Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 7. avgusta 1955 St 177 Leto tX. (XTL) MARIBORSKI Cena 1 Dir Uredništvo ta uprava: Maribor, Gosposka id. 11, tet 2440 ta 2465 / IguMjana, Knafljeva ul. 5, tel. 8122, 8128, 8124, 8126 ta 812«. / Izhaja razen nedelje bi praznikov vsak dan ta stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din. I Oglasi po ceniku. I Oglase sprejemat« tudi uprava »Jutra« ta »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun St- 11.409.1 Posamezna štev. 1 Din. „JUTRA“ Razstave Mariborskega tedna Kratek pregled in nekaj kritičnih pripomb Namen vsakoletnih razstav na Mariborskem tednu, je, pokazati čim nazornejSe, kaj naš obmejni Maribor zmore in premo, re, kako napreduje in kako se razvija na vsestranskem gospodarskem in kulturnem področju. Zaradi tega pa imajo vse razstave prvi vrsti propagandni značaj in so verna slika vsega resnega dela na področju narodnega gospodarstva, ki ga dviga v naših obmejnih krajih stremljenje po napredku. Vse razstave letošnjega Mariborskega tedna so nameščene v poslopjih de-kl!ške meščanske šole v Cankarjevi ulici in osnovne šole v Razlagovi ulici. Na prvi pogled pričajo obiskovalcem, da so organizirane z veliko voljo in ljubeznijo ter razumevanjem namena Mariborskega tedna. Razvajeno, tako zvano poslovno oko, Ifestasiška razstava trojice ki jo tvorijo akademski slikarji Gojmir A. Kos, Miha Maleš in akademski kipar France Gorše, razstavlja na Mariborskem tednu okrog 115 olj, grafik in kipov v raznem materialu. Nad polovico del je novejšega datuma in bodo zdaj v Mariboru prvikrat razstavljena. Mariborsko občinstvo še posebej opozarjamo na to razstavo, ki bo dostojno reprezentirala likovno tvornost slovenske metropole. — Slika predstavlja reprodukcijo »Dveh pajdašev«, najnovejšega izmed Goršeto-vih kiparskih del. M si jih morebiti zazalelo v nekoliko drugače organizirani obliki, toda kakoa* smo že uvodoma omenili, njih namen ni kupčija, marveč propaganda. Prav gotovo pa ae bodo od leta do teta spopolndle in bodo nedvomno mnogo pripomogle napredku tujskega prometa in razvoju letoviščar-atva v našem Mariboru, ki ga po pravici nazivajo mesto vrtov in zelen. Tujsko * prometna razstava Nameščena je v prvem nadstropju Cankarjeve šole ter urejena naravnost z vidno smiselnostjo. Organizatorji z uradnikom »Putnlka« g. Alfredom Kraljem na čedu eo z najboljšim razumevanjem »motreno razdelili razstavljeni material tako, da že na prvi pogled nazorno prikaže obiskovalcu tiste kraje, ki jih propagiramo kot naj- romantičnejše in najlepše. Prikazati jih v njihovim naravnih krasotah, to je glavni Tehnično je letos tujsko-prometna razstava na višku. Rakstavni material je po-namen razstave in v tem je tudi v potni meri uspela. srečeno izbran. Na temnomodrih tapetah iz jute se efektno odražajo in učinkujejo vse razstavljene slike, ki prikazujejo med drugim nekaj sijajno posrečenih tipičnih motivov iz mesta in njegovega najširšega zaledja. Na levi strani dominirajo solčno in vinorodne Slovenske gorice. Posebnost med razstavljenimi posnetki je diagram Prekmurja, kamor tudi že prodira zadnja I leta skrb činiteljev za razvoj tujskega prometa. Na desni strani se košati zeleno Pohorje z romantičnim Kozjakom. Zelo posrečena je propagandna karta za Pohorje, koristna pa je tudi tabela cestnega omrežja in poti po vseh pohorskih vrhovih in grebenih. V ozadju so lepi in izbrani diapozitivi, ki 'prikazujejo naše mesto in okolico v raznih letnih časih v njeni značilni zunanji podobi. Pozornost pa vzbuja med njimi Pajtlerjev skrbno in precizno izdelani relief Pohorja. V ospredju so nameščeni kolorirani motivi v miniaturi, ki prikazujejo lepoto in tipičnost naših Slovenskih goric, našega mesta in njegovega najmodemeješega kopališča na Mariborskem otoku. Tipičnost Slovenskih goric je podčrtana s klopotcem in vinogradom, ki se koplje v žarkem poletnem solncu, mikavnost Pohorja pa s Pohorskim in Senijorjevim domom. Brez mogočnih diaramov naše slovenske pokrajine bd si tujsko-prometne razstave sploh ne mogli zamisliti. Veliko pozornost :tauja letos dovršeno izdelani diaram Slovanskih goric s precejšnjim delom Dravskega polja in reke Drave, ki reže ravnino od solnčnih, z vinsko trto posajenih gričkov in v njive ter travnike preoranih položnih pobočij. Diaram nazorno prikazuje valovitost in tipičnost terena in jasno pove, kod te pelje, oesta ali pešpot iz kraja v kraj. Mimo tega pa je diaram Slovenskih goric v tako: veliki obliki dragocena pridobitev naše Tujsko-prometne zveze in bo dobro služil propagandi za naše gorice na vseh mogočih razstavah doma in v tujini. Zanimiv je tudi diaram slovenskih dežel a pregledom vseh važnejših zdravilišč, Planinski čar in skrivnostne lepote pa dihajo iz diarama zelenega Pohorja, ki je razstavljen v osprednju. Posebej moramo omeniti razstavljeno prvo sokolsko planinsko postojanko na pohorski goličavi. Precizno je izdelana v miniaturi in vzbuja veliko pozornost pri vseh obiskovalcih razstave. Mimo svoje važnosti v planinskem kraljevstvu pa obenem zgovorno dokumentira agilnost in požrtvovalnost mariborskih Sokolov, kd bodo spravili novo planinsko postojanko pod streho še letos z lastnimi žulji pridnih in delavnih rok. Končno naj še omenimo, da vzhaja tujsko-prometna razstava najboljše vtise med vsemi. Fotoamaterska razstava Fotoamaterska razstava letošnjega Mariborskega tedna je bila organizirana na pobudo mariborskega fotoamaterja uradnika »Putnika« g. Alfreda Kralja. Materija! je razstavljen v dveh sobah in diha iz njega ljubezen naših fotoamaterjev do fotografije in do matere narave ter vsega njenega in človekovega stvarstva. Razstavljenih je veliko število krasnih posnetkov, ki prikazujejo lepote naših krajev iz vse države, kd prikazujejo človekovo življenje in njegove uspehe v najrazličnejših niansah. Svoje najlepše posnetke so razstavili številni mariborski, ljubljanski, za- „Katollčan - sovražnik države“ Kulturni bo] v Nemčiji Je v polnem razmahu — Narodni socialisti dolže politični katolicizem, da s pomočjo komunistov izziva verske boje, da bi na ta način oslabil sedanji režim — Ostra kampanja tiska Pogled na Mariborski otok & "S Berlin, 7. avgusta, r. Verski boji v Nemčiji so zavzeli v zadnjem času tak pomen in obseg, kakršnega si ne želijo ne voditelji narodnega socializma, ne katoliški, ne protestantski škofi. Po službenih informacijah do tako velike borbe gotovo ne bi prišlo, da niso razni podzemski elementi izkoristili prilike in vlivali olje v ogenj ter tako izzivali nov kulturni boj. Uradno zatrjujejo, da se je zanesla tako v katoliške, ka.kor v narodno socialistične vrste komunistična propaganda in provokacija, ker je bilo pri preiskavah že ponovno ugotovljeno, da so v razne na zunaj verske incidente in afere zapleteni komunisti, ki so pomagali zlasti bivšim centrumašom, ki so se postavljali na čelo pokretu proti narodnemu socializmu. 0 tej novi kulturni borbi je imel propagandni minister dt. Gobbels te dni velik govor. Ostro je; nastopil proti onim katoliškim in protestantskim voditeljem, ki so se neposredno postavili v boj proti narodnemu socializmu, ki po besedah dr. Gobbelsa ne pomeni ni-kake strankarske ali strankarsko uzur-patorske, nego narodno oblast. Potem takem so ti ljudje proti narodu in državi ter jih bodo zato zadele vse zakonske posledice. Nacionalni socializem se noče boriti proti afcrkvi* nego proti onim, ki bi hoteli cerkev izkoristiti za svoje dvomljive namene, ki so toliko bolj nevarni, ker so v njihovo delo zapleteni tudi temni elementi, za katere je to dobra prilika, da prizadenejo narodnemu socializmu kakršnekoli nevšečnosti, ker jih je narodni socializem enkrat za vselej likvidiral. Kar se tiče Stahlhelma, je dr, Gobbels odkrito izjavil, da bo v vsej Nemčiji razpuščen. Skliceval se je na izjavo maršala Mackensena, ki je bil do zadnjega častni predsednik te organizacije. Kakor znano, je Mackensen poslal vodstvu Stahlhelma pismo, v katerem podaje ostavko na svoje mesto, ker smatra, da je organizacija dovršila svoje delo in sedaj ni nikakega razloga več za njen nadaljni obstoj. Maršal Mackensen meni, da so interesi naroda in države sedaj v rokah narodnega socializma. Ker v javnosti vedno bolj narašča vznemirjenost zaradi verskih borb, ki jih je občutiti na vsakem koraku, so včeraj nalepili na zidove v Berlinu velike napake, v katerih podrobno opisujejo, kako je prišlo do teh borh. Narodni socialisti trdijo, da niso krivi verskih borb, ki so se v zadnjem času silno razširile nego da so jih izzvali temni tipi, ki izkoriščajo male incidente za borbo proti narodnemu socializmu. Lepaki obširno govore o incidentih v posameznih krajih, kjer so bile oskrunjene cerkve, onečaščene svete slike in kipi. Oblasti so takoj uvedle energične preiskave in vselej so ugotovile, da so ta dejanja izvršili provo-katerji. Aretirali so mnogo ljudi, ki so zakrivili ta