Poštnina plačana ▼ gotovini
SREDA, 14. JANUARJA 1953
6 dinarjev.
f -i _l'u,	.	.v	'1
!4slS®>’
L - PAPEŠKA TELEFOKIJAPA
Ker naš dopisnik zaradi devizno-tehničnih težav ni mogel na osebni intervju • papežem, smo ga tokrat poklicali kar telefonično in mu postavili nekaj vprašanj, na katera nam je odgovoril nekako takole:
Prvič, Je dejal, Je to prekleta svinjarija, kako se upa »Toti Ust« sploh obračati na njegovo svetost, kot da ne bi vedel za »Interdictum TotUisticum« iz anno domini 1537! Drugič, je dejal, da ga ne more noben hudič prisiliti, da bi »Totemu« kakorkoU odgovarjal* in tretjič, da mora »Toti« objaviti ta razgovor na prvi stranL
Kar se tiče obiska De Gacperija v Atenah, je odgovoril na naše vprašanje, da je to seveda gladko natolcevanje, da bi Imel on, sveti oče, kakorkoli svoje parklje vmes. De Gasperiju samemu kot zvestemu katoličanu in služabniku Vatikana — hočem reči božjem — se mu je zareklo, pa gre takšno prijateljstvo med katoliško Jugoslavijo In pravoslavno Grčijo in celo krivoversko Turčijo dovolj za nohte.
Na našo skromno pripombo, da je Jugoslavija več kot polovico pravoslavna, se je sveti oče strahovito razburil: »Kruciflks,« je dejal skoro dobesedno, »kaj nisem dal Steplncu zato kardinalskega klobuka, ker je od 1941 do 1945 kot se reče .milom I šilom’ prekrstil tiste thnaste pravoslavce v Jugoslaviji In v kolikor jih ta ni prekrstil. jih je vendar zvesti sin Vatikana in Stepinčev najboljši prijatelj Pavelič ekspresno napotil v raj.«
Pri drugem vprašanju pa je svetega očeta prijel silno močen kašelj, ki ga je držal skoro za dve in pol enote telefonskega pogovora. Vprašali smo ga namreč kaj pravi o obisku naših škofov v Beogradu. Ko ga je minil najhujši kašelj, je dejal: »Le kateri hudič jim je dovolil iti tja! Ml se trudimo in tvegamo tudi precej denarja, da spravimo v časopise kakšno vest o preganjanju cerkve v Jugoslaviji, o tem, da so zaprli kakšnega škofa (kot na primer zadnjič mariborskega Držečnika!) Te strele pa se peljejo lepo v Beograd in se tam še prijazno pogovarjajo! Fikslaudon, jaz potrebujem predvsem mučence!!! In mučenci se ne vozijo v I. razredu brzpvlaka’ na sprejem in se prijazno smehljajo! Dixi!« — je še dejal in tako krepko odložil slušalko, da čakamo sedaj samo še na račun rimske pošte za popravilo razbitega telefona v Vatikanu!
I	v;	v
LETO VL________________ LIST	ZA	DOBRO	VOLJO	IN	SMEH	/	IZHAJA	VSAKO	SREDO	ŠTEV.	2
IN
DELI
VLADAJ...?
V sezoni reprezentančnih sslesov
*. *	r.v >xj|
— Kaj misliš, maki, ali bo kdo opazil, da nakit ni pravi?
ts.ako bi bilo, ce 01 nekh-tere dame nosile toalete res iz takšnega materiala, za kakršnega so pa kupile...
— Vsa sreča, da v plesni sezoni ni dežja — tako si botn lahko iz svile za dežnik dala narediti prekrasno toaleto!
— n.aj misliš, mucek, ali je dekolte dovolj globok, da me ne bo moralo biti sram ...
— Pa spusti še malo ho-zentregerje!
IZ SOVJETSKE LIRIKE
Nesrečnikov:
SBMEI iESRECC
(Po Prešernu)
O Kremelj, tvoja kupola temačna, pod njo se skriva birokratov gneča.
Njih družba iz dneva v dan se veča, vsak dan je bolj gosposka in bolj lačna.
