blagoslovil 1. 1810 župnik, kanonik in dekan Mihael Sesek. Prva ki je bila pokopana na tem pokopališču je bila 5(5 let stara Konstancija Uršic, ki je umrla 8. junija za jetko. Pokopavali so na tem pokopališču dolgo dobo — 115 let — in zadnja je bila pokopana na njem 6 dni stara Cirila Springer iz Mirnopeške župnije. Na Belo nedeljo, dne 19. aprila 1925 je pa bilo blagoslovljeno sedanje novo pokopališče ob Ločenski cesti. Od tedaj naprej pokopujejo vse mrliče izključno le na tem pokopališču. Pokopališče, ki je last kapiteljske in mestne župne cerkve sv. Nikolaja, se polagoma urejuje. Popolnoma ga bo mogoče urediti šeie, ko bosta stali na pokopališču kapela in mrtvašnica. Najbrže bo vse dograjeno do marca 1. 1934. Maribor Nova šota v magdalenskem predmestju Maribor, 2. novembra. Po zaslugi Mcslile hranilnice mariborske stopa vprašanje gradbe novega šolskega posloj>ja na desnem bregu Drave v zaključni štadij. Te dni se je vršila seja gradbenega odbora, ki se je konstituiral ter na novo kooptiral še dva člana ter je sestavljen sledeče: predsednik mestni župan dr. Juvan, odborniki: ravnatelj monsg. dr. Jerovšek, ravnatelj dr. llrastelj, ravn. mestnega gradbenega urada ing. Černc, višji mestni zdravnik dr. Wank-miiller, stavbni nadsvetnik Madile, ravnatelj Hu-mek, prof. dr. Strmšek, prof. Fink, nadzornik Tomažič, Grfar, upraviteljicn Juvančičeva in upravitelj Lukman. Iz srede odbora so je izvolil ožji odsek, v katerem so šolski strokovnjaki in oba tehnična referenla mestne občine. Naloga odseka bo izbrati gradbeni prostor, ki bi bil najprimernejši, in proučiti, koliko pritiklln (kabinetov, oblačilnic itd.) bi bilo potreba v šolski zgradbi z 20 razredi in koliko bi slala oprema. V zvezi k temu pripominjamo, da je prevladalo mnenje, da se bo zgradilo veliko šolsko poslopje z najmanj 20 razredi, ker je praksa pokazala, da so manjše šole v mestih nepriprnvne. Z zgradbo takega poslopja, kjer pride pod streho poleg osnovne tudi dedka meščanska, pa bo seveda znatno prekoračena vsota, katero je namenila žrtvovati Mestna hranilnica. Stroški za novo šolo bodo predvidoma znašali 6 milijonov Din, hranilnica prispeva pa 4 milijone. Ostanek od dveh milijonov bi se razdelil tako, da prevzame en milijon mestna občina, en milijon pa okoliške občine. Pričakovati je, da se sedaj okoliške občine ne bodo upirale prispevati lo veoto, ki po razdelitvi po posebnem ključu itak ne bo velika ter se giblje v razmerju otrok, ki obiskujejo iz dotične občine mestne šole. Alto bi ee bilo gradilo poslopje brez pomoči mestne hranflnice, bi odpadla na okoliške občine vsota poldrugi milijon Din, dočim bi mesto Maribor prispevalo 4 in pol milijona. Preteklo bi pa bilo gotovo še mnogo časa. predno bi bilo mogoče ta načrt izvesti brez tuje pomoči, zlasti ker so se predmestne občine krčevito upirale prispevati zahtevano vsoto. Aktualno je postalo sedaj tudi vprašanje prostora za novo šolo. V javnosti se o tem mnogo govori ter nasvetujejo raznovrstni preetori. Upoštevanja vredna sta pa le dva predloga in sicer naj bi se zgradilo novo šolsko poslopje ali za Pokojninskim zavodom ali pa na .vogalu Frankopanske in Magdalenske ulice na Staudingerjevem posestvu. Proti prvemu prostoru pa govori več upoštevanja vrednih razlogov. Predvsem bi bilo treba stavbeni svet kupiti, dalje bi bila nova šola preveč oddaljena od mestnih delov, za katere je pravzaprav zgrajena, poleg lega pa je prostor preveč prometen in ima v ozadju v bližini železnice, kar ni primerno za učni zavod. Mnogo primernejši bi bil gotovo na Staudingerjeveni posestvu. Svet je itak občinski ter bi slavbišče prišlo zastonj. Poleg tega je tu nekak centrum novosnujočega se mestnetja dela. ki čimdalje tesneje oklepa od obeh strani kadetnico ter se siri proti Zgornjemu in Spodnjem Radvanju. Vprašanje bo tudi, kaj z opuščeno magdaleneko šolo. Prostori bi se morda dali preurediti v stanovanjske svrhe, za drugo so pa neuporabni. □ Na Vernih duš dan so bile v vseh tukajšnjih farnih cerkvah slovesne zadušnice za pokojne župljane. V kapeli na starem mestnem pokopališču so bile tri tihe svete maše. Iz magdalenske cerkve je šla procesija na farno pokopališče. П Zadušnica za vojne žrtve. Združenje vojnih invalidov sporoča, da se bo vršila v četrtek, 5. novembra ob 9 dop. v stolnici zadušnica za vojne žrtve. □ Iz zdravniške službe. V Novo mesto je premeščen primarij ženske bolnišnice dr. Josip Ben-čan. V Mariboru si je s svojim uspešnim zdravljenjem pridobil zaupanje in spoštovanje vseh krogov. V Novem mestu prevzame ravnateljstvo ta-mošnje bolnišnice. □ Iz šolsko službe. Pred kratkim upokojeni profesor na tukajšnjem moškem učiteljišču Anton Gvajc je zopet imenovan za honorarnega profesorja. П Katoliška omladina pripravlja za nedeljo, dne 15. t. m. znano šaloigro v treh dejanjih »Na-vihaneoc. Med odmori bo sviral spopolnjeni tam-buraški zbor. П Porcni meso. Danes v torek bo v smislu sporočila mestnega načelstva, ki smo ga prejeli včeraj zjutraj, od sedmih naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodaja SOO kg govedine po šest Din kilogram. O Uapidovci v Gradcu. Pri sobotnem srečanju Rapidovcev 7. mnštvom greškega športnega kluba je bil rezultat 5:2 (3:1) za Gradčane. tU Izprcmemlm voznega reda Maribor—Selnica. Z včerajšnjim dnem se je izpremenil vozni red na progi Maribor—Selnica in sicer odhaja sedaj mestni avtobus zjutraj ob 6.I0 izpred glavnega kolodvora in ob 630 z Glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 7.20. — Opoldne odhod ob 12 z glavnega kolodvora in ob 12.50 z Glavnega trga. Odhod iz Selnice ob 13. Popoldne odhnja avtobus ob 17.54 z glavnega kolodvora, ob 18 z Glavnega trga, odhaja pa iz Selnice ob 1845. Navedeni vozni čas je veliaven za vse delavnike, nedelje in praznike. D Mariborska drama pripravlja vprizoritev Cankarjevega dela »Kralj nR Betajnovk v režiji Joška Koviča. Premijera bo še v tej polovici meseca novembra. □ Ljudsko (ribanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 94 otrok in sicer 46 moškega in 48 ženskega spoln. Umrlo je 60 oseb, 29 moških in 31 žensk, po^ok je bilo 61 □ Rjavega orla. ki še vedno vzbuja pozornost obiskovalcev nagačevalea Zieringerja, bodo pustili še do nedelje pri življenju, potem mu bodo pa dali strihnina ter ga nagačili. □ Nepričakovana prometna ovira je zavrla ' včeraj dopoldne za nekaj časa ves promel med I glavnim in koroškim kolodvorom. Velik selilni voz za pohištvo tvrdke Schencker je znvozil na prehodu preko proge nasproti Magdalenskemu parku tako nespretno, da so se kolesa ravno sredi tirov zakvačila med tračnice ter niso mogli navzlic vsem naporom premakniti voza z mesta. Med tem časom je že prisopihala lokomotiva v smeri od koroškega kolodvora, od druge struni pa se je tudi že culo piskanje vlada, vozečega z glavnega kolodvora. Strojevodje so še pravočasno zavrli lokomotivi ter s tem preprečili usodno nesrečo. Z veliko muko se je posrečilo čez nekaj časa spraviti voz tako, da so osvobodili začasno en tir, po katerem se je razvijal promet tako dolgo, dokler niso odpeljali ovire e proge. □ V Zgornjem Radvanju je umrl v starosti 75 let posestnik Ivan Pahler; pogreb blagopokoj-nega bo danes ob 14 iz hiše žalosti na radvanj-sko pokopališče. Blagemu rajnkemu trajen spomin, žalujočim naše globoko sožalje. — Na Zer-kovslci cesti 61 pa je preminul posestnik Tvan Sor-go; pokopali ga bodo danes ob na magdalenskem pokopališču. Bodi mu žemljica lahka. □ Ustreljenega so pripeljali včeraj v tukajšnjo bolnišnico 25 letnega delavca Friderika Veleča; zadobil je strel v trebuh v neki gostilni v Kačah. Njegovo stanje je zelo resno. □ Pijanost vzrok zločinov. Prerokovanja, da bo letos mnogo krvavih zločinov, ker je močan mošt, se že izpolnjujejo. Preteklo nedeljo po noči je imela mariborska bolnišnica neprestanega posla s samo vročekrvno mladino, ki jo je izkupila v pijanosti. Iz Sv. Petra pri Mariboru so prepeljali 7. rešilnim vozom 23 letnega Jakoba Janeža, katerega je oklal neki viničar v pijanosti 7, nožem, ter mu zadal nevarno rano 7. nožem v prsa. — V K ime bilo po vsej verjetnosti že docela pozabljeno. V svojem literarnem začetku se je v prvi vrsti pečal s pesmijo. Izdal je vrsto pesniških zbirk, ki pa ne pomenijo ničesar in jih je službena in sploh vsa inerodajna jugoslovanska kritika pustila čisto ob strani. Proslavil pn se je, kol sem že zgoraj dejal, Mičun Pavičevič s svojimi »Črnogorci«. Izdajati jih je začel leta 1928. Prvo knjigo je založil znani belgrajski založnik Cvljanovlč. Nadaljnje! so izhajale zelo hitro deloma v Belgradu. deloma v Zagrebu, pri raznih založništvih, pn tudi v lastni izdaji. Deseta knjiga je pravkar izšla v Zagrebu. Je prosto nadaljevanje v objavljanju bogatega malerijala iz črnogorske folklore, polna anekdot, ki Človeka raz-polože in mu pokažejo pot v bit in osnovo črnogorskega ljudstva. O Pavičevifevili »Črnogorcih« je pisala pri nas in zunaj dolga vrsta kompetenlnih znanstvenikov |n književnikov. Naj navedem nekatere: dr. Gavra Manojlovič (predsednik »Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti«), dr. Nikola Andrič, dr. Jovan Erdeljanovič (»S. K. Glasnik«, 1929), Trifun Djukič (v ».Letopisu Malice Srpsket, 1929, ki je sicer Črnogorec in je zanimivo, da je skrajno oslro nastopil proti Pavičeviču), dr, Lujo Vojnovič, Vido Latkovič (»Zapisi«, 1929), dr. Vladimir Dvor-nikovlč, Bogdan Popović, Milan Jevlič, ruski pesnik Konstantin Baijmont, znani naš prouČevavec dr. Gesemann, madjarskj esejist in knji/.evnik dr. Kornel Stankovič, univerzitetni profesor Barbulescu iz Bukarešte (v »Vita Rominea6cat) in 6e cela vrela drugih. Dr. Kornel Stankovič je o »Črnogorcih«- napisal sledeče: »Pavičevič je v desetih zvezkih »Črno- gorcev» napisal biografijo Črnih brd brez znanstvene razdelitve, klasificiranja in sukoparnosli. Iz teh povedk in anekdot pa spoznamo: preteklost njegovega naroda, sedanjost, lastnosti, način življenja, navade, moralne dispozicije in poglede na življenje.