dejanja in ki so tudi že priznali, da so delovali z namenom, da bi se široke katoliške in protestantske mase vznemirile in se usmerile proti narodnemu socializmu. Pri preiskavah so dognali, da so de- janja izvršili večinoma pristaši bivšega centroma, ki so se združili s komunisti in skušali skupno z njimi zapo-četi borbo proti narodno socialističnim oblastem. Lepaki pravijo, da je to kulturna borba, ki je bilo narodnemu socializmu vsiljena, toda narodni socialisti se bodo proti njej znali braniti. To je sabotaža 'notranjega miru in akcija proti narodu. Ko v borbi proti narodnemu socializmu ne pomaga nobeno sredstvo več, so se njegovi nasprotniki pričeli posluževati laži in provokacij. Ko je vodja narodnega socializma Hitler povedel narod naproti boljšim časom, kar se vidi na vsakem koraku, tedaj so se pričele pojavljati take zahrbtne akcije, ki ogrožajo nemški narod, njegov razvoj in zboljšanje njegovega položaja. Nekim temnim elementom še vedno ne gre v račun, da hi bil nemški narod narod miru in reda. Narodni socializem na bo, kakor ie obvladal že mnogo večjih težav, v interesu nemškega naroda premagal tudi to oviro. Nemški tisk v zvezi s tem ostro napada podzemsko akcijo političnega ka- tolicizma. »Berliner Lokalanzeiger« pravi o tem med drugim: V poslednjih tednih so oblasti v zapadni Nemčiji že v treh primerih ugotovile, da se Je pričela voditi posebne vrste politična akcija na ta način, da se narodno socialističnemu pokretu, odnosno njegovim pristašem podtika, da, so izvršili neke prestopke proti katoliški cerkvi. Prvi primer se je pripetil v Borkenu v Westfnliji. Tedaj so trdili, da eo člani narodno socialističnih napadalnih oddelkov v kapeli sv. Križa v Borkenu zažgali spovednico in oltar. Preiskava pa je dognala, da je izvršil to neki čdan društva sv. Ceeiliie Drugi pri mer se jo pripetil v Bolioltu Ta.n so neznani zlikovci poškodovali kipe svetnikov in neki spomenik °o zelo dolgi preiskavi sta bila aretirana ’va Boholtčnna. ki sta prej zelo simpatizirala s komunisti in priznala svojo krivdo. »Vfilkischer Benhachter« ugotavlja, da je‘borba katolicizma proti narobnemu socializmu zavzeli 70 tike oblike, da jo mora obsoditi vsak pošten Nemec. Italija mobilizira na novo pet divizij Oficiozni komentarji pravijo, da Italija ne more in ne sme pričakovati rešitve iz Ženeve Rim, 6. avgusta. w. Komunike ministrstva za tisk in propagando javlja: »Zaradi ved'’" novm mobilizacijskih ukrepov abesinske vlade je duce odredil mon kzacijo dveh novih divizij Assiette in Cosserio. Rrzen tega se pripravlja ustanovitev šeste divizije črnih STajc, ki jo bodo sestavljali vojni poškodovanci, bivši prostovoljci in arditi v svetovni vojni. Ta divizija črnih srajc se bo imenovala divizija Tevere. Prostovoljni dijaki bodo v kratkem tečaju iizvežbani za vstop v redno vojsko.« Glede mobilizacije petih novih divizij piše oficiozni »Giornale d’Italia«: »Vojaško uresničenje italijanske akcije se vedno bolj približuje. Ženevski sklepi niso zavrli Italije v nadaljevanju in pospešitvi vojaških priprav, ki so postale potrebne zaradi oboroževanja Abesindje' in koncentracije abesinskih čet ob mejah italijanskih naselbin v vzhodni Afriki. Dokler je bilo mogoče, je Italija skušala doseči sporazum, za kar je flokaz prijateljska pogodba z Abesinijo iz 1928. Žal je abesinski cesar na prigovarjanje svojih prijateljev in oprt na stališče 'Anglije povečal težave. Ne glede na vse to so smernice italijanske akcije začrtane vnaprej. Novi mobilizacijski ukrepi so zadnji korak, ki ga je storila Italija, da bo svojo politiko nasproti Abesiniji brez omahovanja dovedla do cilja. Narod pričakuje strnjen in z neomejenim zaupanjem bližajočo se vojaško akcijo.« Pariz, 6. avgusta. AA. »Paris-Soir« objavlja izjavo, ki jo je brzojavno dobil njegov poročevalec od predsednika italijanske vlade Mussolinija, Izjavo prinaša pod naslovom »Musolini govori m zahteva«. Mussolini je med drugim rekel: »Abesinsko vprašanje se da rešiti na miren način, če bodo tisti, ki v sedanjem času vodijo ta narod .opustili iluzijo, da bi bil mogoč kakšen odpor, se prenehajo zanašati v hipotetsko pomoč drugih naro. dov, in če pridejo do spoznanja, da je pra- vi interes Abesinije, če pride pod zaščito Italije. Ne verujem, da bi mogla stvarna in radikalna ureditev abesinskega problema priti iz Ženeve, kjer drugi problemi, ki so do neke meje podobni abesinskemu problemu, še zmerom niso urejeni, kakor n. pr. man-džursko vprašanje. Ves italijanski narod je duhovno edin v odločnosti, da pristane na sleherno žrtev ne glede na to, kako težke bi bile odgovornosti, ki bi mu jih utegnil naprtiti sedanji zgodovinski trenutek v italijanskem življenju«. Delovanje „Gestapa“ v Angliji Pariz, 6. avgusta. AA. »Matin« je da objavil vesti iz Londona o delovanju nen ške tajne policije v Angliji. Nemški taj policijski agenti intenzivno zasledujejo { banje nemških političnih emigrantov j vsej Angliji. Navodila prejemajo neposre no iz Berldma. Med temi agenti je tudi ki misar obmejne nemško-nizozemske žele niške policijske postaje v Bentheimiu. ] izključeno, da bodo organi Scotland_Ya da v kratkem pričeli nadzorovati delov nje teh agentov v Londonu in ostalih a gleških mestih. kjer imajo moderno urejeno kopališče, edino svoje vrste v naši državi, v katerem se bodo vršile v okviru Mariborskega tedna plavalne tekme za državno prvenstvo ob udeležbi najboljših jugoslovenskHt pbvaeer grebški in mnogi drugi fotoamaterji. Nekateri med njimi so prave mojstrovine tn umetnine. Obiskovalcem je razstava zelo všeč. Prav zato pa služi uspešno propagandi in prikazujejo velik napredek ter tehniko sodobne fotografije. Organizatorji so pripravili za najlepše posnetke 16 nagrad. Žirija, v kateri je bila mimo tehnikov tudi ga. dr. Lipoldova, je pri oceni gledela na motiv in na tehnično izvedbo. Razstava akvarijev Lani ustanovljeno društvo akvaristov v Mariboru se ni ustrašilo izdatkov, da ne bi na letošnjem Mariborskem tednu dokazalo najširši javnosti svojega namena in svojih že dosedanjih lepih uspehov. Pribiti moramo, da je delo naših akvaristov plemenito. Vzbujati ljubezen do narave in njenih bitij je nedvomno pomembno delo za presojo srčne kulture našega naroda. (Prirediteljem naj pa bo v zadoščenje, da so obiskovalci razstav navdušeni za raz- stavo akvarijev in da je med njimi mnogo takih, ki še tako lepih in eksotičnih ribic niso videli v svojem življenju. Razstavni odbor tvorijo gg. Tugomer Koser, Josip Toth in Ivan Radolič. Tehnično je razstava akvarijev organizirana odlično. V desetih vzornih akvarijih je na stotine ribic in rastlin, ki seznanjajo obiskovalce s skrivnostnim vodnim življenjem. Med razstavljenimi ribicami so redkosti in predstavljajo nekatere precejšnjo vrednost. Razstavni odbor je izdal kratko strokovno navodilo za ureditev akvarijev obe n s seznamom razstavljenih ribic in vodnm rastlin. Razstava lepakov V prvem nadstropju Cankarjeve šole je nameščena tudi razstava lepakov. Razstavljeni so številni lepaki, ki služijo propagandi našega poslovnega sveta, naših kopališč, letovišč in zdravilišč. Mnogo med njimi je tudi takih, ki propagirajo našo kulturo in njene najrazličnejše pri- reditve. Za. razstavljene lepake se ▼ pm vrsti zanimajo naši grafšcl. Razstava kuncev Kakor pred dvema letoma, je društv« za rejo kuncev tudi letos organizirali razstavo kuncev na Mariborskem tednu Ker pa pobirajo prireditelji posebno vstop itimo po dinarju, povzroča to pobiranje čeprav je malenkost, ogorčenje zlasti pr tujcih. Prav gotovo ni v interesu Maribor skega tedna, da bi se na ta način kvaril vtisi in razpoloženje obiskovalcev. Zab bi priporočali, da uprava prepreči v bo doče pobiranje takih vstopnin. Tujce b obiskovalce razstav namreč prav maV zanima, koliko subvencije dobi društvo a rejo kuncev v Mariboru od mestne občin in od drugih ustanov. Razstava je rek lamnega značaja ta dandanes vsaka rek lama nekaj stane. Najmanj, kar pa mo ramo zahtevati od razstavijaloev, je, dj morajo biti reditelji ta ljudje pri. n*jEMtairiWM0 £ tuje* Po Mariboru sem in tja Veliko slavje Narodne odbrane v Studencih V nedeljo popoldne je delavna organizacija Narodne odbrane v Studencih pri Mariboru priredila veliko narodno slavje v studenškem gozdu. Kot vse dosedanje prireditve, je tudi ta zabeležila popoden uspeh in so organizator« lahko zadovoljni, ker j« uspela moralno in materialno. Posebno oboležje prireditvi je dal nastop narodnih noš. Že m dopoldne je bila predvidena povorka po mestu, ki pa je spričo slabega vremena odpadla. Ko pa je popoldne posijalo »onco, so izpred Narodnega doma kremiti bogato ofcrašenrf vozovi, na katerih je biilo vriskanja, petja ta godbe na pretok. Izredno polarnost »o v»bujade številne narodne noše, ki so bile pomešane v prijetno SorenMo: od brhke Gorenjke m Go- renjca, do primorskih, koroških, pohorskih in dalmatinskih narodnih noš. V studenškem