Prav dobro vemo, kak se v dim prevrača vse, kar nam kremeljski biro obeta, da, kar obljublja nam že dolga leta, je laskavih besed samo igrača.
Zvesto srce ne verje več v malike, spoznalo je ustoličene svetnike, na led ne spelješ ga z nobeno frazo.
Njegove rane ne zaceliš z gazo, ki je izum stalinske ambulante.
Poznamo dobro take prevarante!
AUDI
»Carabinisre Alberto, moram vam dati strog ukor. Zakaj ste pretepli tistega Slovenca pred pričami, tako da je stvar sedaj prišla v jugoslovanske časopise?«
»Pred kakšnimi pričami?! Saj sta vendar bila prisotna samo še dva druga Slovenca!«
RAZOČARANJE
»Pomisli, ma chere, moji vplivni politični prijatelji so držali besedo! Dobil sem krasno službo!«
»Nemogoče, Pierre! Kakšno pa? Honorarno?«
»Kje neki! Ne uganeš, ljubica! Postal sem — ministrski predsednik!«
»In te sleparje ti še imenuješ svoje prijatelje! Pa 60 ti vedno obljubljali — nekaj stalnega!«
SPORAZUMELA STA SE
Anglež in Ljubljančan sta razpravljala o politiki. Seveda ni znal Anglež niti besedice slovenščine, Ljubljančan pa niti besedice angleščine. Anglež je povpraševal Ljubljančana, kaj sodi o angleški kolonialni politiki. Ljubljančan je od vsega razumel le besedico »english«, pa je bil prepričan, da ga Anglež sprašuje, če govori angleščino.
Zato je vljudno odkimal in pojasnil:
*N’mau, mau bulš k kitajsk. Ke ni Ja n*kol prilTre...«
Anglež je žalostno prikimal:
»Yes, Kenia, Mau-mau ...«
In resignirano je obmolknil.
UGOTOVITEV »Zakaj pa vi sedite?«
»Tovarišč lajtenant, zaradi roparskega umora ...« »No, saj se vam že na obrazu vidi. da niste družbi škodljiv in nevaren element!«
OB AMlESTitl
»Ježeš, ježeš, poglejte, Pepa, našim gospodom pač ne dajo miru! Komaj so šli noter, pa morajo že spet ven!«
4 s
»Ti, Samoo, kuo pa bo molzel vsoa ten 401)9 krav, ki so jih Angleži zaplenili Mau-Mau?«
»I, Angleži, kajpak! Saj molzti znajo...«
SVHT NA KAJZAR.IU
fpjl ,
W
i
—
DIPLOMA
I0fi SHERLOCK HOLMES M ŠIB$M4ltJI
VVatson: »Mojster, kaj je ta znorel, da v svojem stanovanju tako mlati po čevlju?«
Sherlock: »Kaj ne vidite, da popravlja čevlje brez akumulacije?«
AF
(Piše Ivan Žebljiček)
»Ali si znorel, slabše tovarne vam konkurirajo?«
In na mene se vsuje toča očitkov o slabem vodenju Gospodarstva, ki bi se lahko strnila v eno besedo: osli.
»Veš,« skuham prodreti v njegove individualistične možgano, »slabšim podjetjem je treba pomagati, da se dvignejo.«
»Aha, s tem, da jim daješ potuho!«
In stric me pogleda kot zdravnik, ki ugotovi, da je
V Maribora imajo novo komorno gledališče — skoro! Strop in stene v bivši Kazinski dvorani so z udarniškim delom že podrli. Sedaj jim manjka samo še malenkost: načrti in denar.
INKVIZICIJA
Sin očetu direktorju: »Očka, kaj pa je to inkvizicija?«
Oče: »Veš, sinko, to je pa bilo v srednjem veku nekaj takega, kar je danes akvi-zicija!«
VIHAR NA VIHARJENJE
Na Ravnah so imeli vihar hudo kot dozdaj še nikdar, iz viharja nastal je le piš, so tresle se gore
— rodila se miš ...
GOSTINSKA
— To je pečenka ži la rentgen ...
— Kako to?
— Vsako rebrce se vidi.