« Vrednost »Črnogorccvi- je predvsem v leni, ker 60 zajeti 7. vira, so ko čista, kristalna planinska voda. Reči pa moram, da bi zbirki mnogo, koristila večja kritičnost zbirateljeva in tudi boljši stil, do katerega bi se g. Pavičevič na vsak način moral potruditi. Delo Pavičevičevo je vse hvale vredno, samo ko bi hilo malo bolj sistematično in z močno roko vojeno. Nekatere od anekdot iz njegove zbirke so že izšle radi svoje moči in življenjskosti in. rekel bi. neke vrste klasičnosti, v več evropskih jezikih. Tako so prevajane v slovenščino, nemščino, češčino, poljščino, francoščino, ruščino, italijanščino (Urbani) in slovaščino. Zelo umesten in dober se mi 7/11 predlog g-Vojislava J. Ilića m)., ki ga je pred dnevi podal v belgrajski »Pravdi«. O11 namreč predlaga, da bi se iz desetih dosedanjih Pavicevičevih knjig črnogorskih anekdot izbrale najboljše in najkarakterl-stičnejše v eno obsežnejšo knjigo, ki naj bi Izšla deloma v latinici, deloma v cirilici in v visoki nakladi, lako da bi bila pesr.meznn knjiga sorazmerno cenena in dostopna širšemu občinstvu. Zelo verjetno bo do ostvaritve njegovega predloga tudi prišlo. Tone P. Mariborsko gledališče Kalman: Cirkuška princesa Nedeljska uprizoritev Je bila v stilu, zasedbi in izvedbi pretežno lanska. Le situacijska zamisel v zadnjem dejanju je bila drugačna in boli posrečena kakor ob aprilski premijeri. Tudi je v nedeljo nastopil na novo izvežbani balelni zbor, ki je sicer še na početkih razvoja, ki pa rnzpo-lnga z nekaj vidnimi obetajočimi moč.mi. Ilrln- vičeva je zaigrala ter odpela svoje pevske partije 7. odlično pripravo, ambicijo in živahnostjo; bilo je v njenem nastopu veliko več svežine, v njenem glasu več topline in v interpretaciji naporne vloge več elana kakor ob aprilski premijeri ob bližajočem se koncu lanske sezone. Trbuhovič je bil mestoma igralsko močnejši, zlasti v prvem dejanju. Ravnotako Barbičeva; tudi lvovičev plačilni natakar Pelikan, je v nedeljskem podajanju verjetnejši in boljši od lanskosezonskega. Glede osta-I lih vlog bi ne bilo ničesar, kar bi moglo biti I povod za korekturo kritike ob priliki lanske pre- 1 mijere. Prijetna melodioznost Kalmnnove muzike j je prišla tudi topot ob Hcrzogovi tuklirki do svojega polnega izraza. Nazadnje bi bilo še vse v redu, ko bi bilo manj plitvih in plehkih ekst'Mn-poracij in manj odrske demagogije. Menda vendar ne mislijo nekateri, da se umetnost tehta in odmerja po amplitudah v navihanem plosku, včasih dvomljivem smehu in kokodnjsarsko zvenečem hihilanju ter da je navzlic v današnji dobi prevladujoče trivijalnosti pajacelsko izrečena plit-vost že postala duhovitost. Še prav nič zamere bi ne bilo, ko bi se polagala pri naših operetnih uprizoritvah vsaj za spoznanje večja pažnja jezikovnim slovuiškim pravilom; saj bi se višje za-hteve glede jezika (fonetika, naglas) v naši opereti mogle zaenkrat od strani prizadetih smatrati kot pretiran luksuz. Tukaj ne držijo nobeni izgovori, ki merijo na inteligenčno heterogenost družbe, ki poseča operetne predstave. Slejkoprej bo treba pričeti misliti na takšne »zadevščine«. Povsem nedopustno in žaljivo pa se mi dozdeva, da se jo na praznik Vseh svetih uprizorila takšna stvar, kakor je »Cirkuška princesa ; meslo tega bi bila nn mestu resnobnejša predstava, kakor n. pr. Scheriffov »Konec poti« ali pa kaj podobnega. In nazadnje menda vendar ne kaže meniti, da se bo tista buda na Slomškovem trgu podrla, če ne bo nn tnkšen praznik, kakor so Vsi sveti, sploh nobene predstave. —ti Dnevna kronika Pustolovščina pretkanega sleparja Slovenska Bistrica, 31. oktobra. j »Slovenec« je že poročal o R. Jožefu, ki ee je izdajal za kralja. Mož je rojen 13. februarja 1892 v Zabokovju, pristojen v Blanco pri Brežicah, brez stalnega bivališča. Po zunanjosti videti izobražen, sam trdi, da je napravil 6 gimnazijskih razredov. Potepal se je po tinski okolici ter se pri raznih posestnikih izdajal za kralja, da si s tem pridobi pri ljudeh večje zaupanje. Zandarmerijska patrola ga je aretirala 18. septembra pri posestniku Ferku Janezu pri Sv. Urhu in ga izročila sodišču. R. je bival 2 dni pri posestnici Stegne Mariji v Tinju štev. 20, kjer je tudi celo družino prepričal, da je on kralj. Isto tako se je tudi izdajal pri posestnici Smagovec Mariji pri Sv. Urhu štev. 8 ter od nje izvabil 30 Din češ da pobira za neko prosvetno društvo. Sam je izjavil orožnikom, da letos ni nikjer delal. Dne 24. septembra se je vršila razprava. Sodnik dr. Dobrovšrk je vprašal, ali prizna, da se je izdajal za kralja? Obtoženec skesano: Priznani! Storil sem to v šali, ne da bi hotel imeti od tega kakšno korist. Dne 9. septembra sem bil izpuščen iz preiskovalnega zakora okrožnega sodišča v Mariboru, kjer je bila preiskava proti meni ustavljena, tudi radi tega, ker sem se izdajal za kralja. Priča Stegner Marija izpove sledeče: R. je prišel zvečer 15. septembra in vpTašal, če ima kdo kako uro popraviti. Moj sm je res prinesel svojo uro v popravilo. Med razgovorom je izjavil, da on ne gre med ljudstvo, da bi kaj zaslužil, temveč za to, da narodu pomaga in ga pouči. Prosil me je za prenočišče, ki sem mu ga tudi dala, celo v hiša, ker je rekel, da je boliši gosood. Drugi dan je bil še ves dan pri nas, zvečer je naročil dva litra vina. Ko smo vsi tako pri mizi sedeli in pili, ie vstal in slovesno rekel: Zdaj vam povem resnico, da sem sam kralj.« Pripomnim, da je obtoženi ves dan govoril, da nimamo pojma kako visoko osebnost imamo pred seboj in zvečer se nam je predstavil za kralja. Jaz in moja družina smo seveda verjeli, da imamo pred seboj kralja. Prosil nas je, da ne povemo ljudstvu, da je on pri nas, ker sicer bi se zbralo preveč ljudstva in to bi bilo zanj in za nas prenerodno. Možakar je pri nas dobro jedel in pil, morala sem mu ku- Novi grohtivi ■f" Anton Krč, Na vernih du? dan je umrl v Spodnji Šiški na svojem stanovanju v Ćernei-ovi ulici 34 po težkem trpljenju uradnik Gospodarske zveze g. Anton Krč. Pokojnik, ki je dožižvel komaj najboljša leta moškega življenja, je bil plemenit tovariš, skrben družinski oče ter vnel delavec v raznih katoliških organizacijah, ki ga bodo prav tako pogrešale, kakor ga bo pogrešala težko Gospodarska zveza, v kateri je dolgo let zvesto deloval. Smrtno kal bolezni je začuti! v eebi šele pred enim letom, ni pa slutil, kakor tudi nobeden njegovih dragih, da je ta kal bolezni kal entrti. Pogreb bo v siedo 4. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križuž. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Žalujoči družini naše najiskreneje sožalje! -{- Na Golniku je umrla v nedeljo 1. novembra ob 8 zvečer uradnica tamkajšnjega zdravilišča gdč. Bogomila Gralenauerjeva, hčerka g. prof. Ivana Grafenauerja. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bo v sredo ob 2 popoldne pogreb z Dunajske ceste štev. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Blagi pokojnici svetila večna luč, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! •j- V Novem mestu je v nedeljo 1. novembra umrla v starosti 53 let gospa Josipina Furman, diplomirana in okrožna babica. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne na Smihelsko pokopališče. Blag ji spomin! Osebne vesti = Novo sv, maSo je zapel dne 1. novembra v cerkvi sv. Klemeata v Rimu g. dr. Ignacij Len-žek iz Ljubljane, sin pok. g. Ignacija Lenčka, pro-kurista zav. »Sava«. Gospodu novomašniku naše iiskrene čestitke! = Iz poštne službe. Za pogodbeni poštarici ste postavljeni Anica Herljeva v Solčavi in Francka Avsenakova pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Premeščeni so: Nikola Petrovič iz Slov Bistrice k Sv. Lenarlu v Slov. goricah, Rafaela Smodičeva, roj. Knapičeva iz Ormoža v Ptuj, Jožica Čoževa iz Maribora v Novo mesto Jernej Šturm iz Novega Sada na poštno ravnaleljstvo v Ljubljani, Anton Miklavec iz Belgrada na ljubljansko glavno pošito, Branislav Todorovič iz Belgrada v Celje, Andrej Abram, Ivan Pire, Ivan Remiš in Ivan Žajc od 3. ter, t. t. odseka k mestnemu t t. odseku; Franc Sovdat, Franc Muser, Ludvik Race in Ivan Stegu od 31. k 3. ter. t. t. odseku ter Silvester Planten od 35. k 10. ter. t. t. odseku, Franc Gabrovšek in Franc Podgoršek od 3. k mestnemu ter. t. t. odseku, Ivan Godec, Rudolf Božič, Jakob Ercigoj, Ignac Gabrijel, Ivan Lavtar in Josip Sosič od 31. k 3. ter. t. t. odseku, Blaž Jagodič, Milan Boc, Ivan Kos, Stanislav Pevec, Jakob Skodič, Joško Smodej in Stanislav Moravec od 35. k 10. ter. t. t. odseku, Ivan Mavrovič od 9. k 3. ter. t. t. odseku, Henrik Wimmer od 3. k 10. ter. t. t. odseku, ter Bernard Podreberšek iz Ptuja v Kranjsko goro, Ivan Hribar in Jože Kobilica od 3. k mestnemu ler t. t. odseku, Jožko Kužnik od 31. k 3. ter t. t. odseku, Tomaž Ravni-har in Ivan Smrkolj od 35, k 10. ter t. t. odseku; Leopold Skilok iz Konjic v Brezno Josip Kadilnik iz Brezna v Konjice, Slavko Brus iz Poljčan na Zidani most in Stanislav Smogovec iz Domžal na ljubljansko glavno pošto. — Prestanek služ-b e: pt. minipulantu Alojziju Strumblu v Tržiču je prestala služba. Terezija Jurgečeva roj. Murhova, pogodb, poštarica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in Nežka Rogarjeva, služiteljica v Kranjski gori ste odpovedali službo. — Poroke: pb. ur. Frane Cuš na kolodvorski