gozdu, kd je bil imenitno pripravi ien, tako, da je prišel ne račun vsakdo, j® sledilo pravo narodno rajanje. Ob zvokih »Drave«, ki je pod vodstvom g. Zfetkarj* igrala poskočna kola. so narodne no4e zaplesale in z njimi tuda velik del obfičnstva. Ob mraku je biilo ocenjevanje narodnih noš. Žirija, ki so jo tvorilii oredsednik Narodne odbrano g. Fmnjo Bende, inž. Josip Gruden in urednik Drago Hj|t, je ocenila vse narodne noše in so biili nagrajeni naslednji: 1. jfdč Vnbičeva, 2. gdJ Ho8e-«r-jeva, 3. Zupančeva. Pni moških pi prvo nagrado g. P>>dHpni3c Tezenski strelci so se postavili Lepo uspela prireditev Strelske družine na Teznem V nedeljo je pripravila tezenska strelska drožima na prijavnem virtu gostilne Šabe-dt>r svojim članoma ta prijateljem zabavo, adružemo z nagradno strelsko tekmo, katere m je prvič pole« mnogih strelcev ude-le«Vlo na posebni tarči 12 strelcev naraščaja, katerega je vestno pripravil in izborno iaveibal marljivi član g. Ubifi. Ker je bila ta prireditev prva poleg običajnih vsakoletnih ostrih im sobnih strelskih tekem, je bila kljub mnogim drugim prireditvam izredno dobro obiskana. Strelska tekma, katero je otvonll dopoldne ob 9. uri predsednik družine, učitelj g. L/uknar Franjo, Je trajala neprekidno do 19. J5e dopoldne ae Je vršila huda borba za točke časti pri streljanj® na flgnre in je marsikateremu dobremu strelcu izpodlo-tedo. še bolj smo občudovali na&o deco v starosti od 1iš Anton, strojnik tovarna Splošna d. d., 6) Lukinu Marija, soproga učitelja, 7) Bajec Alojz, 8) ša-beder Joško, b) Streljanje v tarčo a puško na zračni pritisk; razdalje 12 m, 30 dosegljivih točk: 1) Simič Ivan, mehanik, 2) L,uk_ nar Franjo, 3) Bajec Aloja, 5) Slnlč Ivan, 6) Hab or Alojz, učitelj, 7) Nemec Franjo, osestnik, 8) Reja Slavko. Deca: Razdalja 10 m, 5 tsrelov, 60 dosegljivih točk: Prvo nagrado el je zaslužil šabeder Joško s 4*6 točkami, drugo L/uknar Miljana, ki je dosegla 45 točk, tretjo Bajeo Otokar s 44 točkami- Vsi mladi strelci *o bili obdarovani a šolskimi potrebščinami in sladkarijami, Pvmk»v v mnribor-stoi splošni bolnišnici, katerega se je udeležilo nad 50 posetnskov Sestanek je organiziral ta vodH primarij g. iir, Ctrnii, na sestanku pa ao porogali; prof. dr, Zalokar iti Ljubljane o najtežjih komplikacijah pri povodih in j« m podlagi »tafciatilki :a poro-dndšniic v Ljubljani, Celju, Zagrebu in Beogradu ter v prtmenl s Številkami fz porodnišnic velikih zapadnih držav dokazal, da je pri nas zdhwvniška služba na deieii potrebna temeljitih preureditev in izboljšanja. Primarij dr. Demovšek je opisal svojo lastno metodo operacije pri vnetju čelust-ne votline, a katero dosega popoln uspeh. Primarij dr- Minarž iz Ljubljane je poročal o najnovejših nazorih in zdravljenju poškodb na kolenskem hrustancu. Primarij dr. Černič je razvil sliko golš, katere je imel priliko zdraviti v splošni bolnišnici v zadnjih 15 letih, Na 868 primerih je dokaza:!, da je ozemlje Maribora glede golše ki golšavdh v sreda med središčem in med lobom golšavlfa pokrajin, kakor jih imajo v drugih deželah, predvsem v Svied. To ae tudi popolnoma strinja s lego Maribora na prehodu od srednjih AJp v dravsko nižino. Asistent karurgičnega oddelka v splošni bolnišnici v Mariboru dr. Vb-bnjaik in asistent klruglčnega oddelka bolnišnice v Ljubljani dr. Merčun sta opisala operacije na želodcu ta tein ve, ki jih imajo bolniki mnogo let tudfl še po operaciji Primarij dr. Lavrič i* Ljubljane je končno poročal o bistvu in o »dravljenju podkožnega vnetja. Bo znanstvenem sestanku so si zdravniški fjostje ogledali Mariborski otok, popoldne pa so v družbi župana g. dr. Lipoldu in njegove soproge priredili izlet na Pohorje far so obiskala Počitniški dom kraljice Mar rije, kjer jim je šolski upravitelj g. Grčar razkazal in obrazložil vse ureditve. Ta prvi tovariški sestanek naših zdravnikov se je končal s popolnim zadovoljstvom pniirodtte-Ijletv kakor tudi ndeleženoev, Preproge, oj te preproge ! če ae sprehajamo po razstavišču v Cankarjevi šoli in si tam ogledujemo zanimive razstave ne smemo prezreti tkalnice »Mekka« iz Subotice, ki razstavlja v levem traktu te šole krasne Jn tudi dragocene preproge. Omenimo naj. da je razstavna soba vedno polna obiskovalcev, ki se glasno čudijo krasnim motivom in nad vse posrečenim bar-, vam, katerih «e oči na teh preprogah frar nagledalti ne morejo. Zato pa se lastnik lahko pohvali, da je napravil že mnogo kupčij, saj ni predrag, daje pa preproge tudi na dolgoročne obroke. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV’ vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo Franz Josefove prlrodne grenčice Zadnja pot profesorja Antona Gvajca Včeraj popoldne je bil na mestnem pokopališču v Pobrežju pogreb blagopokoj-nega nepozabnega profesorja ta dobričine Antona Gvajca. Bilo je v poslednjem spremstvu obilo pokojnikovih prijateljev, znancev, in čestilcev, ki so prišli iz vseh stanov in poklicev, da mu Izkažejo poslednje spoštovanje ter počastijo njegov spomin. Tople in prisrčne so bile poslovilne besede, ka sta jih spregovorila ravnatelj tukajšnje učiteljske šole g. Kadunec, ki je naglaSal, s koliko ljubeznijo je deloval plemeniti rajnki kot vzgojitelj in profesor na tem zavodu, ter glavni urednik Radi-voj Rehar v imenu slikarskega kluba »Brazde« in tukajšnjega Umetniškega kluba. Maribor se je dostojno poslovil od velikega sinu našega naroda, čigar svetli spomin bo trajno živel v spominu vseh, ki «o ga poznali, spoštovali in ljubili. Prodaja sadja in grozdja Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce sadja in grozdja na določbo § 10. mestnega • tržnega reda in na odredbo kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. IX. 1934, glasom katere se mora vsaik prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izka- GRAJSKI KINO. Do vključno četrtka vesela dunajska opereta H O 2 E Z JUGA Paul Horbiger, Greti Theimer, Itozsi Czikes, Hans Junkermann. zati z uradnim potrdilom pristojne občine, da je prodajalec posestnik vinograda ali sadonosnika in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka Na potrdilu, ki je kolek a prosto in veljavno teden dni, mora biti natančno navedana vrsta in količina sadja oziroma grozdja. Producentom ni dovoljeno najemati ljudi, da bi zanje prodajali sadje ali grozdje na mariborskem trgu. Končno se opozarjajo prodajalci sadja na določbo člena 103 pravilnika k zakonu o nadzorstvu nad živili, glasom katerega je prepovedano prodajati nagnito in plesnivo sadje. Nezrelo sadje se sme prodajati samo z označbo »Sadje za vkuhavanje«. Pregled motornih vozil PredstojmiStvo mestne policiji v Mariboru sporoča, da se vršijo redni polletni pregledi motornih vozil, ki služijo Javni uporabi, to je avtobusov in avtotaksijev ter vseh v letoSnjem letu de nepregledanih motornih vozil, v naslednjem vrstnem redu. Dne 13. in 19. avgusta ob 15. url v mestni plinarni v Mariboru za vozila, ki Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES so registrirani pri predstojniStvon mestne policije v Mariboru ter pri srezih Maribor levi in desni breg. Dne 16. avgusta ob 14.30 za vozila, ki so registrirana pri sre-skem načelstvu v Slovenjgradcu in bo 1$. uri v Prevaljah za vozila, ki so registrirana v srezu Prevalje. Dne 20. avgusta ob 8.30 v Gornji Radgoni za motoma vozila ljutomerskega sreza, ki so garažlrana v okolici Gornje Radgone ob 11. url v Murski Soboti za vozila srezov Murska Sobota in Dolnja Lemdava ter ob 14. v Ljutomeru za ostala vozila ljutomerskega sreza. Turneja avtomobilistov v Bolgarijo Povabljon od bolgarsko«« Avtomobilskega kluba priredi ju®oelove«ekl Avtomobilski klub. dne 21. eeptenuhra 1936 oficijeiuo turnejo po bratski Bolgariji, la tozadevne-sa obvestila bolgarske«# avtomobilskega kluba posnemamo, da pričakuje Bolgarska z največjim navdušenjem poset naših avto- Etegistrirano od ministrstva za soc politUio ln nar. zdravje 8. br, 15.485 od 25. V 1935. Drobiž iz mesta in okolice —m PoMtniSki dom kraljice Marije na Pohorju. Deca II. skupine se vrača po enomesečnem letovanju v petek dne 0. avgusta dopoldne in prispe z vlakom ob 11,14 v Mari-bor-glavni kolodvor. Starši otrok se naprošajo, da svoje otroke pričakujejo na kolodvoru. Deoa, ki je namenjena na letovanje v III. skupini v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, odide lz Ma-ribora-glavni kolodvor v soboto dne 10. avgusta 1935 z vlakom ob 8.40 uri. Svojo prtljago naj prinesejo v petek 8. avgusta ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ul. S, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. Na kolodvor naj pripeljejo starši a voj e otroke vaaj pol ure pred odhodom vlaka. SKRBI... T Obiščite palhografologa KARM AHA v hotelu »ZAMOROc. Ostane samo do 10. t. m. Odgovorja tudi na korespondenco. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi svoje članstvo, da se ▼ čim večjem Številu udeleži sprejema tovarišev iz Ptuja v 6etrtek, 8. t. m. ob 8.6©, na kolodvoru, nato ekskurzije v tavamo Hutter (zbirališče ob 9.30 pred kavarno »Jadran«) ekskurzije v tovarno »Zlatorog« (zbirališče ob 13.30 pred kavarno »Jadran«); okoli 16. ure skupen ogled razstav MT, ob 20. uri danski sestanek v »Mariborskem dvoru« (restavracija Mayer). V petek dopoldne bo ekskurzija v delavnice in kurilnico drž. ftelemic (itoiralidče ob 9.10 pred Veliko kavarno), po kosilu ogled tovarne Ehrlich (čas in kraj zbirališča se javi naknadno), nato prisostvujemo plavalnim tekmam na Maartborskem otoku. UdeMtoa-bodi čim večja in totoal Odbor. —m. Mariborske slike so tudi letos izMe ob priliki Mariborskega tedna. Vsebuje obilo stik in reklamnega materiala. Uvodni prispevek o mariborskih problemih j« napted mariborski fcupan g, dr. Upcrid. _ Objava. Vsi, ki »o ae vpisali ali ae še hočejo vpisati v prikrojevalni tečaj pod vod* stvoro učitelja g. Knafelna, ge opoaarjajo, da se v petek 9. avgusta ob 18. (&) uri točno ae-stanejo v dekliški Soli v Miklošičevi ulici, Maribor, —ra Pevsko društvo Zarja bo priredilo lt, t,m. na vrtu gostilne Veher na Pobrežju veliko vrtno veeelico. Vstopnine ni. Prijatelji pridite, vsega bo v izobilju! —m. Smrtonosen strel v sence si je pognal včeraj ponoči pri Siv, Miklavžu 5« letni posestnik Janez Hutolem. Mrtvega so prepeljani v mrtvašnico. Vzrok je iskati v domačih druftnaklh razmerah. —m. Velik požar v Razvanju je nastal davi ob 3. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje posestnice Marije Kovač v Razvanju St, 13. Ker se gospodarsko in stanovanjsko poslopje držita skupaj in sta vrhu tega krita s slamo, se je ogenj zelo naglo širil in gasilci, ki so prihiteli na pomoč tudi is Maribora niso mogU ničesar več rediti. Le s težavo so preprečeli, da se ogenj ni razširil Se na druge luSe. Zgorele so tudi 4 svinje. Koliko je fikode to kaj je vzrok požara bo ugotovila preiskava. —m Licitacija najdenih predmetov t*> dne 8. avgusta ob 9- uri v običajnih prostorih na glavnem kolodvoru v Mariboru. —ni Gangsterji v Marenhergu. 0 drznem vlomu v marenberško župnišče, o katerem Je naš list na kratko že poročal, smo Izvede« naslednje podrobnosti: V noči od petka na soboto so obiskali Marenberg pravi »gangsterji«. Ko so tržani že mirno počivali, se je ustavil na glavni cesti luksuzni avto, le katerega so se splazili trije lopovi proti £u-pniSču, kjer so z vso sigurnoetjo, kakor poučeni o domačih razmerah, zlezli akou okno, kjer so razSirili okenske krile. V pisarni dekana in župnika Ivana Mesnerja so naSU in odnesli 2000 dinarjev, a tudi kaplanovo Joe. Babiča dvokolo je šlo z nočnimi gosti... Stara kuharica je sicer slišala nekaj ropota, a ni upala kričati, ker je bila trdno uvorjena, da v starem župnišču »strašj«. Gangster j. so z avtom izginili v gluho noč. —m Panje kradejo. Posestniku Valentinu Gorinšku v Bredlnju so zlikovci ukradH iz čebelnjaka več panjev. Tatvine so osumljeni neki delavci, ki *o jth orožniki aretirali. —m I* zasedo... V Spodnjem Dupleku Je neki moški napadel 27letnega pleskarskega pomočnika GaSperJa Juga ter ga z nožem hudo ranil v desno roko, tako da so ga morali pripeljati v bolnišnico. Za moj poslovni uspeh se zahvaljujem predvsem trem stvarem: marljivosti točnosti in . . . &i& bonbonu. IV. „Mariborski teden 3. — 11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. n>-- tumetiona jtd. Velika razstava slovenske umetnosti, o._.n v'—«. •• čakalne tek- me na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. VIII. 1935. Knezer, kateremu so zlikovci odnesli med drugim tudi tri zlate .ure, 12 ovratnic, 6 zlatih kržcev in drugih dragocenih predmetov v skupni vrednosti nad 41.000 Din. — žeparji na Mariborskem tednu. S prihodom tujcev so tudi v naše me#to prifili številni žeparji, kakor je pač to običajno pri prireditvah, kjer se zbirajo množice. Letos je bil dotok žeparjev precejšnji, zteati i* juga nafle države, Toda prodno 80 še prav začeli »delovati« se je večina fte znašla v policijskih zaporih. Tako je včeraj. policija zaprla tudi 21 letnega Milana D. iz Užic, 27 letnega Aleksandra Joviča iz Aleksinea ter 29 letnega Janka B. Pri pregledu policijske razvidnice pa so dognali, da je Milan D. nevaren žepar, ki Je pred nekaj tedni pobegnil iz kaznilnice v Požarevcu. —m »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj ®loven«ikega tngovskeipa dru&tva v Mariboru vipieuje vsak dan od 10__________11. ure. Zrinjskega trg 1. Zahtetvajte roe,pe(kte! Sprejemajo se tuidl pismone prijave. IZDELEK „UNI0N“ ZAGREB, —m Rliiko motociklizma. V mariborsko bolni&nieo bo pripeljali »Blatnega kamnoseka Roberta Rozmana, ki je pri Sv. Marjeti z motornim kolesom tako nesrenčo padel, da si je zlomil desno nogo in desno roko. -'-m Opija.,,, je zavžil večjo dozo 271etjil železničar Anton Pust. V bolnišnici so mu zdravniki rešili življenje. —m V zadnjem hipu rešitev. Na studenški strani pri Mariborskem otoku se Je kopal Alfonz Gašpar. Znano je, da je Drava prav tam zelo deroča in polna vrtincev. Pri plavanju je tudi res zašel v vrtinec, iz katerega se je rešil prav v zadnjem trenutku a pomočjo nekega splava. Kopalci, previdnil —m Policijske ugotovitve. Vlomilci v Po-ševo trgovino na Aleksandrovi cesti niso mnogo ukradli in manjkajo le tri obleke in ena srajca. Mnogo večjo škodo pa trpi urar Iz Ptuja —p Ftuski acjmi. Letni Ožbaldov kramarski sejem v ponedeljek 5. t. m. je bdi, kakor vsako leto, prav dobro založen. Občinstva je bilo, kakor običajno ob takih prilikah, zelo mnogo. Kupčija je bila kljub gospodarski krizi razmeroma dobra. Tatvin in drugih sličnih prestopkov tokrat nd bilo, kar se je zahvaliti poostrenemu nadzorstvu policije in orožništva. živinski sejem, ki se je vršil istočasno na mestnem sejmišču, pa je bil izredno dobro založen, kupčija pa je bdla srednja. Prignali so 1284 glav Sivine, Število, ki ae že od leta . 1023 ni doaegto. Od prignane živine ao prodali le 251 komadov. Cene za kg. žive tete so bile naslednje: Krave 1—2 Eto, voli 2-50—3.60 Wn, biki 2—3 Din, telice 2.80—3.50 Din. Kakor se vidi, so cene ga. veje živine znatno padle in to kljub temu, da je bdla prignana živina večinoma prvovrstna. Krivda padcu cen je, ker na sejmn ni bUo kupcev iz inozemstva in oddaljenej-ših krajev turemsrtva, tako da so imeJi meaarji ugodno konjukturo. Oene konjem so ostale prejtaje in sicer so se prodajafi za klanje od 800 — 800 Dto., za pleme pa od 800 — 8000 Dto. komad. V splošnem j« Ul M sejmišču izredno živahen promet kakor le redko kadaj —p VeUk kmečki praznik v Ptuju. V nedeljo dne 4. t. m. smo imeU v Ptuju veliko kmečko slavje in sicer je priredila Zveza kmečkih fantov in. deklet tekmo Ikceoev. Udeleženci so se zbrali ob 14 uri na Ty»*evem trgu, nakar se je vrSil obhod po meetu s ptujsko mestno godbo na čelu, na mestno sejmišče, kjer se je vršila tekma kosoetv. V povorki se bdli Številni okrašeni vozovi z mlatiči, dolga vrsta kolesarjev, vod kmečkih jahačev in drugih udeležencev. Obhodu po meatu so se pridružUi tudi gg. ban E>r. Puc, ki je dospel nalašč k tej slavnosti, okrajni glavar Dr. Bratina in mestni župan JerSe. Na travniku, ki Je bil obkoljen od množice ljudstva, Je imel ban g. Dr. Puc lep govor na navzoče, v katerem je naglasil važnost kmečkega etanu, Nadalnji govorniki ao bili gg. Kro-noviek ia Ljublja&e, Nemec iz Konjic ta Kretft is Sv. Jur ja ob &č. Po zanimivi teikmi se je vršila domača zabava pod košatimi kostanji na mestnem sejmišču. —p Zopet dva požara v ptujskem okraju. Preteku četrtek je nenadoma zečelo go-iwti v prijazni vasi Rotoja pri sv. Janžu na Dr. p. Požar je izbruhnil pri posestniku Jene*} Tamentu. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki vred in škoda okrog 30.000 Din. Krita je z zavarovalnino. Gasilci iz sv. Janža so po trudapolnem delu preprečili, da se ogenj ni razril na sosedna poslopja. Kako Je prišlo do požara Se ni znano. Temenit Je tekom 5 let že trikrat pogorel. V istem času je izbruhnil požar v Stopercih na Dravskem polju in sicer pri posestniku Jožefu Galunu. Požar je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal, in znaša Skoda nad 30,000 Din. Ogenj Je zanetil dietni slaboumni sin, —p Kino. V soboto 10. t. m. ob 20 in v nedeljo 11, t, m, ob 18.30 in 20,30 ae predvaja film »Poljsika kri<. V glavni vlogi Ani Ondra. Kupujte domače blago! MALI OGLAS! KAPITAL Hranilna knjižice ijamske kreditne banke. Hranilnice in posojilnice v Kočevju ter Celjske poeojllnice kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod Maribor. 3404 Sobo, ozemljeno, lepo. čisto, s posebnim vhodom oddam stalnemu nameftčencu ali upo kojenou takoj. Ort«iam tudi zu časa MariborekeBa tedna eni ald dvema oeebama. Maribor. Stritarjeva utica 5/1, nadstropje. 3>3&9 Mlad, priden viničar e trem; močmi išče vinlčarijo v okolici Maribora. Naslov v upravi »Večernika«. 