ZAČUDENJE
Peter sede v kavarni k
mizi, okrog katere ie sedi večja družba. Nekdo mu reče:
— Oprostite, jc zasedeno!
Peter se začudi:
— Nemogoče, potem sem se pa na nekoga vscdell
RESNIČNA!
— Le kdo bi rekel, da bom od enega kozarca vina pijan!
— Tega ti pa skoraj ne morem verjeti!
■— Zakaj pa ne?! Prav zadnji od dvajsetih mi je zlezel v glavo!
MEHKO SRCE
— Slišite, natakar, človek, ki je zaklal to kokoš, pa mora imeti zelo mehko srce!
— Zakaj?
— Ker se mu je smilita najmanj pet let, preden se je odločil in jo dal pod nož.
BLAGOSTANJE
Starejša zakonca že pet let nista prejela paketa od sina it. Amerike. Zato sta ga skušala takole potegniti:
~ Dragi sin! Ce nama ne nos takoj pomagal, bova kmalu morala živeti na občinske stroške. Tvoja roditelja.
Cea mesec dni je prispel odgovor iz Amerike: v ~ Prosim, pozanimajta se, ce bi občina tudi mene prevzela v oskrbo. Vajin sin.
OBUP
~ Jaz pijem samo iz obupa!
— Zakaj si pa tako obupan?
dr~aKer ^ pijača tako
Moj stric ima staro miselnost. Pred zadnjo vojno je imel pražarno kave nekje na Heželi. Je pristaš Hobbesove filozofije: Človek čioveku volk! Se sedaj, ko ima namesto pra-žarne kave obveznice, prejete na podlagi zakona o nacionalizaciji, s strastjo pripoveduje, kako je z modernizacijo naprav uničil svojega konkurenta na polju praženja kave. Pri tem ponavlja neokusno šalo. da ga je »opražil«.
Moj stric se tudi zanima, kako kaj poslale moderna tovarna papirja, v kateri sem jaz v službi. Pripovedujem mu, da Imamo visok AF.
»Kaj je to AF?«
»Stopnja akumulacije ln fondov, ki so del cene! Glavni del AF gre za družbene potrebe, del pa ostane podjetju.«
In strle postane slabe volje, ker se spomni, da bi lahko AF njegove pra-žarne šel danes v njegov žep.
»Veš,« mu pravim, »imamo pa težave, ker nam zaradi visokega AF konkurirajo slabše tovarne papirja, ki imajo nizek AF.«
INDEKS
Pred neko francosko univerzo se je razvil takle pogovor:
»Indeks sem izgubila! Kaj bom sedaj?«
»Nič hudega, saj lahko dobiš novega.«
»Ni tako enostavno, ko pa ne vera, na kateri fakulteti sem bila vpisana.«
ŠOLSKA
— Tinček, kako se glasi sedanji čas glagola:	jedel
sem?
Prosim... lačen sem!
— Jcsaskristasna, to no-mas jec! Zdaj pa bo pr-majnadraj zagvišno konec sveta! Bos te net ols trajbn ...
— Na šrekli, š rekli! Homs ksegn, frau Muršec, te šene cipresn, baj da frančiškana kirhn! Azo, še toto so zdaj nidarajsali! Zo bos, denkns ina, frau Kliček!
— Jo, jo, natirli. Majo že menda ognst, da se ne bi tam enkrat di hajlikemu-tagoc prkazala ...
— Oba redns kan pled-zin! Le kaj bi Mariia to po cipresi umanandkrakslala! Oba tes, z gos-podam žup-nikam fon da hajlignherc-jezukirhn! Toti bogi gospod .
— Obana, od kdaj pa ste vi tak fir di pfafn, frau Kliček? A se vete spomi-nati ajnofirciga, kak «te po hauptplaci šrajali: Hajl Hitla. nida mit di pfofn?
— Na ja zato ste pa nah vi več v cerkvi po kolenah predrajsali, majne tajre. bo dem Hitla šo šlsht gonga is pa so rekli: Tama petn firn taičn zig!
— Jo, jo, is šo gut, los-ma tes liba! Rajši mi povejte, bos is kšegn mitn gajstlihn hem!