pošti v Mariboru se je oženil z Marijo Vigčevo, uradnica Marija Lortijcva v Marnbergu se je omožila z občinskim tajnikom Vagcntinoni Jugovičem, Hcdvika Ebberjeva v Smartnem ob Paki je vzela za moža zasebnega uradnika Ludovika Pečarja in urad. priprav. Franc Bergarat v Novem mestu je vzel za ženo Marijo Šiško. Ostale vesti _ Zadnja pot ponesreSenih letalcev. Splitska »Novo doba«« objavlja obširno poročilo o pogrebu petih ponesrečenih vojaških letalcev, med katerimi so bili trije Slovenci. Nesreča ee je zgodila pretekli četrtek popoldne. Ponesrečili so se diplomirani hidropilot poročnik fregate Adalbert Šo-šlarič-Pisačič iz Zagreba, poročnik fregate in diplomirani hidroizvidnik 231elni Gvido Voh iz Ce- hati čaj in kavo, nakar sem mu še dala 50 Din, ker je pobiral za neko društvo. Druga priča, Marija Smagovec rojena Stegne priča sledeče: Ko sem zvedela, da se pri tnoji materi nahaja kralj, sem prišla na obisk, da se prepričam. Ko vstopim v hišo, se mi obtoženi sam predstavi kot kralj, seveda sem mu jaz tudi verjela. Nakar sem šLa domov, namišljeni kralj je seveda, tudi šel z menoj. Ko povem možu, da nas je prišel obiskat sam kralj, mi je mož takoj rekel, da to ni resničen kralj. Jaz se obtoženca bojim ter prosim, da se mu to onrosti. Ker bi R. nam po prestani kazni lahko storil veliko škodo, da bi zažgal hišo ali kaj drugega naredil, ker se je tako obnašal kakor kakšen čarovnik. Delal je z žepnim robcem, pri čemer je momljal nerazumljive besede in delal križe čez 'robec, takšne umetnosti, ki so nam nerazumne. — Tudi je pravil, da lahko povzroči, če nam je kaj ukradenega, da tat sam prinese ukradeno blago nazaj. Priča Ferk Janez, posestnik in župan v Tinju je pričal sledeče: Slišal sem, da se klati po Tinju potepuh, češ da popravlja ure. Vzel sem s seboj dva kmetska fanta in sem hotel potepuha aretirati. Toda nisem ga mogel najti nikjer. Naročil sem ljudem, naj pazijo in ga opozorijo, če bi se kje prikazal, naj pride k meni, ker imam tudi uro, da mi jo bo popravil. Med tem časom sem obvestil slo-venjehistriško orožnitvo, da se nahaja nepridiprav na Tinju. Ko se je obtoženec oglasil, se za kralja ni izdajal. Med razgovorom je prišla orožniška patrola in ga aretirala. Po končani preiskavi je državno tožilstvo v Mariboru predlagalo okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici, da se kaznuje' R. Jožef radi dveh prestopkov jsrevare po § 338. k. z. in radi prestopka zoper javen mir in red po § 158. k. z. Okrožno sodišče v Slov. Bistrici ie spoznalo R. za krivega prestopka prevare po § 338. k. z. in prestopka potepanja po čl. 12 o zaščiti države ter ga obsodilo na 5 mesecev in 15 dni zapora in na prisilno delavnico za dobo treh let. Obtoženec se je proti tej obsodbi pritožil, vendar je okrožno sodišče v Mariboru kot prva inštanra sodbo v celoti potrdilo. Potrjena obsodba prve instance v Mariboru je bila R. prečitntn jO. oktobra na tukajšnjem sodišču, na-i kar je potrdil, da je zadovoljen z obsodbo. \ JL obliz za kurja očesa T ! j .. . v v ж za obliscance ■l pomaga GSĐhofco ж$1га¥0 spanje! Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti koleina prešlo kavo Hag, ki Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalftcte ie kava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaie živce. 0ОИ. Kava Hag d. d. Tomašiceva nI. 4. Zagreb II 31/5 l'o51Jlle mi brezplačno 1 vzorec, kave Hag, ГгПават Din 1"— za oilpr,':niie st lOSkc. Im n: ................................... Naslov: ...................................... , Ija, učitelj letanja 251etni Igo Kralj iz Zagone« pri Dobrepoljah, brat naših znanih umetnikov Kraljev, podnarednik 251etni Josip Skrom iz Ljubljane in podnarednik Branislav Arsič iz Kličevca pri ož irevcu. Vsi ponesrečeni letalci so bili simpatični, pogumni fantje. V soboto popoldne se jc vršil v Splitu veličasten pogreb. Pod veliko palmo na dvorišču vojne bolnišnice je ležalo na mrtvaškem odru pet kovinaslih krst, pokritih z belimi križan temami. Pogreba so se i>o!eg sorodnikov udeležili predstavniki civ., cerkvenih in voiaških oblasti. Trupla žrtev je blagoslovil najprej škof dr. Bonefačič, nato pa ludi pravoslavni prota. Krste so preneeli ob pretresljivem joku mater, sester in vdov častniki in podnaredniki v tri voze, a na velik mornariški avtomobil eo položili krsti Skre-ma in Ansiča. Pred velikim sprevodom, ki so ga gledale ogromne množice ljudstva, so nosili pet belih kriiev z imeni mrtvih. Mornarji so nosili črno zastavo, za križem pa so nes>li 45 krasnih vencev. Pred kolodvorom so se postavili venci r dolgo vrsto, pred katero eo zapeljali pet vagonov. Po blagoslovu se je v krasnem govoru spominjal mrtvih fregatni kapetan Cangl, nato je vlak odpeljal pokojne v njihovo ožjo domovino. Naj v miru po-čivajof — Slava naše vojne mornarice. V nedeljo se je vršila v Šibeniku lepa proslava. Naša vojna mornarica je slavila svojo slavo v spomin na oni zgodovinski dan, ko je leta 1918 prvič zaplapolala jugoslovanska trobojnica na Jadranskem morju. Brzojavne častitke k slavi je poslal med drugim tudi krali Aleksander. Slava je v polni meri pokazala, da je naša hrabra mornarica pripravljena na vse. — Občni zbor Društva organisfov za ljubljansko škofijo bo v sredo 4. novembra v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: Ob 10 dopoldne v stolnici sv. maša, nato pa občni zbor v Rokodelskem domu. Obenem pa bo občni zbor Zveze slovenskih organisiov ravnotam. Vsi člani so najvljudneje povabljeni! Trbovlje r i kt i A V l' i.Ji t S O r i ■ s. J i 4"« 7 ' ,4 \ »' t 'л i x i i i, k — Kje jc Valvazorjev grob? Kaj pa, če bi pogledali v kapelico starega gradu Medija pri Iz-lakih (Gallencgg«), nekdanjega posestva slavnega našega zgodovinarja, morebiti bi našli tudi nagrobni spomenik, Prosimo poročila iz lega kraja ali njegovega okoliša, posebno o stanju teh važnih zgodovinskih spomenikov. — Pasja steklina se šc vedno širi v dravski banovini; koncem preteklega meseca eo ee pojavili novi slučaji pri Sv, Pavli pri Preboldu, okraj Celje, v Laškem in na Zidanem mostu, okraj Laško, v I.eskovcu, okraj Maribor d. b., na Sclih, okraj Novo mesto, in pri Mihalovcih, okraj Ptuj. Paziti je treba, da ne pridejo zdravi psi in mačke v stik s slekliči, da se prepreči Sirienie te ljudem 'n živalim nevarne bolezni Ogramcn obisk jo bil pri grobovih na Vse svetnike. Že več dni je bilo vse živo na naših pokopališčih in so ljudje skrbno popravljali in lepšali grobove, da je posebno novo pokopališče izgledalo ko skrbno negovan vrt. Zveza bojevnikov je že v soboto opravila žalno slavje s sv. mašo in nagovorom bivšega kurata g. Rateja, pod okraše-: nim spomenikom padlih vojakov pa je društvo položilo lep venec, Primorci pa trnj'vega bazoviškim žrtvam. V nedeljo so tudi pred spomenikom iti na pokopališču po opravljenih cerkvenih molitvah zapeli združeni pevci tri žalostinke. Cerkev je bila pri vseh sv. mašah pretesna vsled obilnega obiska onih, ki so se najlepše spominjali rajnih in molili in prejemali sv. zakramente za njih dušni mir in pokoj. Dobrodelna nedelja. Prihodnjo nedeljo so bo j v cerkvi nabiralo za poinoč ubogim šolarjem in vsi m ubogim za čez zimo. Župnijski urad spre-! jema v Ia namen tudi staro obleko in živila. Stiska postaja čimdnlje hujša, zato trkamo na usmiljena srca in prosimo podpore. Pogreli rajnega Kolenca, ki je umrl radi v j pretepu dobljenih ran, se je vršil v nedeljo ob lepi udeležbi. V soboto je bila še obdukcija od sodniie. Splošno je sočutje s preostalimi nesrečne žrtve. Poizvedovanje Revna služkinja je včeraj od postaje Smarje-Sap pa do tamošnjega pokopališča izgubila črno listnico, ki je bila v njej velika vsota denarja in zlat prstan. Poštenega najditelja prosimo, da vrne denar proti nagradi v naši upravi ali pa dekaniji Šmarje. Nailo se je več znamk po 1 Din in po 25 par na poti v Rožno dolino. Dobe se v Jugoslovaneki knjigarni v Ljubljani, Damska torbica z malo vsebino denarja se je našla. Dobi se pri Masclike, Val. Vodnikova 15-L, Zelena jama. — Naši odri! Ako hočete nuditi veliko prisrčne in neprisiljene zabave obiskovalcem vaših predstav, uprizarjajte 10 Grumovih kuptetov, ki so polni najzabavnejše vsebine. Prirejeni so za 1 glas s klavirjem ali harmonijem, deloma so tudi dramatizirani. Vsebma je* Vojak, postrešček, poli- ! caj, dimnikar, krojač, čevljar, pri zobnem zdravniku, človeški zverin.jak, v parku in dekliška že- j I lja. Cena zbirki je 26 Din in se debi v Jugcslovan-i ski knjigarni v Ljubljani. I - — Pri zastrupljenjib, ki jih povzroči pokvar-j jena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in j opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« gTenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjib s svincem »Franz-Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo vinah. — Močno kajenje povzroča rumeno, rjavo ali črno tvarino na zobeh. Za kadilce in kadilke je ' torej neobhodno potrebno, da si redno večkrat na dan očistijo zobe z Odolom. Z Odolom sc očistijo zobje temeljito brez poškodbe dlesen. Odstrani vso nesnago na zobeh kakor tudi neprijeten duh, i ki ga povzroči kajenje in ostanki jedi, ki ostanejo i na zobeh in v ustih. Odol naredi zobe bele in daje I čist duh. >CENTRA« trgovina gramofonov, plošč, šivalnih strojev itd. se je preselila na Miklošičevo cesto v palačo Grafike. — Praznoverje naših starih. Dandanes se nam vsekako dozdeva zelo čudno, če pomislimo, da so že nedavno verovali v copernice in da so žarele zadnje grmade kot zadnji vidni znak te duševne kuge. Kljub velikemu kulturnemu napredku nahajamo tudi v današnjem življenju mnogo izrazov, ki nas spominjajo na ono dobo. Vzemimo n. pr. besedo »He*enschuse«, ki se mnogo rabi v navadnem življenju, ki pa znači bolečine v križu. Dokler nismo poznali pravega vzroka teh občutljivih bolečin, ki navadno nastopajo nenadoma z zelo hudim pojavom v križu ali v bokih, kakršne je sigurno že občutil cenj. čitatelj tudi na Gehi, so pripisovali iste demonskim čarovnicam. Dočim se obvarujemo sedaj takih bolečin s tem, da iemlje-mo Aspirin-tablete, so se v oni dobi morale take osebe podvreći nečuvenim mukam: postavljali so jih v segrete peči. Pred vrati teh peči pa je stala družina onih nesrečnikov in izgovarjala čarobno formulo: Tako te vržemu v peč, v božjem imenu pa pridi iz nje oproščen vseh čarovni-ških vplivov in zlih dtihov. Srečne se moremo imenovati, da nas je današnja doba napredka in zna- ! nosti osvobodila takih muk in omogočila ozdrav-j Ijenje takih bolečin z enostavnim zavživanjem preizkušenega sredstva kot so Aepirin-tablete. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, I plisira in lika tovarna Jos. Reirh. — Kurivo: kot premog in drva nudi po kon-! kurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 25. Brežice Misijonska razstava v Breiicah. Odbor PSV in U. Cl. prireja po raznih krajih misijonsko etnološko razstavo, ki je doslej povsod vzbujala silno zanimanje. Na razstavi je namreč videti razne predmete, orožje, nošnje, posodje, orodje, lepotičje, kipe, nialike, bronaste izdelke, »suho robot iz Indije, Kine, Afriko itd., česar nam naši muzeji ne morejo nuditi. Razstava je siluo poučna in v marsičem pokaže popolnoma v drugačni luči ljudi In pokrajine, kot si jih splošno predstavljamo. Vsak predmet zase je ljudem tudi pojasnjen. V Brežicah bo razstava v risalnici meščanske Šole in sicer dne 7. in 8. novembra. V nedeljo, due 8. novembra bo pa popoldne ob štirih tudi skioptično misijonsko predavanje. Razstava bo zanimala ne samo tistega, ki se ukvarja z misijon-stvom in ki hoče poznati niisijonstvo, ampak še bolj tistega, ki se zanima za svojstvenemu, za kulturo in verstvo Kine, Indije in Afrike. Vstopnine ni, pač pa so dobrodošli prostovoljni prispevki. Celje & Petje na grobovih. Na praznik V^eh svetnikov sta zdiu^ena moška Zbora CPD in M D zapela dve žalostinki v počastitev rajnim in sicer ob 3 popoldne ua mestnem pokopališču, ob 4 pa na okoliškem pokopališču. Prav tnko je zapel v obratnem redu moški zbor Oljke dve žalostinki in delavsko pevsko društvo Svoboda. et Pevski zbor KPD. Ker nastopi v ponedeljek na Prosvetnem večeru, ki ga bo oddajala ljubljanska Radio-jx>staja, sc opozarjajo vse pevke in vsi pevci, da naj se točno in j^oinoštevilno udeleže poslednjih dveh pevskih vaj danes zvečer in v četrtek. Iz seje mestn. občinskega odbora. Občinski odbor je odobril obračun nove hladilnice v mestni klavnici v višini 1,996.323 Din. Na carini jc plačala mestna občina za stroje in razne naprave, ki jih je naročila iz inozemstva, 76.000 Din. Vložila se bo prošnja na ministrstvo, da se ji ta znesek vrne. Ker je brnska strojna tovarna, ki je izvršila potrebne instalacije, prekoračila rok za dobavo in montiranje strojev, se bo zahtevalo plačilo pogodbeno dogovorjenega penala. Hodniki v nekaterih ulicah se bodo deloma asfaltirali deloma betonirali. Stroški so predvideni na 144.463 Din. Kritje se bo dobilo iz kaldrminskega fonda, v kolikor pa ta ne bi zadostoval, se bo moralo najeti posojilo v ta namen. Ker ne sme občina več pobirati najemninskega vinarja, vodarine iu kanalske pristojbine, sc bo odslej pobirala vodarina in kanalska pristojbina po taktični vporabi posameznikov. Prečna cesta na hribu Sv. Jožefa pod cerkvijo se bo zasadila s primernim drevjem. Za obnovo nekaterih banovinskih cest odpade stroškov na mestno občino z ozirom na to, da prispevajo primerne vsote banska uprava, okoliška občina in cestni odbor, vsega skupaj le 209.000 Din. Odobren je bil proračun mestne elektrarne in plinarne, ki izkazuje primeren prebitek. Celjska koča se zopet odda v zakup za dobo petih let SPD. Dr. Voršič. je poročal o ustanovitvi oziroma otvoritvi Dečjega zavetišča v Celju, ki se naj otvori najkasneje s 1. januarjem 1932 v poslopju Zdravstvenega doma. (Z ozirom na važnost te ustanove bomo poročali o tem posebej v prihodnjih dneh.) jC>- Seja okoliškega občinskega odbora. V petek 6. t. m. se bo vršila v občinski hiši na Bregu ob 7 zvečer redna javna seja jvod predsedstvom župana g. Milielčiča. Na seji se bo obravnaval proračun za leto 1932. & Smrtna kosa. V soboto 31. oktobra je umrla v celjski javni bolnišnici 61 letna prev/itka-rica Romih Marija od Sv. Lovrenca pod Pro/inotn. V ponedeljek 2. t. m. je umrla v javni bolnišnici Kavčič Marija, 5S letna delavčeva žena iz Gaberja. Isti dan je umrl v javni bolnišnici 15 letni Posnič Jakob, delavec v pletilnici v Št. Pavlu pri Preboldu. pr Predavanje o planinah. Savinjska podružnica SPD priredi v petek 6. t. m v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici ob 8 zvečer predavanje o Julijskih planinah. Predaval bo g. Cvetko Svigelj iz Ljubljane. Njegova izvajanja bodo pojasnjevale skioptične slike, ki jih je predavatelj sam posnel na svojih turah. Za kritje režijskih stroškov se bo pobirala malenkostna vstopnina: za dijake 2 Din, za ostale pa 4 Din. Pim Tatvina kolesa. Dno 1. nov. ob 23 je bilo ukradeno kolo Esihu Al. izpred gostilne Kossiir. Gotovo je to bil še čisto novinec v tatinskem poklicu, ker je kolo .skril za neko ograjo v Kapucinski ulici. Našel ga je stražnik, ki ga je zopet izročil pravemu gospodarju. Z nožem v prsa in hrbet je bil zaboden Sra-mel Franc, kol>r in vojni invalid, star 11 let, iz Starošincev pri Cirkovcah. Kranj Kaj bo s kranjskim delavstvom poftiml. Ket povsod primanjkuje dela in zaslužka, je danes vsak delavec v skrbeh, da ga ne doleti redukcijo. Zato nas jo zanimalo, kaj mislijo nekatere tukajšnje tovarne. Ravnateljstvo >Jugočešker, največje tekstilne tovarne v Kranju, ki zajioslujo ca 1000 oseb, nas je zagotovilo, da ne bo radi zime pri sedanjih izgledih odpuščen noben delavec, ker ima tovarna dovolj naročil. Eventuclni dopusti izvirajo iz upravičenih vzrokov, vzame se pa Inke delavce nazaj, ker tovarna hoče preprečili flulc-tuacijo svojega personnla. Istotako je vodstvo največje p'etilne in trikotažne tovarne »Ikec dalo zagotovilo, da ne bo treba odpuščati delavstvu, rlkat zaposluje ca 300 oseb in to največ deklet Upamo, dn tudi pri drugih tovaruali iu obratih ne bo slabše. Ljubljansko gledališč* DRAMA Začetek ob 20. Torek, 3. novembra: Zaprto. Sreda, 4. novembra: DVE NEVESTI. Premijera Izven. Četrtek, 5. novembra: BREZ TRETJEGA. Red E OPERA Začetek ob 20. torek, 3. novembra: SNEGUROČKA. Red B. Sreda, 4. novembra: Zaprto. Četrtek, 5. novembra: VIKTORIJA IN NJEN HU- ZAR. Red C. Petek, 6. novembra: Zaprto fgeneralka). Sobota, 7. novembra: KOSTANA. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 3. nov. ob 20: »MAVERLINCr«. Ab. C. Sreda, 4. nov. ob 20: >KONEC POTI.c Ab. A. Cotrtek, б. nov. ob 20: »VOLPONEr. Ab. B. Naše dijaštvo K. s. a. k. »Borba«. Tov. novinci, gg. slarcM-ne in vsi prijatelji našega društva! V ponedeljek 9. t. m. imamo svoj prvi sestanek. Da Vas uvedemo v svoje delo, smo ta 6es!anek namenili Vara. tov. novinci. Ker je sestanek javen, zato vljudno vabimo vse gg. starešine in vse prijatelje dru.Uva, da se ga sigurno udeleže. Referira tov. E. Boje, dipl. phil., o svetovni gospodarski krizi in kršč. nazoru. Za člane udeležba obvezna! Sestanek ic vrši v dvorani Akad doma. — Predsednik. Stran в. >SLOVENEC«, dne 3. novembra »1931. Btev, 260. Boji za trupla Varšava, 1. novembra, s. Krakovsko vseučilišče so po dvadnevnih hudih nemirih zamrli. Povod temu so dali boji med krščanskimi in židovskimi dijaki, kakor tudi boji med židovskim dijaštvom samim. Nemiri na poljskih vseučiliščih so nastali iz nenavadnega vzroka: Gre namreč za krščanska in židovska trupla, ki jih dajo dijakom na razpolago v svrho raztelesenja — oziroma bolje rečeno, ki jih jim ne dajo na razpolago. Zadeva je tale: Prosekture poljskih vseučilišč imajo sicer na razpolago dovolj trupel, vendar pa ne odgovarja številčno razmerje krščanskih do židovskih trupel številčne- Rađi veleizdaje je holandska vlada obtožila znamenitega zrakoplovca in izumitelja Fokkerja. On je nedavno izdal svoje spomine, v katerih opisuje, kako so med vojno tihotapili orožje in municijo iz Nemčije v Holandijo. Tihotapili so nemški podjetniki, ki so iz pohlepa po denarju prodajali orožje zaveznikom. Prepovedana zemlja V Rim se je nedavno vrnil edini duhovnik, ki se mu je doslej posrečilo naseliti se v Afganistanu in tamkaj delovati nekaj časa. Afganistan je ena onih redkih dežel na svetu, v kateri se doslej niso smeli naseliti katoliški misijonarji. Prebivalstvo v Afganistanu je muslimansko in stoji popolnoma pod vplivom mo-hamedanskih svečenikov. Bivši kralj Aman Ulah, ki biva sedaj tudi v Rimu, je poskušal brez uspeha z reformami posebno glede emancipacije žene. Njegov naslednik kralj Nadir Kahn je razveljavil vse njegove odredbe in znova prepovedal delovanje krščanskim duhovnikom. Katoliškemu duhovniku Gregorju Ttlatterju iz severne Amerike se je kljub temu posrečilo ostati v tej deželi nad šest mesecev. Ril je pogosto pri kralju, ki ga je vi-„чоко cenil radi njegovih zaslug na znanstvenem polju iu poskušal pridobiti kralja in vlado zato, da bi dovolila bivanje vsaj enemu katoliškemu duhovniku bivanje v Afganistanu, ki naj bi opravljal službo božjo za člane evropskih zastopstev. Ni imel uspeha. Zbolel je na malariji in moral zapustiti to negostoljubno deželo. Zmanjšanje poslanskih dnevnic Nižje-avstrijskemu deželnemu