3410 Dobro ohranjen kuhlnjakl štedilnik, zidan z nastavkom, 3 ploSčanri, 2 pečmi ln kotlom aprodaj. Osrled dnevno med 14, in 15. uro v restavracijski j luitolnji Nabavljalne aadr««e državnih uelužbenoev, Maribor, Rotovikl trg S. 8423 Sobo In kuhinje ISčem za oell dan odsotno oasbo. Ponudb«? pod »September« na H>ravo *9ečenuifc»>. Oddam sobo s štedilnikom. Nasipna 78, ob Tržaški cesti, Maribor. 3423 SLUŽBE Izurjeno pletiljo »a (azone no. gavice sprejme v »talno *lu4 bo pletarna Slovenska 2» Maribor. 3411 Zahvala Za izraze ulirenega sočutja in globoke simpatije, ua^ovano cvetje in častno spremstvo našega soproga, oziroma očeta, brata, svaka, strica in bratranca, gospoda (fšnacii 7Siseh}er}a trgovca in posestnika k njegovemu zadnjemu počitku, se prisrčno in toplo zahvaljuje V8«n RODBINA TISCHLERJEVA. Hiša 16 minut izven Maribora z gospodarskim In stanovanj-akloj poslopjem, vrtom, njivo ln eadonoenlkam radi preeelH-ve ugodno na prodal. Ptujska oeeta 64 Tezno pri Mariboru. Dobroldoča branjarija radi bolezni poceni na prodaj. Maribor, Taborska ni. 2. 8481 Vozna karta prvega raareula za vožnjo Bušak—Kotor im nazaj sa 6 dnevno potovanje se ugodno proda. VipraSabi v pisarni Jadranske s trate Maribor, Gregorčičeva ni. M. 34(25 Preproge “MEKKA“ SARAJEVO Poceni Din 650’— m* na dolgoročne obroke, v kvaliteti ln eenl brezkonkurenine! larablte priliko! Rlaribomki teden. DNEVNE VESTI — Uradniki zahtevajo povišanje plač. Zagreba&ke »Novosti« priobiuj e jo iz zialntere Silanih eUokoviniib krogov članek q željah in težnjah naSega uradnisjtiva. Pisec ugotavlja, da uradnički zakon ni prinesel uradnikom toga, kar so pričakovali. Težnje državnih Uiradnikov gredo aa tem, da bi '*iio napredovanje avtomatično in da bi se poviSale plače aktivnih držami h urednikov do 6, plačilnega raareda &a 50°/o, od 6. do 1. plačilnega razreda pa za 25%, ker so sedanje plače nižjih državnih uRlužbancev nego miieroe. I>ržawni uslužbenec mora biti požton in ugleden, ne sjne imeti postranskega saajužka in sato bi nvoral biti pla-8an taiko, d« bi vsaj deloma lahko živel svojemu »tanu primerno. Uradniški Rabon je treba revidirali. P.ri neporočenih hi bilo treba odhKi od prejemkov 20*/», — Poljski minister r Dubrovniku. V Drob-ravnik je na počitnice prispel poljski prometni minister imig. Alfonz Kiihjj g *>pro- go- — Odližen glasbenik v Dubrovniku, V rhibrovinilku ee mudi na počitnicah prof ch\ Dobroelav Orel, redni profesor glasbenih ved na filozofski fakulteti bratirtav&k* nni-beme zgodovine srednjega veka. Na zadnjem festivalu v Prwgi leta 1931 je dirigiral zibor 6.000 pevcev. Prol, Orel prihaja ie več let na počHnioe v Daunaelp — Koncert Zdenke Sikov« y Splitu Poročali smo. da je priredil« Zdenkfl Zikova v soiboto zvečer v Splitu koncert, ki je pri/vabil iotiiko oMiinstiva, da je bil proetran vrt Matičeve restavracije na Bačvicah premajhen. ObSin^tvo je bilo tako na/du^no, da je moraila pevka dodati nekaj točk, Kritika piše o njinenn koroertu *ek> laskavo. — Stoletnica rejrtva peanlka Simon« Jenka na Podr«6l pri Mavčičah. Odbor br prireditev alnvnoeM ob 100 letnici rojstva pesnilka »limona Jetnika, »poroča ja-vtnoeti, dia je prometno jntarfortrsfcv« dovolilo pok* vii6no voantao na y»eh ieleanioah kratje-vioe JiusaJavlje. Pragda* *k>ven«W Javmo. eti e sporedom »e objavi v nailh ftne^nl-ikiih, kaikar tudi tednlik+h. S3amrwml natovarjtina ribniSka ladja, last vdove KaT-mele Kuirsar ia T'riibunja. Lastnica ladje je utomida. Dva rnoSke rn ena že^rfta, ki so bili twli na ladji, so ae pa reSill. — Strel« ubila kmeta. V ponedeljek *vd» 5er je ubila strel* kmeta Mihajla Matkoviča š vaui Builetica v Blosni. Delal je na po- lju im naenkrat je prihrumela nevihta. Zatekel se je v kolibo, kamor je treščilo, da se je mola in sosedje eo komaj rešili mrtv->ga Markoviča, da ni zgorelo le njegovo truplo. —Žrtev prometne nesreče. Na Iliri v Zagrebu se je pripetila v ponedeljek ivečeir težika prometna nesreča, k| je zahtevala življenje 191etne služkinje Joe ip lin e Seku-Sek. Dekle je hotelo pred tramvajem na drugo stran ulice, pa je privozil tovoru, avtomobil, ki ga je šofiral častnik. Očividci pra vijo, da je bila SelkuSkova neprevidna m da je sama prišla pod avlo. Zadobila je težke poškodbe, da je v bolnici včeraj zjutraj umrla, ne da bi se aaivedla. Ne vsiljujta našemu kmetu izrazov, ki Jih nikoli ne rabi. Naši »izobraženca« sl na v*o načine prlaa/levajo vsiliti nadomu kanetu terase, ki Jih aploh ne rabi In ki bo miu tiudi tuji. Tako vedmo pogosteje člita. mo, da je pogorelo stanovanjsko poslopje. Na4 kmet pozna samo hišo, kozolec, hlev, pod Itd. ne pozna pa nobenih stanovanj-«ki'h ali gospodarskih poslopij, ra?'-a tistih, ki n*u Jih hoče vsdliti »Izobraženec«. — Dve ubežnici. le poboljševalnice v Slav. Požeei sta t« dni pobegnili 201etna Štefanija Trobec, doma 1* Selc na Gorenjskem, in t Metna Ofea Radfič, doma nekje « Dolenjakesr«. Obe sta bili oblečeni pri po-bewu v modri karlnaeti obleki, in imeli sta Številki W2 1« 1$®. Pobesil mladoletnici ata Jo najbr* ubrali proti Sloveniji- Iz Ljubljane ”4J Lovro Perko TOletnlfc, Zaahtfini gol-nik starega kov«, Lovro Peiko ai Je danes natovoril na rame avoj sodimi kniž. Iumed 11 otroik ae Jo naft vrti lubllan* rodil Parttovim n« rftromml domačiji v PoliJanrfcl (talini 7. avgusta 1808 bot poaledm#. Istoral m j« učiteiljskd poklic in poučeval ja najprej v Črnomlju potom pa B let v Zireb. V Or-namflju in Jtireb, najbolj vneto pa v Poljanah, kj«r te poučeval dbHg® dolga leta, Je mimo ponuoa v #cW notnudno širil med JJiudisitvom proavetno in narodno aaivetf. Než jnbilant ki so ga vezale aorodniike in prii-Jateljlelke vezi s pokojnim dr, Ivanom Tavčarjem Je bil vedno delaven pri najrazličnejših druStivih in njegove delaivniosti ni mogla ubiti nobena maščevalnost nasprotnika?. Ctetal Je samemu sebi »vest in avest naprodnem« življenju, ki mu Je dajal veno-mor adrave pobude. Klonil tudi ni med vojno, po prevratu pa se je spet ves po-BvetH del« za narod in »ediimjeno domovino, Tudi »daj, kto je fe deeet let v pokoju, mu prirojena prJdnosrt no da miru in rad mbaja nied svoje ljubljene Poljance ter Jih navduiuje za napredek. Ob lepem jubi-čestitamo aaslužneinu narodnemu de-lavoa in vniftnru učitelju tudi mi naj.i«k,re-ne(|Se, Seleč n>U Se dolga leta v zdraivjiv in jttdovoJjtjtviul — 1J VeUka kanalizacijska dela pri enkramL Ljubljana še vedno nima popolne (kanalizacije In največji nedostatek je zlasti, da m izlivata zbiralna kanala pod Sentpetnskim mostom v Ljubljanico, torej v mestu, blizu aredi£6a in v bližini bolnice. Kanala bi ae amola iztekati v strugo le daleč laven meata in pri ialivu bi morala biti čistilna naprava. Ker bodo pri čakrami z dradtli zapornico in najbri tudi hklroetektramo, bodo morali ia zaradi toga podaljšati oba zbiralnika, na obeb bregovih, da se ne boeta izlivala pred zapornico. Pred mesecem je zaAeto graditi podjetje Dufldč podaljšek zibiral-nllca na levem bregu na Vrazovem trgu. PodaJj*elk bo segal do zbiralnega kanala, ki taa izliv pod Lipičevo ulico in ki drži Iz severnega dela meata, in sicer meri podaljšek 250 m. Grade ga odmaknjeno od obrežja, ker nameravajo razžiritt nabrežje — v dogledni bodočnosti — za priataniS6e športnih čolnov. Podaljšati bodo tudi zbiralnik na desnem bregou v dolžini nad 200 m. Delo bo trajalo do novembra. — V SiSlcl so dela ob glavnem kanalu Se povsem končana delj časa. Kdaj bodo začeli graditi stranske kanaJe, Se zdaj ni zanesljivo. —Ij Ofieijelna otvoritev okrevališča Mestne delavske *avarovaln*ce. Mestna de-lavslba zaiviarovalnlca otvort v nedeljo 11. t. mi oficietno svoje lastno okrevnffišče na ■ Poeaivou pri 0*o«ah. 8kwa9noat »e b' vt-^ila pod pdkirovrtelljt^vom proPof« na žalost splaval po vodi, bi bilo treba ustanoviti vsaj zaradi imena, Števila in statistike kako drugo društvo, v katerem bi prišli do zaželjenih ,Sarž« odborniških mest še oni redki meščani, ki do sedaj še nimajo nikake funkcije v delovanju 80 kamniških društev. Uredništvo »Kamničana« nam je storijo vsekakor velikansko uslugo z objavo vseh društev, Vajti odslej »e ne bo moglo vež pripetiti, da bi ob kaki veliki prireditvi, katero izmed društev pozabili povabiti k sodelovanju in bodo na ta način v*e zamere izključene. — Neranii brezposelni—. pred kratkim sta sa v stanovanje g. dr. Polaa utiholapila dva brezposelna. Ker sta uvidela, da so domači pri popoldanskem počitku, sta priila stikati ga stvarmi, ki bi jih bilo vredno vzeti s seboj. K sreči je g. dr. Polec zaslišal šum ,,OJ® P° ^ah in tekel pogledati, kaj se godi. Ko sta ga »poštenjakoviča« zagledala, sta izjavila, da sta bresposelna in da prosila *a kako podporo. Ker sta pa uvidela, da sta bila pri delu zasačena in da eo jima tla postala prevroča, sta jo umih krač popihala iz hiše in hitela proti Staremu gradu, kjer Sta brez sledu izginila. Zandarmerija ju je dolgo časa brezuspešno sasledovala. — Karlovški plavalci proti Illrijanom Nočna plavalna