— Homs net Rlezn? Te kšihtn zavolo de kinda, keri so vse vun povedli, kak so jih gospod neki za-pe.lavali na nekšne politi! kšihtne no zohne!...
— Bos zi net zogn? Taki fajn gospod, pa tri univerze majo, pa da bi politil zapelavali otroke? Jesas-Jesas!
— No, jo, pa toto naj verje keri hoče! Jaz vam pa rečem, tote pamže bi rajši obsodli! Toti so na-šiga bogiga gospoda zaoe-lavali, majnazol! Te kinda san šuld, tes zogi ina, nur te kinda .. .1
GLEDALIŠKI NOTICI
V zelo neprijeten položaj Je zašlo Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Ko so namreč hoteli izplačati avtorske tantieme za uspelo predstavo »Metež«, niso mogli nikjer najti nekega Ferda Budaka, ki je naznačen kot avtor na prvi in drugi strani Gledališkega lista. Še sreča, da so lahko poslali nekemu Peri Buda-ku honorar za življenienis avtorja, objavljenem na tretji strani Gledališkega lista...
*
njegov pacient dokončno znorel. Nato me vpraša:
»Ali se nista s teni v zvezi zadnjič kregala z ženo, ker si dobil le 80 % plače?«
»Da!«
»V vašem konkurenčno zaostalem podjetju P3 so dobili, kot mi je pravil moj znanec, poleg 100 % plače še visoko vsoto na račun dobička!«
»Da, ker imajo petkrat nižjo stopnjo akumulacije kot jc naša!«
»Torej imate boljšo tovarno. plače pa so slabše!«
»Da, toda ne po naši zaslugi ...«
»Veš kaj, Ivan,« mi pravi stric, »nikoli mi ne boš dokazal, da je treba moderne tovarne kaznovati in zaostale zato nagrajevati!«
Nato se stric zlekne v naslonjaču, misli na svojo pražarno kave in odišli dobiček ter zadrema.
Dva tvetova, sl mislim. Naš svet ne pozna »opra-ženja«. Z AF pa le nekaj ni v redu. Imam občutek kot da bi drobna smet zašla v motor, ki vsled tega šklepeta:	slabša tovarna
nam konkurira! Ce bi bil v slabši tovarni, bi Imel boljšo plačo!
ZDRAVIE |E 1EPA STVAR, TGSH...
Flobert
Besedinemu re^onerfu
ARTILERISTU TOPU
Baje si top velikega kalibra, baje hudičeva je tvoja šib ra!
A meni, ko si najbolj daješ duška, tvoj strašni top se zdi lesena puško/
Saiiistu patu
V začetku divje zaigraš na mat, potem si srečen, če izsiliš — p ati Največkrat pa se, mojstru, ti zgodi, da si vesel, če reši te — remi/
KOMIKU PATU
Če hočeš filmski psevdonim — pardon — tedaj nazovemo te — Patachon!
PREDLOG ZA SPREMEMBO PRISPODOBE
Do zdaj bilo je vedno čisto prav, če si izjavil: domišljav kot pav!
Sodobnost terja drobtkani popravček. Izgovori se: domišljav kot paviek!
Gvaš:
»KRITIKU« B. K.
Vse po vrsti trgaš, kritikanl, in slikarje zmerjaš z diletanti, sam pa, bogme, si največji anti, sam pa si na j več ji diletant.
HUDOBNOST
— Veite, kadar pišem ponoči pesmi, o<i preobilice lo~ «tev ne morem zaspati.
— Hm, zakaj jih pa potem ne preberete?
NA ODRU
Režiser: »Hudiča, ali vam ui«em rekel, da morate priti na oder v kožuhu, ko pa vendar predstavljate ruskega plemenitaša na sprehodu sredi najhujše nimc!?«
Igralec: »Saj vero, toda med rekviziti ni nobenega kožuha! Sicer pa sem ta Vsak slučaj oblekel dvojno zimsko »podnje perilo!«
ENA MODERNIH
— Tu imate vaš rokopis; kaj takega aploh ne miuuno
izdati!
— No, no, le nikar tako samozavestno! Ali res mislite, da ste vi edini, ki tega ne more napraviti?!