zboru je predložen zakonski načrt za zmanjšanje poslanskih dnevnic in plač članom pokrajinske vlade za 15 odstotkov. Vedno nova morilna orožja; Plavajoči tank. V Angliji so pričeli izdelovati novo morilno orožje, za Katerega ni nobenih ovir. Zgradili so tank, ki se gl'ji kater giblje "po vsakem terenu na suhem z hitrosti kilometrov na uro, v vodi se pretvori v okli ladjo s hitrostjo 7.5 km na uro. Posadka obsioja iz dveh mož; eden upravlja s strojem, drugi s strojno nuško. ki odda lahko v eni minuti 2500 strelov. mu razmerju krščanskih do židovskih dijakov. Je mnogo več židovskih dijakov kakor židovskih trupel. Že od nekdaj zahtevajo krščanski dijaki, da mora biti na razpolago številu židovskih dijakov odgovarjajoče število židovskih trupel v svrho raztelesenja. Seveda ne zahtevajo brezpogojno, da bi židje obdu-cirali samo židovska trupla, zadostuje jim samo zavest, da pripeljejo v prosekturo odgovarjajoče število židovskih trupel. Židje, ki študirajo na poljskih vseučiliščih, so emancipirani židje. Ortodoksni židje študirajo v svojih ortodoksnih šolah in zato nikoli medicine. Ortodoksni židje so odločno proti obdukciji židovskih trupel. Zaradi tega so med ortodoksnimi in emancipiranimi Židi nastali najhujši boji. Kako daleč gredo ti boji, kaže naslednji slučaj. Židovski dijaki Ivov-skega vseučilišča so vzeli sveže židovsko truplo v svrho raztelesenja in ga v idprti kočiji prepeljali v prosekturo. Komaj je bilo truplo v prosekturi, že so se pojavili ortodoksni židje in s silo zopet vzeli truplo. Ta slučaj pojasnjuje zadnje boje na krakovskem vseučilišču. Neki krščanski dijak je zaklical nekemu židovskemu dijaku, naj blagovoli obducirati židovsko truplo. Nastal je prepir in židovski dijak je pobil krščanskega dijaka na tla. Po nadaljnjih bojih, ki so se vršili ves dan in tudi še naslednji dan ter narasli v poulične demonstracije, je rektor zaprl vseučilišče. Zanimivo je v tej zvezi stališče poljske vlade. Ker iz političnih vzrokov noče nastopiti proti ortodoksnim Židom, ki simpatizirajo z vsako vlado, je skrajno oprezna. Tako je predvsem odklonila predlog židovskih dijakov in židovskih poslancev, naj določi procentualno razmerje židovskih trupel in skrbi, da bodo na razpolago. Edisonov pogreb. Pogreb znamenitega iznajditelja se je izvršil v največji tišini in skromno. Samo njegovi najbližji so prisostvovali žalnim svečanostim in šele sedaj je dovoljen obisk javnosti. Čaj, kava m kakao Mesečna zdravstvena revija >Hygeia«, ki jo izdaja ameriška zdravniška zveza, prinaša v zadnji številki pod gornjim naslovom članek, katerega podajamo našim bravcem v izvlečku: Kofein in teobromiri sta aktivna elementa kave in čaja. Ti dve snovi sta droži, ki s posebnimi učinki delujeta na človeški organizem. Že dolgo se uporablja kava kot dražljivo sredstvo in mnogi zdravniki se poslužujejo kave v slučajih, kjer je potrebno vzbuditi razdraženje, kot važnega pripomočka medicinske znanosti. Uživanje kofeina olajša dihanje in napeljuje k razdražcnju kemičnih procesov, ki se gode v organizmu. Povzroči tudi Povodenj v tienetkali. Vsled neprestanega deževja v zadnjem času so jjoplavljene vse ulice v Benetkah in celo znameniti trg sv. Marka. Imeli so velike težave z obrambnimi nasipi, da ni voda prodrla tudi v cerkev. Skoda je ogromna. o 50 opno toi Borba za obstanek v prirodi Gotovo je največji paradoks dejstvo, da brez smrti ni življenja. Ce bi vsem bitjem, .samo ene vrste, smrt prizanašala skozi tisoč let, ne bi bilo na zemlji nobenih življenskih pogojev več, niti za ta, niti za drusja bitja. Južnoameriški znanstveni list >E1 Critero« je o tem dejstvu nedavno priobčil razpravo, podkrepljeno s številnimi primeri in dokazi. Če bi ne bilo izumiranja n. pr. živalskih bitji, ki letajo po zraku, bi v kratki dobi solnčni žarki ne mogli več prodreti do naše zemlje in na njej bi bilo uničeno vse življenje. Človeški razum si ne more predstavljati števila: 77.000.000.000.000.000.000.000 000 000.000.000. To je 77 kvintilijonov, 77 in 33 ničel. To šte-\ ilo predstavlja približno množico rastlin, ki bi na določeni točki na zemlji zrastlo v desetih letih, če bi obrodilo vsako seme te rastline in če bi vse biljke ostale rasti. Celo pri živalih, ki se množijo mnogo bolj počasi, bi brez izumiranja nastala velika presenečenja. Sloni se n. pr. plodijo med 30 in 90 letom; v teb šestih desetletjih jih pride na svet največ tri pare, šest slonov. Če bi sloni ne izumirali, bi potomstvo samo enega para bilo v •00 letih 15 milijonov slonov. Posebno zanimiv slučaj razploditve in veličine pomnožilve nudijo ribe. Če bi živele vse, bi morje kmalu poslalo celina. Vsaka riba da 9 milijonov iker. Če bi milijoni teh iker ne izginili še pred oploditvijo in milijoni pozneje, bi nastale ne-dogledne posledice. Pri bacilih, kjer ne moremo niti z najboljšim mikroskopom slediti njihovi množitvi, nastane v r>nr urah na tisoče milijonov novih eksemplarjev. Zanimiva je tudi ugotovitev z makom; če bi makova rastlina letno dala samo 50 semenskih zrn, bi bila v devetih letih vsa zemlja pokrita z makom in bi ne bilo nobenega prostora več za druge rastline. Vse to nam kaže, od kako velikega pomena ie v naravi zakon »borbe za obstanek«. Žrtev znanosti. Znameniti dunajski zdravnik Molz-kneclit, ki sc je bavil s preiskovanjem o vzrokih zavratnc bolezni raka, je te dni umrl. Pri presko-vanju bacilov le bolezni se je inficiral. Morali so mu najprejc odrezati desno roko. Zastrupitev pa se je vseeno razširila in plemeniti zdravnik je umrl kot žrtev poklica. Fotoamaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo 1 in poceni napravi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne olajšano delovanje mišic in možganov. Poleg teg& pa pospešujeta kofein in teobroinin delovanje led-ic, tako da telo izloča več tekočine in z njo več stranskih jjroduktov prebave. Ugledni zdravniki eo v splošnem mnenja, da zmerno uživanje kave odraslim ne škoduje. Človek se na uživanje kave in čaja privadi; so celo ljudje, ki te pijače pijejo v velikih množinah, ne da bi pri tem trpeli kakšne škodljive posledice. Marsikdo, ki zvečer spije skodelico kave, ponoči ne more spati, drugi pa še ob 11 ali pozneje povžije dve ali več skodelic močne kave in kljub temu c polnoči že sladko smrči. Prav tako pa so si vodilni medicinski krogi edini v tem, da otrokom ni priporočati kave in čaja. Otrok potrebuje mnogo energijskih snovi. Njegovi organski procesi so izredno aktivni. Ker delujeta kava dražljivo na izmenjavo snovi, še bolj poveča njih potrebo. Kava sama nima prav nobene hranilne vrednosti; bela kava ima v sebi le toliko redilnih snovi, kar jih dajo sladkor, mleko in smetana. Poleg tega pa človeško telo sprejme vase lc določeno količino trdne in tekoče brane. Če torej človek, posebno še otrok, pije mnogo kave, prepusti malo prostora za druge pijače, ki so redilne. S tem poviša primanjkljaj redilnih snovi. Dražljivo delovanje kave na ledvice, na delovanje mišic in pa na živčni sistem, povzroči pri otroku lahko čezmerno aktiviteto, utrujenost in nezaspanoet. Prodajajo nam dobro in slabo kavo. Njena cena je odvisna od kvalitete prvotnega kavinega zrna. Od predelave je najbolj odvisno, koliko bo vsebovala kofeina in aromatičnih olj. Povprečna skodelica kave vsebuje petdesetinko do stotiuko grama kofeina. — Mnoge matere imajo navado; dn prilijejo mleku, ki ga mislijo dati svojim otrokom, žličko črne kave, češ, da bo otrok mislil, da pije isto kot odrasli. O kakšni škodljivosti pri tem seveda ne moremo govoriti. Toda lahko se zgodi, da začne kava otroku prijati, in tako zahteva vedno večje količine. Aktivni element kakava je teobromrn, kofeinu sorodna snov, ki se morda samo v tem razlikuje od kofeina, da je njegov učinek na ledvice večji, na možgane in živčni sistem pa manjši. Iz tega lahko sklepamo, da ne povzroča prevelike nervoz-nosti in nespečnosti. Prednost kakava pred kavo in čajem je ta, da ga večinoma uživamo zavretega na mleku, vsaj takrat, ko ga kuhamo za našo deco. Skodelica kakava, pripravljenega na vodi s sladkorjem in smetano, ima približno isto množino kalorij in isto redilno vrednost kakor skodelica kave s srednjo močjo. Torej je ta redilna vrednost silno majhna, česar seveda ne moremo trditi za kakao, pripravljen z mlekom. Kakao, pripravljen na mleku, prednjači torej pred kavo in mlekom, kar se tiče otroške prehrane, vendar še daleko ne doeega mleka samega. Zlati rudniki v Mandžuriji V Mandžuriji, kier sedaj divja krvava vojna med Kitajci in Japonci, so nedavno izsledili bogate rudnike zlata. Kakor poroča vodja kitajske naučne ekspedicije nankinsrški vladi, so ti rudniki zelo bogati in bodo dajali velike količine zlate rude, če se bodo pravilno in strokovnjaško izkoriščali. Rudniki leže v bližini mesta Jehol. Zdi se, da so tudi ti rudniki eden od vzrekov za krvavo vojno na daljnem vzhodu. Huda kazen Budimpešta, 1. nov. ž. Pred budimpeštan-skim sodiščem so bili obsojeni trije pekovski pomočniki, ki so prelekli teden v ulici Orczv izropali trafiko, vsak na pet let ležke ječe. Po ropu so bili vsi trije aretirani. Pred preki sod niso bili postavljeni radi tega, ker niso rabili strelnega orožja, temveč samo nože. Vsi trije so se zagovarjali, da so dejanje storili, ker so bili Jačni in ker so že več kot lelo dni bili brez, službe. Po železniški nesreči. »Hoj, natakar kje je pa mojo pivo?