tekma — Revija sil pred državnim prvenstvom Ljubljana, 7. avgusta. V nedeljo se bodo borili ilirjanski juniorji v Mariboru za državno prvenstvo. Jadranaei i* Splita so že v Mariboru, plavači iz drugih krajev popotujejo danee in jutri. V plavalnem taboru je letoa zelo vroče; primorski klubi iz Dubrovnika, Splita in Sušaka eo letos tako močno napredovali, da obeta biti prvenstvo v Mariboru borbenejše kot sploh kedaj. Tudi Ilirija je pri-pravljona. Vsak dan so izkoristili nnži juniorji in juniorke za trening in mirne vesti se bodo lahko pomerili v vroči borbi z vsemi klubi naše države. Jutri zjutraj odpotuje ilirjanska ekipa, ki šteje 86 plavalcev, vaterpolistov in skakalcev v Maribor, drevi pa bo na Iliriji še poslovilna revija. V ta na-nadebudno moštvo Karlovškega športnega udruženja. Tekma, ki še prio. Kola v-decijgko komisijo eo tvorili g. ing. B. JoidniC teta. vi šil pristav te ministrstva za yrad-be, in g. Bevc, tohnlžkl višji svetnik wi kr. bansko ura ve v Ljuitkija-iii, Ing M. Trkovič tehnlflki vi4jd svetnik od kr. banske urave v Zagrebu, tog. VI. Skrobot in Njegovan ml tebniSkega oddelka v »Karlovcu. Noelooet posameznih obokov se Je pre-isikueiila z obremenitvijo oboka na hrvat-fikl strani. Na ta obok so navoziLi i2 knl> metrov proda, kar odgovarja teSi 7G ton, 6e se računa kub. meter po 1800 kg. Pr.l tej' teži se je ponižal obremenjeni obok za 12 mim. Ker Je največ ja dopustna teža, ki sme tm most, določena na 23 ton je'bil preiakufcen most z več kot trikratno obremenitvijo. Nato so se tevr&ile 8e (raane) preiakufinje glede obremenitve in pretresa s šeattonekim moton-nim valjarjem na razne načine. Na dovoznih rampah so se v četrtek in petek Izvrši la 6e manjSa popra, vila, razkopala eo vrhnjo plast cestišča in ga utrdiM s tanj&o plastjo zveznega materi-jala (ilovice) in bo most predvidoma najkasneje v nedeljo za promet otvorje® Slovesna otvoritev mosta odpade i* finančnih" raalogov in bo most po dokoni^v tiho izročen prometu. Naše neda^-no poročilo popravljamo v toliiko, da je ime projektanta ing. Rnfcica Radovanovič. Most je železen, konstrukcija pa počiva na betonskih opornikih. Sida Silanova Delavci in delavke, ki so Jih Mii izbrali iz velike množice domačih in tujih breaposelnih, so pod vodstvom priseljenih tkalskih mojstrov boieSe poiaku&ali pirve gibe. Trde roke kmečkih in de’avskih deklet, ki so prišle v tovarno z zdravo rdečico na licih, da jo v nekaj tednih lzgrvbe in dobe tiste an.ičllnc. utnujene poteze de^vk, so a muko privajale urnih gibov. Mla4i fantje, vajeni podiranja dreves, žaganja in prenašanja lesa, so gJedali skoraj obupno predse in se lovili za divjim, peklensko se režečim drdranjem strojev. Tkalski mojstri, večinoma Nemci in Čehi, so nervozno skakali od stroja do do stroja, dajali navodila učili delavke in delavce raznih gibov, popravljali napačne, prigovarjali, vzpodbujali, grajen li in klela v mehanično priučenih frazah vse srednje Evrope. Sida, ki je opazovala ves ta i*ovi babilonski dirindaj ob strani svojega očeta in vseh treh Roga no;, je morda edina čutila tisto, kar ao čutili k novim strojem kakor psi k svojim kočam priklenjeni Pohorci in Pohorke: trpflto bolest konca stare romantike in rojstva jeklenega realizma. Koliko lepote in vedrine je bilo v prejšnjem, četudi trenutno mnogo težjem delu teh ljudi! In koliko poezije! A11 ni bilo podiranje mogočnih jelk in smrek na strmih po- homsfcBj pobočjih poezija? N! bilo po-feganje in spravljanje debel preko pozimi zasneženih in poleti g arniko po«n«nwrienih trat jn granitnih klan-°ew na fese«? Sredi tako čistega, tako adravega, a vonjem po presni smoli na Polnjenega oera^ja; ob.petju ptic, cvrčanju murnov in šumenju gorskih potokov; sredi vm> te bajne gozdne lepot*! Da, to je Mn romantika. A to, to nd. To je trpka pušfiofcnoet, duha in teto ubijajoča monotonost, fe katere M izobli6i rod zagrenjenih, a seboj fe a okolico sprtih, ujedijivih, zavidUjivih in v sirovi ma/teriaMzem izrodenih ljudi in generacij. Sida je čutila to imatifctivno. sat fe Mfa kljub svojemu rodu, položaju,^ JJn ieoforazbi vendarle samo ena iamed Potooamkega Jjudstva, Tudi pogovora maade hrušndške inteligence- v rnrtav mdfi »Pri sv. Arehu« ni idMala, pa je vendar pomifelila: »Morda prav zaradi tega Slovenci nismo modeimo podjetni? Morda Je v nas preveč primitivne naravne romantike in poeartje kmečkega ljudstva, ki na» priklepa k staremu in odvrača od novega, trdega in breodoifinega. Toda časi ae spreminjajo in romanrtSta in poezija starega dela umira v ropotu nove neizprosnosti, ki posega med nas kljub našemu odtporu — po tujcih. Nič ne po- maga, ker nočemo biti sami ustvarjalci, postajamo samo njihovo orodje, izkoriščani ded tehničnega napredka ...« Romantiko in poeaijo pohorskih gozdov ubijajoča pesem »trojev Je brnela dalje. Ponavljala se je v večno istem akordu, kakor strašna večnost, ki ji nikjer in nikoli ni konca. Pohorski fantje in dekleta so se počasi privadili te pesmi. Ko jim je izpila kri a lic in jih duševno utrudila do otopelosti, eo se spominjali prejšnjega življenja samo še kot lepe, a smešno neverjetne prav-I#ce. Polagoma se jim je pričelo dozdevati, da je sploh že od nekdaj tako, da drugače nikoli ni bilo in ne bo. Tako ob-auitje se poloti vseh, ki ao bree upanja, na reditev, obeojeni v večno trpljenje. S temi mladimi ljudmi, Id so lih polovili tkalni stroji s svojim jeklenimi lovkami po pohorskih gozdovih in jih prisilili, da jim strežejo, se je vdajala tudi Sidina odpornost. Neizprosnost spremenjenih razmer, ki ao ubile Bila-novsko samovlad je, ji je otopelo prejšnja čutenja in počasi se je privadila tudi stalne prisotnosti Ervina Rogana; samo njegovega očeta še vedno ni marala in je bila vsa nesrečna, kadar se je s svojo drago limuzino pripeljal v Hiru&nico in stopical z debelimi, kratkimi nogami po tovarni in okoli nje s tisto izzvalno oblastnostjo, ki je vsak trenutek tako nesramno izražala vse neomejeno gospodstvo. »Kakor da tovarna ne stoji na Sila-novini; kakor da se na njenem pročeliu ne blesti napis: »Silan in drug«, ampak le »Adolf Rogan«, Je pomislila Sida in se jezno umaknila, dasi bi se biila rajfie zagnala v tisto kepo živega mesa in jo razpraskala do krvi: »Mar oče ne čuti tega? Zakaj molči, zakaj Je tako upog-gljiv?« se je spraševala. Josip Silan je pa to dobro čutil in trpel vse bolj kakor Sida. Tovarna je stala res na njegovih tleh, obdajali *o jo še veMki gozdovi, travniki in pašniki, gonilno silo so oddajale še njegove naprave, a denar za stavbe in stroje je dal Rogan. Tudi m tisti del, ki bi ga bdi moral oditeti Silan. Čakal Je mesece na skoraj milijon italijanskih lir, to pomeni le nekaj manj ko štiri milijone dinarjev, ki mu jih je dolgovala neka italijanska lesna družba v Milanu, njegova prejšnja dolgoletna glavna odjemalka, a čakal je zaman. Informacije, ki jih je prejemal od svojega milanskega zaupnika, ao obetale celo najatraž-nejže, In tisto najstrašnejše se je kmalu najstrašnejše se je kmailu po Novem letu tudi zgodilo: italijanska dražba je napovedala komkurz ... Ko je Josip Silan nekega dne v januarju prejel brzojavko s to vestjo, ae mu je zameglilo pred očmi. Silanovina Je zaplesala okoli njega. Vrtela se je vedno bolj naglo, dokler se ni v blaznem vrvežu v hru%t in trušču sesula v pesek in prah. In iz tega trušča je slišal le eno samo lastno besedo: »Konec ...« Po tem zadnjem, največjem udarcu ni bilo nobenega upanj več. Prej je l postavljal te štiri milijone v vse kalku- lacije, gradil je na njih vso sanacijo Silanovine, zda3 pa, ko se je podrl ta temelj, ni bila mogoča nobena kjlku-lacija več. Ko Rogan ne bi sedel na Silancmni m se je oklepal s avojimi čr-nimi kremplji! Ostalo bi vsaj še tisto kar bi pač oMalo, a bilo bi Silanom Ostal bi vsaj dom. Sedaj niti tega upa- J? A £°®ip Sllan j® predobro vedel, da Adolf Rogan po polomu italijanske družbe ne bo niti minuto več čakal na »splačalo kompanjonskega de-eža. Bleščeči napis nad tovarno »Si- dTiainhwt * kT na vidoz a«0al blesk moči Josipu Silanu in vsej Suanovmi, bo izginil; nadomestil ga bo novi napna: »Ervin Rogan « »Tako naj se torej konča’.V.« je po-mislil. »Tako naj ae zruši do samega temelja to ponosno pohorsko kralje-stvo. ki smo ga zgradili in dvignili do najvifijega bleska moj ded, moj oče in jae. Deuo treh rodov naj postane plen Roganov. In jaz, in Sida?« Instinktivno je odpri predal svoje pisalne mize, v katerem je ležala vedno nabasana pištola. Vzel jo je v desnico in jo ogledoval. »Iz sramote in bede ... edina pot...« je mrmral pred se. »Da, edina pot ... Kako bi se mogel še prikazati med ljudi? Josip Silan — brez doma, premoženja, eksistence .. .