PROGRAM RADIA »237,1«
17.00 Predavanje ob priliki ustanavljanja »Protialkoholnih društev«. Predava tov. Vodopivec.
17,30 »Napitnice in zdravice«. Spored umetnih In narodnih pesmi. Pojejo »Mladeniči na vasi!«
18.00 Reportaža o delu in uspehih podjetja »Vino-2ga-nje« iz Šišenskih vinogradov.
18,20 »Majol’ka, kaj si strila?« — solistični koncert baritonista Vinka Žejna.
18.40 Gospodarsko predavanje: »Ob reorganizaciji nagih vinarskih zadrug«. Predavanje o novih ukrepih za pospeševanje vinogradništva.
19.00 Radijski dnevnik: Posledice pijančevanja in alkoholizma. Sličice iz sodne dvorane in bolnice za duSevno bolne.
19.40 Klavirski nastop tov. Žganjarja. Na sporedu so variacije na temo: »Zc dolgo nismo pili ga...«
— Zakaj ji niste dali večkrat zdravila?
— Ce pa je pisalo na steklenici »Dobro pretresti«, drugič pa se ni več pustila tresti za nobeno ceno/
— Zdravnik mi je vendar naročil, naj vzamem zdravilo v hladni vodi...
— To mora biti pomota, doktor! Ko sem včeraj prišel v vašo ordinacijo, sem hotel samo recept za aspirin/
— Vi boste pač prvič operirani, da ste tako nervozni. Brez strahu! Jaz tudi danes prvič operiram ...
— Recite, prosim: A! in ne — oho/
Zdravnikov avto ne gre ...
Seka Besdajey_%;
(Odlomek iz kravječme knjige »Mesarji v prozi«)
Ob tofu jem!	X
Kdo?
Jaz, ki sem zdaj le kup kosti, razsejanih po pasjih magacinih in ametiičih, in kup kalorij, razmetanih po loncih in želodcih potrošnikov. Le to in nič več!
A nekoč sem bila mlada, cvetoča, življenja željna krava, ki Je žal morala zapustiti ta svet v cvetu svoje mladosti...
2e doma so me občudovali vsi po vrsti — od pastirja tja do gospodarja. Se vaški bik, ki sta ga krasili dve zlati in ena srebrna kolajna. Je sentimentalno vzdihnil, ko me je zagledal:
»Kakšna krava!«
In v klavnici so se razjasnili obrazi vsem po vrsti, od najmlajšega mesarskega vajenca pa vse do izkuše-®ega mesarja, ki z enim sunkom usmrti največjega vola, češ:
»Kakšna krava!«
»Ali Je ni škoda?« — so sočutno vzdihovale shujšane in koščene kravje prababice, ki so jih morali kar brzovozno prepeljati v klavnico, da ne bi zaradi metu-»Ulemske starosti umrle kar naravne smrti v hlevu.
»Kakšno mesci!« — Je blaženo vzdihoval mesar, ki me Je razkosal in pripravil moje posmrtne ostanke za Prevoz v mesnico.
»Prima kvaliteta! Ta bo Sla v promet kakor med!« — je ugotavljal mesar v mesnici in sl mel roke: »K temu lahko mirne duše dodam šc vse drugokvalitetno meso po 140 dinarjev ca kilogram, ie vso prababičino podplatovino in skelet po 120 dinarjev za kilogram — ln še se bodo ljudje pulili za to mešanico po 160 dinarjev za kilogram! Pepe!« — Je zaklical pomočniku. »Danes bomo imeli samo govedino po 160! Povej vsem strankam, da Je slabša kvaliteta po 120 ln 140 že pošla!«
In Pepc me Je hitro pomešal — kakor kakšen star kvartopirec karte! — med prababičino podplatovino m okostnino In med žilavo ln kot guma elastično muskulaturo mojih bližnjih prednikov. Potem Je odprl mesnico. Gospodinjam, ki so zahtevale .ali kos prababice ali kakšnega bližnjega prednika, Je vljudno pojasnjeval, da imajo danes na zalogi še krasno govedino po 160 dinarjev za kilogram.