« Izhod iz kmetijske krize Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je v svoji seji dne 10. oktobra t. L ponovno obravnaval vprašanje gospodarske krize našega kmetijstva in upoštevaje nasvet gospoda bana, skleull dodatno k svoji prejšnji vlogi, staviti banski upravi naslednje konkretne predloge, kako izboljšati položaj našega kmeta, katere posuethamo iz »Kmetovalca«. Glavne panoge, iz katere črpa kmet Dravske banovine svoje dohodke, so: 1. živinoreja, 2. prašičereja, 3. vinogradništvo, 4. sadjarstvo, 5. gozdarstvo. Gospodarska kri/a je zajela vse okraje banovine občutno šele tedaj, ko so padle cene goveji živini, prašičem in vinu, ker šele potem so usahnili glavni viri dohodkov, iz katerih je kmet kril svoje obveze. Gospodarska kriza kmetijstva je tudi drugod. Tako je vlada upoštevala stanje kmetov v onih delih drŽavo, kjer tvori pšenica glavni vir kmetovih dohodkov. S posebnim zakonom je določila najnižjo ceno pšenici v notranjem prometu na 1.60 Din in prevzela obveznoet doplačila za razliko med notranjo in zunanjo ceno. S tem korakom vlade je kmetovalcem v žitorodnih krajih pomagala. Nasprotno pa je pri nas, kjer pšenica ne le, da ni glavni vir dohodkov, ampak je celo predmet uvoza, kmetovalčevo stanje povečini še poslabšala. Dravska banovina uvaža iz južnih krajev naše države letno '2500 do 3000 vagonov pšenice in 3500 do 4000 vagonov moke. Ce preračunimo moko v pšenico, znaša skupni letni uvoz 6500 do 7000 vagonov pšenice. V Bratislavi stane jugoslovanska pšenica 65 čeških kron. kar odgovarja 108 Din nnše valute. Voznina do Bratislave stane približno 20 par. Za to pšenico doplačajo konsumcnti v Dravski banovini na vsak kg najmanj 126 par, kar znesek za prej omenjeno povprečno količino od 6500 vagonov letnih Din 81.900.000. Od tega denarja dobi produ-ceni v žitorodnih pokrajinah okroglo 65 par od kg, ali 42 250.000 Din več, nego je stvarna vrednost pšenice. Ostanek od 39, 650.000 Din se izteka v žitni fond. Od tega denarja se pa za omiljenje kmetijske krize v Dravski banovini ne porabi ničesar. Ugotovivši to dejstvo, je glavni odbor predlagal sledeči način, kako bi se dalo pomoči naši kmetijski krizL Iz doplačila na pšenico od 81,900.000 Din, naj so ustanovi fond za omiljenje krize v Dravski banovini. Denar naj se naloži v vse denarne zavode v Ljubljani in Mariboru. Iz tega fonda naj se izplača: 1. Prodajalcu govede, če je ta domače izreje ali 8e jo je kmetovalec redil vsaj 8 mesecev, na vsak kg žive teže po 0.80 Din; 2. prodajalcu prašičev, če so domače izreje ali Eje kmetovalec redil najmanj 3 mesece, na vsak iive teše 1 Din; na mlade pujske, stare do 2 meseca, po 80 Din za komad; 3. vinogradnikom na vsak liter prodanega vina ali mošta lastnega pridelka 0.50 Din; pri prodaji grozdja najmanj 100 kg naenkrat za vsak kg po 0.25 Din. „ , , . .. To so trije glavni konkretni predlogi, ki bi se dali izvesti kot kompenzacija za doplačilo na pšenici, ki jo konsumira Dravska banovina. Nadalje je glavni odbor smatral za umestno, da predlaga kralj, banski upravi še naslednje mere za omiljenje splošne gospodarske krize: 4. Omejiti je treba razliko med nakupno ceno Urine in prodajno ceno mesa t j. čisti dobiček pri мк«1и iiviue, da ne bodo mesarji imeli razlog pritiskati na cene živine. — Po raznih poskusnih klanjih, katerih podatke ima banska uprava sama, je ugotoviti to razliko. Po riinenju glavnega odbora, naj bi le-ta znašala od 100 do 1307c za meso od naknpne cene živine. Poudarjati je tu, da so že mesarji sami na svoječasui anketi v Celju določili maksimalni ključ od 130%, s katerim so si zagotovili pošten zaslužek. 5. Da bo ta ukrep mogoče izvajati, je treba vpeljati strogo evidenco naknpnih cen živine pri ii-vinorejcu kakor tudi prodajne ceno mesa. Ta ovl-denea je dandanes lahko mogoča, ker morn itak vsak mesar, ki kolje živino, plačati od nje prometni davek, ki se izračuni od nakupne cene. — Navzlic temu bi bilo uvesti obligatno prijavo prodaje vsakega iivinčeta z navedbo cene in kupca. Merodajna pa mora biti ona cena, ki jo dobi za goved kmet, pa naj jo proda direktno mesarju nli mešelnrju-prekupčevalcu. Nikakor pa ne ki jo plača mesar posredniku. valcu. Nikakor pa ne sme obveljati cena, Sadni frg ^ Maribor, 2- novembra. Sadna trgovina se razvija v še precej normalnem tempu, toda pri nazadovanju cen za vse vrste jabolk. Nakupna cena je padla za 10% od nafiega zadnjega poročila. Vzrok je iskati v velikih ponudbah in zastoju izvoza, katerega oviralo zlasti nove devizne odredbe inozemskih uvoznih držav. Pomanjkanje gotovine pri naših izvoznih tvrdkah, ki zelo ovira nakup blaga, ima svoj vzork v prvi vrsti v deviznih odredbah Ponudbe so izredno velike, zlasti iz Savinjsko in sotelske doline, dočim je v Slovenskih goricah, v ormoškem in ljutomerskem okraju sadje po veČini že razprodano. Največ sadja se nalag i danes ob progi Grobelno—Rogateo in sicer je glavna nakladalna postaja Šmarje in Mestinje. Trgovino pa ovira velika oddaljenost nekaterih sadnih okolišev od Železnice, kar dovoz znatno podražuje ter s tem eeveda znižuje nakupno ceno. Poleg tega se mora vršiti stroga izbira sadja, ker se pri dolgotrajni vožnji po slabih cestah mnogo blaga obt' lče, da ni več sposobno za eksporL Kot najboljša odjemalca za naša jabolka nastopata Se vedno Dunaj in Italija. Na obeh tržiščih nam pa dela veliko konkurenco Švica, ki nudi svoja jabolka fco italijanska meja do 30% ceneje, kakor moremo nuditi mL Poleg tega je švicarsko sadje zelo skrbno izbrano in pakirano ter na oko mnogo lepše od našega. Edmo, kar daje našemu štajerskemu sadju konkurenčno možnost na evropskem sadnem trgu, je neprekosljivo fini okus naših jabolk, odločuje pa še vedno v prvi vr':ti zunanjost, katero bodemo šele z dolgoletno selekcijo in skrbnim zatiranjem vseli bolezni in škodljivcev lahko dosegli. Potem bi bilo naše sadje res lahko brez vsake konkurence ter bi celo z lahkoto izpodrinilo kalifornijska jabolka, ki obvladujejo danea svetovni trg, pa imajo v primeri z našimi okus kakor repa. Nekatere naše izvozne tvrdke so poslale nekaj blaga v zadnjem času v Egipt, vendar cenn ne konvenira. Egiptovski trg obvladuje Amerika in Grška, ki pa uvaža tja večinoma naše južnosrbsko sadjo iz Tetova. Na Nemškem sadnem trgu so danes sledeče cene za jabolka: namizna v zabojih (po 50 kg) Berlin: 8—20, Mttnchen 10 25, potrošnja Berlin 4—10, Milnchen 5—10. — Na nemških sadnih izložbah v Leipzigu in KOlnu se je pojavilo tudi rusko krimsko sadje, kateremu priznavajo nemški strokovni listi prvovrstno kvaliteto po zunanjosti in po okusu. Že letos je pridelala Rusija okrog 4000 vagonov jabolk, tretjino za izvoz. Njen glavni odjemalec so zaenkrat nordijske države, vendar 6tli že v Nemčijo. Na Krimu in Kavkazu pa neprestano ustanavljajo velikansko sadne plantaže in v doglednem času bo Rusija postala odločujoč faktor na evropskem sadnem trgu. Letos so zgradili v Sebastopo'u velikansko skladišče za jabolka z najmodernejšimi napravami. Takih skladišč nameravajo zgraditi še več ob kavkaškl obali. Visoke tehniške in komične Šola v Pariza ZHkunllo dovoljena. Inilnlrskc študij . Prlnr. ndel. tudi za dop. predavanju. Diplomski l/.p!tl v frnncnskcm In nomSkein Jeziku. Podrolnm pojasnila: 11,1'erronet,Paril VII. 6. Med glavne vzroke padajočih cen živine Jo smatrati tudi neprimerno visoko razvito mešetar-stvo. Delomržni elementi, med njimi žal tudi mnogo kmetsklh posestnikov, se je vrglo na la lahek zaslužek, da baranlajo z živino, jo prekupčujejo in pri tem škodljivo vplivajo na cene. Mešetarji in prekupčevalci se ne zadovoljijo samo z barantnnjem na sejmih, ampak hodijo celo od hiše do hiše In iz-mamijo od živinorejcev, ki jim niso znane tržne razmere, najboljšo živino za naravnost sramotne cene. Tako mešetarstvo bi morale oblasti preprečiti, kajti ono pomeni za našega kmeta naravnost izmozgavanje. Mešetarjcv naj bi bilo le omejeno število in mošetariti bi smeli le na živinskih sejmih. Prepovedan pa naj bo nakup živine po meše-tarjih po hišah. 7. Toisto naj bi veljalo tudi pri prodaji prašičev, ki naj se kupujejo prevsem na sejmih in, ako po hišah, tedaj tudi samo od mesarjev in izvoza nikov. Tudi tukaj bi bila na mestu obvezna prijava cen in lastnikov prašičev, ki so jih prodali. 8. Tudi za vino bi bili umestni nekateri ukrepi, ki bi znatno dvignili konsum tega pridelka, obenem pa omogočili vinogradnikom vsaj kolikor-toliko primerne cene za njih pridelek. — Tako smatra glavni odbor, naj bi oblast normalizirala «a-služok vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki naj bi ne smel prekoračiti višine nakupne cene za vino. Tudi v tem pogledu bi bila umestna obvezua prijava prodaje vina z navedbo cene in kupca. 9. Izvaja naj se etroga kontrola vina pri prodaji. posebno pa pri vinskih trgovcih in gostilničarjih. Da bo to možno v večji meri izvajnti kakor doslej, naj se nastavijo pomočniki kletarskega nadzornika, ki jim je izdati nalog, da se energično zavzamejo za izvajanje vinskega zakona. Obenem bi bilo opozoriti sodno oblast, da najstrožje kaznuje kršitelje tega zakona, predočujoč jim veliko škodo, ki jo povzroča nesolidna trgovina našemu vinogradništvu. 