« Nova misel na S5do ga je vsega pretresla, da je spustil rofco mrtvo na mizo in odložil pištoito; »Zfradi nje,, Kaj hi počela sama? A kaj bo počete, a menadfe ■aljujte upravo u> umerauu det usta Utoo CtMUanfc Roman liubezni in strasti spletk tn sovraštva, roman iz žlvlienja visoke gosocde in premeten h ŽidOV. napet, za et iz resničnega živ-ljena, naš novi roman začne izhajati v ..S^ve^skem Narodu** v soboto. Iz Kotna v Koblenz Po čarobni Elidnski dolini mimo srednjeveških gradov v Nemški kotiček Ljubljana, 7 avgusta. Zjutraj osmega dne — bila je nedelja — sma vstali Židane volje, čeprav je zunaj rosilo in je pihal močan veter, da na daljni izprehod nismo mogli misliti Vstajali seveda nismo vsi ob istem času, med nami so bili tudi zaspanci, ki so se radi izgovarjali, da je bila določena za zajtrk ali za odhod poznejša ura, samo da so lahko malo potegnili. Prva pot je nas vodila po dobrem zajtrku v katedralo, kjer se kar izgubiš, tako je ogromna Njena zunanja dolžina znaša 135 m, širina pa 61 m. Zvonika sta visoka po 160 m. Katedrala zavzema 6.166 m5 površine. Njena temeljna oblika je križ.' Po dolgem ima pet, počez pa tri ladje. Velika znamenitost so njene orgle. morda tudi večjega naroda, Nemci so pa s svojo čudovito žilavostjo, marljivostjo in vero bodočnost prebrodili to vsenarodno nesrečo in zdaj. ko so kar na svojo pest ustavili reparacijska plačila, stopajo že zopet v vrsto gospodarsko in politično odločujočih narodov. Zaman se oziraš po znakih siroma štva in bede, zaman po obupanih, bledih in upadlih obrazili, nikjer nobenega berača, ki bi iztegoval roko in prosil miloščine. Vsega lega v Nemčiji ni, nasprotno, kakor v Švici in Belgiji, smo videli tudi tu povsod če že ne očitnega blagostanja, pa vsaj zadovoljstvo, veselje do življenja in trdno vero v bodočnost. Nemec ostane Nemec, pa naj ga usoda še tako krepko prime in stisne. Večino velikih mest smo si ogledali na Med službo božjo hodijo po cerkvi dosto- | ianstveno in samozavestno v škrlatnih plaš-ih in z dolgimi, onim vojaških kapelni- 1 kov podobnimi palicami čuvaji, ki pazijo na red in mir. Vsak tujec si ogleda v Koelnu katedralo in tako prihajajo seveda tudi med službo božjo, ko je izprehajanje po cerkvi prepovedano. Cim te čuvaj opazi in tl prebere z obraza, da si tujec, te vzame na piko in ti pomoli okovano palico pod nos, če se pripravljaš na promenado po cerkvi. Sicer imaš pa svarilne napise že na vratih, da je ogledovanje katedrale med službo božjo zabranjeno. Koelnska katedrala bo menda večja znamenitost od zunaj, negood znotraj. Ko so tudi zaspanci prilezli iz postelj, smo se odpeljali z avtobusom na kratek obhod po mestu, da smo dobili vsaj površen vtis o Koelnu, ki hrani polog gotske katedrale še celo vrsto lepih stavo, spomenikov in drugih znamenitosti Kochi ima tudi staro univerzo, olvorjeno leta 138!), ki so jo pa zasenčile v novejšem času druge nemške univerze. Kamorkoli prideš v Nemčiji, posebno po večjih mestih, se ti ob razgibanem, kipečem življenju, velikem optimizmu Nemcev in njihovem neumornem delu nehote vsiljuje vprašanje- kako je mogočega si je ta narod jvo strašnem udarcu tako hitro opomogel. Poraz v svetovni vojni je prinesel Nemcem poleg političnega in moralnega poloma tudi težko gmotno breme, reparacije, ob katerih bi bil izkrvavel marsikateri drug narod. Težke miljarde, ki so jih plačali Nemci zmagovalcem v gotovini in blagu, bi bile izsušile gospodarske soke in ustavile tok normalnega življenja številčno potovanju mimogrede iz avtobusa in tako tudi Koeln. Voziš se po širokih ulicah in cestah skozi mravljišče na vse strani hitečih ljudi in motornih vozil, gledaš na desno tn levo in le težko loviš sproti vedno nove vtise, ki jih je pa mnogo preveč, da bi ti ne ušli iz spomina. Vsa velika mesta so si v glavnem podobna, razlikujejo se le po svojih posebnostih, po velikih poslopjih, spomenikih in cerkvah, tempo življenja je pa skoraj povsod enak. Življenju v velikem mestu se je treba privaditi, sicer si ga kmalu sit. Vesel si, ko prideš zopet iz vrtinca, dan v noč izpreminjajočega utripanja tega velikega vozla žil., po katerih pritekajo in odtekajo soki, kakor zamotana ribiška mreža prepreženega življenja. Vesel si, ko se zopet vrneš v sivo vsakdanjost podeželskega strica in šele ko znova okosteniš v nji, se ti zahoče zopet za nekaj trenutkov v veliko mesto Iz Koelna smo krenili proti Bonnu, Beethovnovemu rojstnemu mestu. Torej zopet znamenitost, iz katerih itak vso doglo pot nismo prišli Tudi Bonn ima univerzo, mnogo znamenitejšo od koelnske Mesto, ki šteje zdaj 93.000 prebivalcev, je bilo znano že v rimskih časih pod imenom Castra Bonnen-sia. Največji nemški skladatelj, rojen v Bonnu leta 1770, ima na glavnem trgu lep spomenik, v svoji rojstni hiši pa muzej z bogato zbirko spominov nanj. Mogočnih, daleč po svetu slovečih cerkva smo videli že toliko, da manjših in manj znamenitih, kakor jih ima nekaj Bonn, niti opazili nismo. Takoj za Kftlnom se začenja čarobna Rheinska dolina, prava dolina gradov, nanizanih kakor rožni venec po skalah in gričih na obeh straneh Rheina tja doli do Mainza. Okrog 20 je teh gradov in vsak je lep na svoj poseben način, IS. .ta, blagoslovljena je ta dolina in njena zemlja. Ni kmalu na svetu kotička, kjer bi bik) zbranih toliko naravnih krasot in kjer bi dajala zemlja za trud človeških rok tako bogato plačilo. Po krasni cesti smo zavili v dolini zlate rheinske kapljice. Začel se je najlepši del naše dolge poti. Za sivo verdun-sko nebo, za grozo, ki nas je objela na krvavih verdunskili poljanah, smo bili bogato poplačani. Če kje, vidiš v ttheinski dolini vso močo in organiziranost, pa tudi lepoto Nemčije. Kraj pri kraju, grad pri gradu, eno gnezdo srednjeveških vitezov za drugim, mogočni električni daljnovodi, ogromni železni mostovi čez širno reko, asfaltirana cesta in ob nji železna kača na eni in drugi strani RneLn, torarniMc dimniki v ee’»h gozdičih, kakor daleč sega oko ena sama pestra slika dela in njegovih bogatih plodov. Motorna vozila popravljajo kar na cesti, če se med vožnjo pokvarijo. Temu namenu služi >Autohilfe«, nalašč zato konstruirani tovorni avtomobil, ki vozi s seboj vse, kar se rabi za popravljanje avtomobilov in motociklov. Biser prekrasne Rheinske doline je Kob-lenz, mesto, ki šteje 60.000 prebivalcev in ki je dobilo svoje ime od rimskega Conflu-entes, ker leži ob izlivu reke Mosel v Rhein na levem bregu Rheina. Ta srečna lega je dala mestu vse naravne pogoje, da je jaoeta- lo rajski kotiček.kamor bi se človek z enakim navdušenjem in užitkom vedno znova vračal. Lepa mesta smo videli tudi drugod, a Koblenz je nas najbolj očaral. Stari del mesta kaže še mnoge sledove bivše trdnjave in nima lepih ulic, pač pa so v novem delu mesta krasne široke ulice in trgi, zlasti ob Rheinu. Marijina cerkev stoji na najvišjem kraju mesta in ima 58 visokih v pozno romanskem slogu zgrajenih zvonikov. Tu je znameniti Nemški kot (Deutsches Er.k), kjer se steka reka Mosel v Rhein. In tu sto ji orjaški spomenik cesarja Viljema I., zgra jen po načrtih arhitektov Hundrieserja In Schmitza in slovesno odkrit leta 1897. Poleg spomenika bitke narodov v Leipzigu je to najmogočnejši spomenik v Nemčiji. Temelji imajo obliko celega trdnjavskega bloka, po njih so speljane stopnice, da prideš na vrh do sjiomenikn samega. Cesar Viljem I. sedi na orjaškem konju sam orjak, da si ob njem kakor mušica. Izpod spomenika se ti odpre krasen pogled na mesto in na obe reki, po katerih vozijo beli parniki in motorni čolni na vse strani. Bila je haš nedelja in pogled na pisano množico globoko doli pod spomenikom je bil tem lepši. Tu je vedno živahno, tu se zbirajo patrijo-tična društva in prepevajo, da odmeva daleč tja po obeh velikih nemških rekah, tu se utrjuje nemški duh, nemška samozavest hi moč dobivata pod orjaškim cesarjevim spomenikom nove pobude, še 1 >olj kakor spomenik bitke narodov kaže ta vse znake nemške umetnosti. Sila, samozavest, vera vase, v moč svojega duha in svojih mišic, vse to je tako jasno izraženo na tem spomeniku, da ni treba nobeirh komentarjev in nobenega vodnika. Pogledaš ga in veš, da je nemški. Nekaj posebnega je na 37 železnih pontonih zgrajen most čez Rhein, ki se sproti odpira parnikom. V Koblenzu se nismo mudili dolgo, čeprav bi bili vsi radi ostali kar tam. Obed smo imeli namreč v srcu Rheinske doline, v Bacharachu. j. x. Ali more človek dočakati 180 let? Na Kavkazu je razmeroma mnogo starcev, ki so dosegli zavidanja vredno starost. Blizu Tifflisa živi 150 let star mož LaguaSvili. Starec se spominja še ruskega pohoda v Georgijo leta 1801, ko je car priključil to deželo Rusiji, ima 101 leto starega sina in 80-let starega vnuka. Ah-haza Khapar Kiouta je pa star celo 192 let. Ti primeri izredno visoke starosti so predmet proučevanja v zavodu za eksperimentalno medicino v Moskvi. Slavni ruski biolog Lazarev, ki se že dolgo peča s tem problemom, je sestavil krivuljo občutljivosti živčnih centrov v možganih. Pri novorojenčku, če gremo od ničle, se dviga ta krivulja do 20. leta, potem pa polagoma zopet pada proti ničli, ki jo doseže ,ko se približa starost 