Tako so pod firmo mene, mlade in v cvetu najlepše mladosti zaklane krave, prodajali metuzalemske prababice kravjega rodu in po doseženem prometu tega dne sodeč sem morala biti kljub svoji mladosti najmanj slonovskih, če že ne dinozavrovskih dimenzij!
Posledice so bile strašne. Pet so jih morali odpeljati
* Izpahnjeno čeljustjo v bolnico naravnost od kosila. Dva kužka sta razbila neko izložbeno okno, ko sta se nategovala za kos babičine muskulature. Čevljarji so
* žalostnimi perspektivami za bodočnost nabijali neuničljivo podplatovino z diamantnimi žeblji na čevlje odjemalcev. Prodajalci v modnih trgovinah so že 48 ur Nepretrgoma prodajali ženskemu svetu nylonce iz kravjih vlaken, ki »Jih bo po vaši smrti lahko nosila še bčerka!« Na glavnem trgu so pravkar ujeli skupino ruskih padalcev, ki so bili poslani z nalogo, da odkrijejo skrivnostno maso »Govedonit«, ki kljubuje celo •tomsklm bombam. Skratka: jaz sem zrevoluclonirala ves sveti
Toda — protestiram! Protestiram proti uporabi mojih posmrtnih ostankov v Industrijske svrhe, protestiram proti njihovi uporabi v oblačilni ln obutveni Industriji, protestiram proti zlorabi mojega neomadeie-vanega imena za firmo, pod katero se skrivajo razne mahinacije z mojimi predniki!
Obtožujem mesarje in njihove pomočnike Pepeto-vega kova (pri tem so seveda izvzeti vsi pošteni mesaril.), ker ml levarijo za časa trgovinske inšpekcije pri* dobljen ugled ln zmanjšujejo strokovno kvalifikacijo, hkrati pa ustvarjajo pri ljudeh lažni videz, da izumira v kravjem rodu predvsem mladina!
Povedala sem vse, kar me Je težilo.
Sem samo navadna krava, namenjena za prehrano Hudi — in nič več!
Zato obtožujem!
V
Ce
•e naročite na »Večer«, dobite za 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednik »7 dni«, vsako sredo pa šei »Toti list«!
Papež podaril Stfepincu kardinalski klobuk
n
Mežnar: »Dovolite, presvetli, »d papeža is Kima je prispel vaš kardinalski •rnat...«
V MED BOTANIKI
— Ta hrast bi pa vedel mnogo povedati 1
— V prvi vrsti to, da Je Upa.
OBZIR
Miličnik razgrajaču ln kalilcu nočnega miru: »Ali ne veste, da morate ponoči tiho domov? 1«
Razgrajač:	»Toda	jaz
vendar ne grem domov, marveč le v drugo gostilno.«	.	j
m um ■
DIPLOMACIJA
— Jany, ali boš prišla na mojo poroko?
— Katero boš pa vzel?
— Tebe.
— No, potem pa morda pridem.
Sodobna agitacija
(Po »Tribuni« — glasilu Mudentov ljubljanske univerze)
PRISPODOBE
Slabo, prevedi/n škripajoč
minljiv
neusmiljen
razočaran
vedno bolan
nerazumljiv
premočen
prašen
neobiskan
pogost
redek
vsiljiv
obrekovan
surov
pristranski
zamašen
prozoren
žalosten
kot slovenski tekst tujih filmov
■ kot parter v mariborskem gleda-
lišču
■ kot trajna ondulacija kot carinik
kot nogometni gledalec kot operni pevec
■ kot gledališki kritik
■ kot nepremočljiv dežni plašč
■ kot knjiga slovenskega pisatelja
v knjigarnah kot mariborski koncern
■ kot tiskarski škrat
■ kot javno stranišče kot akviziter
kot direktor
kot boksarski kibic
• kot boksarski sodnik
■ kot prha v javnem kopališču
■ kot kongres »miru*
• kot humorist
NORMALNO
— No, kako ie kaj počuti tvoj bolni stric? Mu jc kaj bolje?
— Zdravnik je dejal, da bo izven nevarnosti, če prtfivi nocojšnjo noč, sicer je odveč vsako upanje.