10. Gostilničarji pravijo, da si morajo pri vinu poiskati večji zaslužek, ker je konsum manjši, oziroma, ker je preveč gostilničarskih obrti. Tudi temu zlu se da odpomoči: Danska uprava naj izvrši revizijo gostilničarskih obrti. One, ki ne odgovarjajo svoji nalogi, je kratkomalo ukiniti. Podelitev novih gostilničarskih koncesij se naj pa ▼ bodoče omeji do skrajnosti. Glavni odbor je mnenja, da je s tem podal kralj, banski upravi dovolj konkretnih predlogov, ki se dajo izvesti v čim krajšem času in bodo znatno omiliti današnjo gospodarsko krizo. Uspeh bo pa dosežen le tedaj, če se tu predlagani ukrepi izvedejo čimprej, kajti kriza je skoraj že nn višku in bati se je, da slovenski kmet ne bo imel sredstev, da bi plačeval v redu, kakor doslej, svojih davkov. Nujna pomoč je torej potrebna. — Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Devizni in valutni promet. Na podlagi pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami je sklenil finančni minister, dn morejo poobl. banke našim državljanom in tujim podanikom, ki stalno žive v naši državi, prodajati tuja plačilna sredstva za njih osebne potrebe do največ 500 Din enkrat mesečno brez posebnega odobren ja, zabeležiti pa je treba te prodaje v osebne legitimacije kupcev, nadalje da se zniža minimalna vrednost blaga, ki jo odreja čl. 6. pravilnika kot svobodno ziivarovan je dolgov, zniža od 5000 na 1000 Din s tem, da se pri izvozu mora izvršiti zavarovanje valute za vsako vrednost blaga, označeno v ceuovniku; samo slučajne pošiljatve blaga v vrednosti 1000 DLu so proste zavarovanja valute. Naša zunanja trgovina. Sedaj so objavljeni podatki o naši zunauji trgovini za prvih 9 mesecev 1931, iz katerih je. razvidna razdelitev naše zunanje trgovine po posameznih skupinah. Pregled ka-| že. dn se je po odstotkih vrednosti naš uvoz raz-i delil sledeče: živa živina 0.06 (v prvih 9 mesecih ! lani 0.5), hranila in pijače 7.92 (8.04), sirovine in polfabiikati 17.52 (18.63) fabrikali 74.36 (72.77), zlato, platina itd. 0.14 (0.06). Iz tega pregleda je razvidno, da je delež fabrikatov v naši zunanji trgovini letos narastel. Izvoz pa daje sledečo sliko: živa živina 16.41 (12.33), hranila in pijače 34.72 (34.63), siroviue iu polfabrikati 42.71 (45.93), fabrikati 7.16 (7.10). Edino živina je svoj odstotni delež zvišala, (absolutno se je izvoz zmanjšal od 617 na 567 milij. Din), dočim so ostale pozicije nazadovale, le fabrikati so bili neznatno višji (tudi njih absolutna vrednost je padla od 355 na 263 milij.). V milijonih Din so posamezne skupine znn-šale: uvoz živino 2 (26). hranila in pijače 801 (424), siroviue 2.826 (3.840), zlato 5 (3); izvoz: živina 567 (617), hranila in pijače t.277 (1.788), si-roviuo 1.572 (2.298), fabrikati 264 (355). Povišanje dlskoiHite obreslrr mere pri Državni hipotekami banki. Kakor poroča belgrajska revija sNaroduo blagostanje,-. Je Državna hipotekama banka zvišala svojo diskontno obrestno me-ro na 12%. Tj Jmiu> j* v. M r v t. v V i' л n ).',* • V. V t .»' .' i.. J . Z. Л. J* i. It \ХЦЛ i ^.it-i * .« .'P'-if^ t V .1*4! '.»k tc.nbj I ».'••» »t v*. 'Л H.« Y> -r « f f«. i ,4 lir * ' <% i" t h v.*" h'S ц. > X' t- •• A •л* МЖТ5 v rl i^it-u-a'a-t- '»•'■ i' ■•> St -4V 'trnka i * y> "4 k!".' 'V M r rtn> t" i il»'|t»J» >,♦ M o* j, 'i i lf j1 V'vv 4<*.v» 4 » * i i 't\ Temu povišanju primerno naj oi se zviša.a tudi obrestna mera za vloge, da se pospeši formiranje in dotok novega kapitala v denarne zavode. Konknrz je razglašen o imovini Gobec Mirka, zasebnika v Celju; roki 7. nov., 26. nov. in 10. dec. Vpis v zadružni register: Gozdna zadruga v Kovorju, r. z. z o. z. Borza Dne 2. novembra 1081. Denar V današnjem deviznem prometu je ostal le tefnj Curiha neizpremenjen. Popustili pa so tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona, Pariza in Trsta. Učvrstila sta so le tečaja Newyorka in Prage. Vse zaključene devize jo dala Narodna banko. Promet je bil srednji. Ljubljana. Amsterdam 2271.03 - 2277.87, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1098,45-1101.75, London 212.85-220.35, Newyork 8635.01-8692«, Pariz 221.89—222.55, Praga 166.96—167.46, Trst 287.42 —293.42. Zagreb. Amsterdam 2271.08—2277.87, Bruselj 786.39—787.75, London 212.85—218.67, Milan 287.42 —288.32, Newyork kabel 56-16.01 -5663.01, ček 5635.01—5642.01, Pariz 221.89-222.55, Praga 106.96 —167.46, Curih 1098.45—1101.75, Skupni promet brez kompenzacij 7.95 milij. Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.19, London 19.35, Newyork 513.75, Bruselj 71.50, Milan 26.86. Madrid 45.60, Amsterdam 206.80, Berlin 121.30, Stockholm 114.50, Oslo 110.50, Kopenhagen 111.50, Sofija 3.72, Praga 15.22, Varšava 57.45, Budimpešta 90.025, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsiug-fors 10.50. Belgrad. Amsterdam 2271.08-2277.87, Berlin 1341.50-1868.50, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1098.45—1102.75, London 212.85-220.35, Ne\vyork ; 5685.01—5652.01, Pariz 221.87—222.55, Praga 166.46 I —167.46. Trst 287.42-293.42. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.70, valuta 12.55. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila v začetku na zagrebški borzi čvrstejša, kasneje pa je popustila. Vojna škoda je bila zaključena najprej po 285, nato po 280 in na koncu po 277. Promet ni bil znaten, do zaključkov je prišlo v promptni škodi 800 kom., 7% Bleru 3000 dol. in begi. obveznicah 200.000. Tudi na belgrajski borzi je bila škoda slabejša kakor tudi begi obveznice. Promet je bil slab in so bili zaključki v vojni škodi 250 kom., v begi. obveznicah 98.000 in v 7% invest. posojilu 17.400. Nadalje je bilo zaključeno 1000 dol. 7% Blera. Ljubljana. 8% Bler. pos. 68 bi., 7% Bler. pos. 59 bi.. Celjska 150 den.. Kred. zavod 195 den., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pnp.: 7% inv. pos. 64 —65, agrarji 88 bi., vojna škoda ar. 274—280 (285, 280, 277), kasa 274—277, 12. 290 bi., 7% Bler. pos. ar. 59-60 (58, 59), kasa 59—60, 8% Bler. pos. ar. in kasa 65 -67, 7% pos. Drž. hip. banke 63 den., 6% begi. obveznice 42.50—44 (41, 42.50). Belgrad. 7% inv. pos. 64 -65 (65.50, 64.50), vojna škoda 271—278 (272), 6% begi. obveznice zaključek 43.50, 48.25, 8% Bler. pos. zaklj. 66, 7% Bler. pos. 58—61. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.80, Wiener Bankverein 18, Escompteges. 118, Alpine 11, Trboveljska 24.50. Žitni trg Novi Sad. Cene pšenice: Kakor so odrejene po zakonu za november. Koruza baff.. sr. dec., jan. 62.50—67.50, bač. marec, april, maj 80—85, srom-ska maj 80 -85, sr. sušena 80—82.50, bač. stara 99—101, gorban. stara 95—97.50, južnoban. stara 90 -92.50, sr. okolica Indjija 99—101, sr. okolica Sid, stara 101—103, bač. sušena 78—82, ban. sušena 71—73. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 35 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica dec. 10.61, zaklj. 1064—10.65, marec 11.58-11.80. zaklj. 11.75—11.76, rž dec. 12.10— 12.20, zaklj. 12.20—12.22, marec 12.90—13.22, zaklj. 13.22-13.25, koruza maj 18.50—13.96, zaklj. 13.50 —13.52. Živina Dunajski goveji sojem. (Poročilo tvrdke Edv. "Saborsky et Co., Dunaj.) Na trg so prignali 2477 igoved, iz Jugoslavije 159. Cene: voli najboljši 1.73, I. 1.35-1.50, II. 1.15-1.25, III. 0.90—1.05, kravo I. 0.95-1.05, II. 0.75-0.85, biki 0.70—1.08, klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: Za dobre kvalitete je bila živahna kupčija. Cene so ostale neizpremenjeno. Deželni pridelki Cene poljskih pridelkov na spodnjem ptujskem polju so bile 30. oktobra 1931 sledečo: Beli krompir: Pri nazadovanju cene na 70 Din nobenih zaključkov. Zgodnji krompir: Neizpremenjeno. Čebula je nazadovala na 250 Din. Kupijo se le manjše množine za promptno odpremo. Česen, ližol in zelje neizpremenjeno. Jajca Vendar je situacija tudi v Angliji postala čvrsta in z njo v Švici. Nasprotno pa je poslala situacija v Italiji mlačnejša, ker ponuja tja Poljska blago po izredno nizkih cenah. Nakupna cena se je zvišala na Din 1.20. Pridobivajte novih naročnikov! Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhhai, srbež In drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta, če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV, j Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, ! I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartuhć, Zagreb, Jelačičev trg 20. Zimsko kopališče „Ilirije" Kdo se ne spominja prijetnih dni, ki smo jih preživeli poleti v ilirijanskem kopališču. Utrujeni in čemerni smo prihajali, sveži in čili smo se vračali. Toda prišla je jesen, z jesonjo mraz in vrata kopališča so zaprli in nas s tem prikrajšali za ure, ki so bile res košček solncu v vsakdanjosti. Vendar Ljubljančanom ne bo treba čakati na kopanje tja do maja. Ljubljana jo poleg Belgrada edino mesto v Jugoslaviji, ki ima zimsko kopališče za kopanje in za šport. Sto in sto kopalcev se veseli na otvoritev lepega bazena, kjer je mogoče tronirati plavanje in skoke v vodo pruv tako kakor zunaj na prostem. Kakor čujemo, se bodo vršili v okvirju plavalne sekcije S. K. Ilirije tudi kurzl zn začetnike v cravvlu. Pridnim in nndar-jenim plavačem bo v teh luirzih dana možnost, da bodo sprejeti v klubsko plavalno sekcijo. Začet-niške kurze bo vodil klubski trener, pouk bo brezplačen. V drugih državah skrbe za zimska kopališča mestne občino. Pri nns pa si je to težko nalogo postavila S. K. Ilirijn In s tem storila pomemben korak naprej s športnega in s socialno-hlgijenskega stališča. — Našim plavačicam in plavačem, ki so bodo podali z otvoritvijo zimskega kopališča v aster trening, želimo veliko uspeha, da se pripravijo na težke naloge prihodnje sezone. Prvič smo imeli letos mednarodno plavalno tekmo v Ljubljani. Nnstopil jo svetovni prvak dr. Вагапу. Videli smo lahko nastop plavalcev mednarodnega slovesa; tudi water polo itrra pridobiva prijatelje. Skratka: v zimskem kopališču bodo imeli ludi aktivni plavalci priliko pripravili se za prihodnjo sezono, ki bo prinesla še več takih mednarodnih plavalnih prireditev. Zlasti bo prirejenih več water polo tekem. Zaradi tega bo letos v zimskem kopališču živahno. Kopališče se otvori danes In bo odprto ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljnh ter praznikih ves dan in bo vstop v kopališče proti majhni vstopnini dovoljen vsakomur. Z marl jivim kopanjem bomo koristili samim sebi, krepili in utrjevali si bomo naše telo — oni, ki se kopljejo tudi pozimi, ne poznajo nahoda — obenem pa z dobrim posetom podprli stremljenja uprave kopališča S. K. Ilirije. Plavalni treningi S. K. Ilirije v klubskem zimskem kopališču se vršijo ob torkih, četrtkih in sobotah, pričenši z. današnjim dnem. Za vse dneve velja urnik, ki je nabit na seke.ijski deski v kopališču. Nove interesente, ki se želo vpisati v plavalno sekcijo, bo sprejemal trener ob času tre« ningov. Uprava kopališča S. K. Ilirijo opozarja vse cenjene goste, ki so pustili v kopališču svojo plavalno opremo, da pridejo po isto tekom tega tedna v času od 14 do 15. Radio Programi Hadio-Liubljana t Torek, 3. novembra: 11.30 Šolska ura: Kaj bi rad povedal mladini (Fr. Sal. Finžgar). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Manica Komano-va). — 18 Salonski kvintet. — 19.00 Prof. Andree: Uvod v radijsko tehniko, 19.30 Dr. Vcber: Etika in sociologija evangelijev. — 20 Volivni govor ministra dr. A. Kramerja. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čae in poročila. Sreda, 4. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čae, plošče, borza. — 17.3G Salonski kvintet. — 18.30 Alojz Zupane: Belokranjske pripovedke. — 19.00 Dr. Nikola Preobra-ženski: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Juš Kozak »Št. Peter« (prof. Fr. Koblar). — 20.00 Volivni govor dr. V. Ravniharja. — 20.30 Samospevi g. Marjana Rusa. — 21.00 Samoepevi gdč, Štefke Korenčanove. — 21.30 Plošče. — 22,00 Čas in poročila. Drugi programi t Sreda, 4. novembra. Belgrad: 12.05 Radio orkester, 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Lahka glas-ba. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Komedija. 21.00 Radio orkester, 22.20 Klavirski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.00 Rezervirano za prenos. — Budapest: 12.05 Radio orkester. 17.25 Popoldan, ski koncert. 19.00 Ciganska glaeba. 20.30 Spominsko slavje. 22.15 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Operni koncert. 13.10 Plošče. 19.45 Simfonični ple-6i. 20.45 »ZastavonoSinja«, igra. 22.25 Večerni kon. cert. — Milan; 12.00 Pestra glasba. 19.15 Plošče. 20,445 Spominski večer. — Piaga: 19.00 Prenos iz gledališča. — Langenberg: 20.45 Simfonični kon. cert. 23.00 Lahka glasba. — Rim: 13.10 Peetra glas-ba. 17.30 Pester koncert. 21.00 Koncert italijanske glasbe. — Berlin: 20.00 Pester večer. 22.00 Plesna prireditev. — Kntovlce: 20,15 Večerni koncert. 22.50 Plošče. 20.00 Domača glasba. — Stut-gart: 19.45 Zabavni koncert. 20.15 Pester program. 21.15 Studijski koncert. — London: 13.15 Radio orkester. 20.15 Koncert BBC orkestra. 21.30 Paradni koncert. 23.35 Plesna glasba. — Trsti 13.00 Pestra glasba. 17.45 Lahka glasba. 21,15 Koncert moderne italijanske glasbe. 22.25 Lahka glaeba, GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni uradnik gospod Anton Krč danes po dolgotrajnem trpljenju umrl. Izredno marljivemu sodelavcu ohranimo trajen spomin. »SLAVIJA«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telefon št. 2176, 2276 PODRUŽNICE: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek Novi Sad in SpJit | Vsaha drohna vrnt'co l'iO (»In nll vnnhn beaeda OO par Na|man|£l og'aa r Si In. Oglasi nad devet vrnile ee računnto vtA«.. Zn odijovur loam.ol Nu vpruftan{B brrx znamhr nc odfjovartiimol Učite'ja aH učiteljico francoščine, zmožno moč, sprejme Jezikovna šola. Gosposka ulica 4/1. Vajenko za modistovsko obrt takoj sp-ejme Stana Janči-gar — Gregorc, modistka, Ljubljana, Šmartinska c. št. 6. Dekle nekoliko vešče domače kuhinje ter gostilne, želi službo kot pomočnica v kuhinji. Gre en mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 12.940. •иииш Učitelja slovenščine sprejme Jezikovna šola, Gosposka ulica 4/1. Krojaškega vajenca sprejme modni salon F. Potočnik, Ljubljana, Mestni trg 5/11. Šivilje ripaserke, izurjene in pridne, ter vajenko sprejme tovarna pletenin »Lana«, Rimska 2. и asa Čn mernik o va šoferska šola Liubliana, DunalsUa c. 36 |Jugo-avtol Prva oblast koncesiontrana Prospekt št 16 zastoni Pišite poni! Učenkam pletiljam brezplačen pouk 'e si nabavilo pri nas pletilni s..O|. »Tehna- družba. Liubliana Mestni tre 25 1 Pošteno kuharico ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, iščem k štirim osebam v starosti 26 do 30 let. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.936. Rojena Francozinja poučuje francoščino. Ura 10 Din. Florianska ulica 31/1. Posojilo 15—20.000 Din išče soliden obrtnik, ki nudi polno garancijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Sigurno 8—10' št. 12.880. Jezikovna šola Gosposka ulica 4/1. Pouk v nemščini, francoščini, italijanščini, češčini. Tečaji za posameznike, za odrasle in otroke. Cene zmerne. Stanovanja Velika soba z električno razsvetljavo se takoj odda v Rožni dolini, cesta IX štev. 18. 7«™ 3 ^ O ja a J n ti > ee t še k .. f S » jđ i, rt , I C t1 S i, N !. - J. £ > .c g a — з ~ "SSri 2 S 5 5 ' s .r. -z: ta c;« = л = ■*• o S ~ a ~ S. ч: c —- _ — i* d -ti ft d c i- > Dr. Joža Lovrenčic: ■ac e zl — c u = £- £л ■ii I 24 flnoli izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. >Vse je pripravljeno, hči. Glej, kar si se ti mudila na obzidju, so že prinesli hlapci bršlina in lovora, da ovijete stebre in okrasite dvorano. Le urno, mladenke, in pomagajte, vaše roke so spretnejše za tako delo in okusneje uredite vse! Ti Ena pa stopi tudi k ognjišču in poglej, če je vse v redu, kakor sem naročil,« je dejal kralj in Ena je z družicami odšla v dvorec. Od gradiščnih vrat se je približal Adnamat. »Kralj,« je javil, "Epulo s svojimi je že ob vznožju!*: Dvanajst velmož se je pognalo v sedla in odjezdili so Epulu naproti, kralj sam pa je s starejšimi šel do gradiščnih vrat, da tam pričaka in sprejme ljubega gosta. Narod je iz vseh koncev gradišča vrel za njimi, celo stara Kara je zapustila svojo kočo pod pečino in hitela, da ne bi zamudila in bi mogla opazovati, kako, sprejmejo mladega kralja, iz česar bi potem predla in motala niti svojih prerokovanj. Adnamat s svojimi stražniki je imel ob vratih dovolj posla, da je vzdržal red, zakaj vsi so silili v ospredje, da bi prej ugledali istrskega kralja in ga lx>lje videli ter presodili, ali je tak, da bi bil vreden drug njihove lepe kraljičine. Otroci so bili splezali na obzidje, se prerivali in se drli kakor vrabci, da jih ni mogel strahovati Kran, ki mu jih je bil poveril Adnamat in je moral sam mednje, da jih je pomiril. Komaj se je vrnil stari čuvaj na svoje mesto ob vrata, so otroci na obzidju znova zavreščali. »Gredo, gredo! Jih že vidimo. Še zadnji ovinek imajo. Naši so se jim že pridružili!« so obveščali in hiteli, kdo bo prej kaj novega povedal. Izza ovinka v rebri je pritopotal konj vrante in na njem je sedel ponosno vzravnan Epulo v v^jni opremi, ki se je bleščala v solncu, kakor da je vsa iz samega suhega zlata. Narod, zbran ob vratih, je ostrmel in obmolknil; še otroci so potihnili in gledali zavzeti junaka, kakršnega so si predstavljali, ko so slišali pripovedovati o kraljeviču, ki se ni strašil jezerskega zmaja in ga jc končal ter dobil v plačilo lepo kraljevo hčer, katera je bila na vrsti, da jo pogoltne nenasitna pošast. sAli bo ta kraljevič tudi dobil našo kraljičino?<: : Saj ni premagal zmaja!« »Kdo pa ti je povedal, da ga ni?« Kdo mi jc povedal? Glej ga, ali ne veš, da ni več zmajev?« : Pri nas jih ni, a doli ob morju, kjer je kraljevič doma, so gotovo še!« »Če so, potem jih ni pokončal...« »In ni zaslužil naše kraljičine, čeprav je tako lep!« Otroci so tiho modrovali, med tem ko je med narodom završalo, zakaj Epulo se je približal in mogli so ga videti vsi in od ust do ust je šlo, da je lep, kakor bi bil Belenov brat. »Živel Epulo, kralj Istrov! so vzklikali vedno glasneje in glasneje in dvigali roke in mahali z njimi, da hi pokazali, kako so mu hvaležni, ker se je postavil po robu Galom, ki bi sicer gotovo preplavili i vse plodne ravni in mogoče že naskakovali samo \ Silikansko gradišče. »Živel Prono, kralj Karnov! Živela kraljičina ) Ena, hči njegova!« je odmelo v odgovor iz Epulovega i spremstva, ki mu je sledilo in ni hotelo biti manj navdušeno od naroda za obzidjem. Ena je slišala v dvorec, kako ji vzklikajo, in ni j vztrpela v notranjosti. Z družicami je prišla v klo-| nico, kjer so bile ovile vse stebre z zelenjem, da je bila slavnostna, kakor je še niso videle. Kraljičini je drhtelo srce v veselem razburjenju in najrajši bi pohitela k množici, se pomešala med njo in neopa-žena pozdravljala Epula in gledala, kako jo iščejo I njegove oci. Epulo je prijezdil do vhoda, zaustavil konja in ročno skočil z njega. Adnamat je bliskoma prijel kraljevega vranca in Epulo je stopil do Prona, ki »e mu je bližal in mu stisnil roko ter ga pozdravil: »Pozdravljen in dobrodošel Epulo, kralj Istrov, v našem gradišču! Čakali smo te in pričakali — Belen ti naj bo dober!« »Hvala ti Proino, kralj Karnov, za pozdrav in sprejem! Dolgo sem želel priti v tvoje gradišče, a Heso me je zadrževal in zadržal delj, nego sem mislil. Belen nam bodi danes in vsevdilj dober nama in narodu Karnov in Istrov!« je odzdravil Epulo z jasnim in polnim glasom, ki je zvenel kakor bi udaril ob bron. Belen, Belen, kraljema bodi dober!? je zaorilo med množico in klici niso prenehali vso pot do dvorca, kamor so spremili oba kralja, zgrinjajoč se za njima in prehitevajoč ju, da sla stopala ob strnjenih vrstah in morala odzdravljati na desno in levo. Z a jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: KareJ CeA, izdajatelj: Ivao Kakor bo. Urednik: Franc Kromžar.