180 let. Z drugimi besedami rečeno, človeški organizem je ustrojen tako, da bi se živčni sistem povsem obrabil šele, ko bi bil star človek 180 let. Teoretično bi torej človek lahko dočakal tako visoko starost. Toda zdaj, ko tako hitro živimo in ko naši živci toliko trpe, je pač malo verjetnosti, da bi mogel kdo dočakati 180 let, čeprav na drugi‘strani vemo, da se je dolgost življenja modernega človeka zaradi napredka in higijene podaljšala. Molitev za mir ril za zmago Velika cerkvena slovesnost v abesinski prestolici — Kralj in kraljica med ljudstvom Kupujte domače blago! D. Wilson Naključje detektiv Helena Grahamova je sedla sama za mizo. Svojega moža ni čakala, kajti bilo je že pozno. Helene ni prav nič zanimalo, kje je njen mož. Ni ga pa sovražila, nikakor ne. Toda bila mu je hvaležna za vsako minuto samote. Samote? Helena je baš polivata s smetano sadno salato, ko je naenkrat obstala in izbuljila oči na temne, težke zavese, viseče pred okni. Za eho zaveso je bilo nekaj — Heleni se je zdelo, da sliši globoko dihanje preganjanega človeka ... Da, zdaj se je nekaj zganilo. — Kdo je? — je kriknila Helena. Prikazala se je roka, za njo pa obraz — in kakor strela iz jasnega je stal pred njo lep mladenič, ves upehan je zašepetal : — Prosim, prosim ... nikar ne kričite ... saj nisem razbojnik. Pritepenec je zač^l jecljati in prestrašeno se je sesedel v naslanjač. Helena ga je pogledala. Ne, tega fanta se pa res ni bala. — Koliko ste stari? — je vprašala Helena skoraj smeje. — Dvniset let, mflost+va. — Sele! In kaj se je zgodilo? — Prosim, prosim, skrijte me, milo-stiva, ko pride policija ... Helena je naglo odskočila. — Poslušajte me, prosim, po pravici vam povem gospa, kako se je zgodilo. Dobre četrt ure je od tega, ko sem prišel k Mary, k mojemu dekletu - - sobico ima v Maida Vale. In pomislite, pri njej je sedel mož — ne več mlad. Vprašal sem ga, kaj počne pri mojem dekletu,, pa me je hotel postaviti pod kap. Mary je molčala, on se je smejal — tedaj se mi je pa zavrtelo v glavi, pograbil sem vazo in mu jo treščil v glavo. Mož se je zgrudil, videl sem. kako mn curlja iz čela kri .. . Mary ie začela kričati — in pobegnil sem. Zagledal sem vrt, odprto okno vašega stanovanja v pritličju, mislil sem. da so mi že za petami In skril sem sp tu pri vas ... Val sočutja se je dvignil v srcu mlade žene. Ubogi dečko! Ljubezen ljubosumnost. Kakor vsaka ženska v takih primerih je bila Helena takoj pripravljena razumeti in odpustiti — Hitro! — je dejala. — zbežite lahko skozi klet. V kleti najdete vratiča vodeča na breg reke. Tam va? ne bo nihče iskal — ne. ne, nikar se mi Odhitela je z njim po stopnicah v klet, hitro in vzpodbujajoče ga je pobožala po laseh in še predno je mogel kaj reči, ga je potisnila skozi vrata. Čez nekaj minut je nekdo močno pozavni!. Zunaj sta stala dva stražnika, — Gospa Graham? — Bojim se, da vam prinašava žalostno vest, — je dejal prvi stražnik v zadregi. — Vašemu gospodu soprogu se je pripetila nesreča. Leži tu blizu v Maida Vale v zasebnem stanovanju. Kolikor sem mogel slišati, je bil vaš gospod soprog na obisku pri znani dami, pa je prišel k nji mladenič, sprla sta se — kdo ve zakaj. Mladenič je ranil vašega moža in pobegnil. Helena je zadrhtela in vprašala vsa iz sebe: — Ili je težko ranjen? — Težko vendar pa ne smrtno nevarno, — je odgovoril stražnik. Helena je zrla nemo predse in majala z glavo. Kolika ironija usode! Rešila je pred policijo mladeniča, ki bi bil malone postal morilec njenega moža. In vendar si je globoko oddahnila. Oblekla je plašč da bi mogla oditi s stražnikoma k svojemu možu, ki je ležal težko ranjen v stanovaniu tuje ženske. Rešila je tega fanta. Prav je storila. Ni ji bilo žal. da ga je Abesinski cesar Halle Selaseie se je ude-ležil oni dan v spremstvu visokih državnih dostojanstvenikov in svojega dvora cerkvene slovesnosti v cerkvi Madhani Alemen. Na vrhu te oemerooglate stavbe je osme-rokotna zvezda, okrog cerkve se pa razprostira velik vrt. Pred vrtom je prostor, kjer raste v sredini visoko figovo drevo. Cerkvena svečanost je bila združena z vsem sijajem. 2e sama vojska, ki se je udeležila svečanosti ▼ velikem številu, je bila zelo slikovita in divja. Abesinska vojska ni vojska v našem pomenu besede. NtS ji častniki nosijo krive sablje v zelenih, rdečih in modrih nožnicah. Višji častniki so sedeli na mulah s širokimi abesinskimi klobuki na glavah. Nekateri vojaki so ime- li še bojne ščite te prejšnjih stoletij, prevlečene s kožo povodnega konja. Krasna duhovniška ouiacUa, lesketajoča se v vseh barvah, stara 2.000 let, so pritisnila sveč— ptiv-v ume. Po čitanj« evangelija je izročil visoki cerkveni dostojanstvenik krasnu vezano knjigo opatu, ki jo je spoštljivo poljubil. S tem je bila svečanost v hramu končana in sledil je ples duhovnikov na trgu. Ta ples se nanaša deloma na prastaro službo božjo, deloiha pa na o--čaje afriških zamorcev. Cesar je gledal ples s tribune tako, da so ga iahtoo vsi videli. Cesarjev obraz izdaja visofeo nao-braženega, prebrisanega moža. Nežne poteče na obrazu in velike temne oči pričajo, da je Halle Selassie plemenitega roda. Cesar je nosil tropično čelado in črn svilen plašč abesinskih plemičev, Čeprav je nte-ke, šdlbfce poetave, priča njegova izredna energija, ki jo je raMl a Cesarski služabniki so etati pred vrtnimi wati in njihovo rdeče pobarvano orožje se je lesketalo že od daleč. Na svečanost so prihajale tudi dame z zastrtimi obrazi. Ljudje so poklekali im poljrabovaili tla pred hramom, stoječim v ozadju, Slednjič je prispel avto, pokazal se je velik rdeč aoin-čnik. Sluge so razprostrti po tleh beli »šamafl« in napravili tako zaščitno steno, da ljudje niso mogli videti kraljice, ki je med svečanostjo sploh nbče ni videl. Pač je pa zavladalo na prostranem tingu živahno vrvenje, ko sd je pripeljal v drugem avtomobilu cesar. Haile Selaseie se je udeležil molitve za platneno steno. To je bila molitev za mir ah za zmago. Mogoče® vtis je napravil vrhovni poglavar abesinske, cerkve Abuna v temnem talarju s poveše no glavo in široko brado. Kraj njega Je stati v rdeoKastem plašču s kapuco opat narodnega svetišča v Debra Libazonu Pbohque ln drugi dostojanstveniki abesinske cerkvene hierarhije. Y zlatu blesteči visoki svečenik, tretji v vodstvu abesinskega klera, je bral e pe-vajočtan glasom odstavke te evangelija. jrnai sovražniki in ahndfotev svoje moči, da je to mož železne volje, zdravega, trezneta duha in velik ih vladarskih sposobnosti. Drugače bi ne biio mogoče, da bi obdržal na prestolu v državi, kjer so ljudje tako vročekrvni in duhovi tako razburljivi, kakor v Abesineji. Dragi del svečanosti je vodfi cesarjev komornik Liga Bataeovr v krasnem svetlomodrem plašču. Spredaj je korakala godba, za njo duhovništvo v blestečih oblačt lah, potem skupina dečkov, katerim je sledil cesar z orožjem na rami kot simbolom državne moči. Cesar je stopal dostojanstveno pod rdečim solnčnikom, za njim pa državni ministri tudi z orožjem im šele po tem je prišla na vrsto vojska. Duhovniki 90 prepevali litanije. Z obrazov vseh Je odsevala ne samo pobožnost, temveč tud) trden skletp braniti neodvisnost Abesinije do zadnje kaplje krvi. Na drugi strani cerkve so pa zbrane ženske prepevale. Procesija je šla trikrat okrog cerkve im trikrat se je cesar pokazal svojemu ljudstvu. Slednjič je godba utihnila in cesar je zavzel častno mesto na cerkveni terasi. 0 tem je bUa svečanost zaključena. Dreta Garbo in razbojniki Berlinski listi priobčujejo poročilo o neprijetnih pustolovščinah Grete Garbo v Ameriki. Slavna filmska igral ka se mudi zdaj na oddihu na Šved- sikem. Še na krovu na švedski ladtji »Kungsihom« je odločno odklonila razgovor s katerimkoli svojih sopotnikov ker se je bala, da bi se naenkrat znašla med štirimi očmi s pajdašem svojih preganjalcev. Letos v marcu je namreč dobila Greta Garbo v Ho41y-woodu pismo, podpisano od nekega Jacka Kmanna, v katerem jo tok>va,j poziva, naj mu nemudoma pošlje po pošti zahtevani denar, obenem pa ofove sti o tem policijo. Detektivi so sicer zastražtili poštni urad, vendar se je tolovajem posrečilo denar dvigniti in pobegniti, ne da bi jim prišla policija na sled. Sledilo je ge več pisem z novimi zahtevami in Greta Garbo je vse točno izpolnila. Končno se je pa naveličala življenja pod neprestanimi grožnjami, živci so ji popustili, morala je prekiniti ovoje dok) v ateljeju in odpotovati v domovino na oddih. PONOČI JE VSE DOBRO Miož: Vem dobro, da sem star in grd. Zena-: Kaj zato. sai boš ? tale ves dan v pisarni. DOBER SVET — Peti bi se rada učila. Kam naj grem? — V puščavo. VPRAŠANJE IZ ZGODOVINE __ Tako Mihec, zdaj nam pa povej, kateri kralj je zasedel prestol in v katerem letu je bil* to. POŠTNO LEŽEČE Nepreviden šofer podere damo, pa se brž skloni nad njo ta vpraša: — Vaš naslov? — Poštno ležeče, — mu odgovori dama. — £a »Narodne usKarno* uran jezersea. - £a