SODOBNA
— Torej, tovarišica An ka, odpuščeni ste...
— Pa sakaj vendar? Saj nisem nikoli nič napravila.
— Prav zato ...
OSMRTNICA
»Tiho, neopazno, brez vsakega prstnega odtisa nas je »apuitij Pepe Sraka, diplomirani nadzmikavt. Prosimo tihega sožalja. — Žalujoči ostali.«
Taki cilji! in praktično delo v tem siri-slu. pa bi bilo več članov PDU na občnem zboru!
Toti biro: »Predlog, da se v planinskih postojankah odprejo matični nradi, je vsekakor na mestu!«
DRAGI PRODAJALCI .JOIEOA M
DOPISNICA, ki smo jo objavili v zadnji številki uTotega lista«, je namenjena Vam! Prosimo Vas, da nam na njej ali pa na običajni poštni dopisnici čimprej sporočite, ali smo Vam poslali v prodajo preveč ali premalo izvodov. Poštne stroške nosimo mi. Tistim redkim med Vami, ki pa so nam še dolžni večje ali manjše zneske za lani prejete Izvode, vljudno sporočamo: »Za mal’ dnarja, mal' muzke ...«
Uprava »Totega lista«
m
ceVA tJ€ MOK«T€ ICVPITI, t-AHVCO PA KUPIT«1 IfOKCCtA K/^TCKtO, 2St€2WIWO> TCICAT1I* 16 OWF€ »6CI ^O, l^NJCMC l»1>etKe,	iKl
PI*AKN&IC€- POTRCBŠČINff
V PRODAJALNAH 'TROt.POVVeTJ-A,
.ZA RJA*
TV/PI KJ A O&K-OVC«:
-HAPNJld bSPA KUPlU PT?I VA^ KRAJNO AMUO, PA^CM POZABIL, KAKO iMrK/vje.
-C€ JG BILO 6IJA3hJO,3€ TO POTCNl PRAV aOTOVO
2. LAT0RO60V0
1	i
	-rJJ
V POZMtM \3&A\r$-
-VRAC, V%GPOClTRA<y»
OD^ceor e^cm. t>iu &X2&A^\CjO <?LR Tl NJO.1
IKI6PIRACICJA,
*« TCPffW PW1 uilVAk/OTA V4«f PO»KOT 60<>TIK/<(Ce«A PODOC .AAA.-R.lBOTZ.^K.l T?V©T5L'i PA *l V/PAKA €, *vo JO ^Ul KO «'ilVL9£W3£ VUAJV^ATCAA-NITI 4 AM.C6»A KAPAflA !
PR1AA.GR. JAVA
21M.O 40PI* PO MRAZU, TCKATlt IN ^ALAMTfltiJD PO JAKOVO iTI !
ZATO TAKOJ V PROPACrALW€ TRtfOV4KC<3f A POM. pv/«vA A« »OPAJA MA OSKOMC! ol
ja ve 2 popotni:
„TAl€ TV JUEAVGtV 3« o»
.P06€WJSK€M. UtTU*
0C6O NA MRAZ POZASIl!
je pa£ poravnal lcto-Vnjo n; a ročki in; o in
A6PAJ VTCONC PRI iZCftAMJU POPITI NAARAP»Ol*i
OBJAVE 'H MALI OGLASI
POROKE. — Zakonsko zvezo sta sklenila P6zar Hudij Pes in Vedoni Prep Pot, stanujoča na tabli ob glavni cesti v Poljčane. Zglednima zakoncema želijo vsi njuni prijatelji složnega sožitja in krepak, vplivu slovenščine nedostopen rod! Se na mnoga leta!
ROJSTVA. — Matiček Birokracij iz matičnega urada Lovrenc na Pohorju je rodil na službenem potovanju v Maribor kopico dolgobradih mladoporočencev pred vrati matičnega urada v Lovrencu. Brade čakajočih mladoporočencev so ha ogled med uradnimi urami pred vrati matičnega urada.
STANOVANJA. Zložljivo stanovanje (portable) išče mlada Jeseničanka. V zameno odstopi opremljeno sobo s sostanovalko vred ali pa samo sostanovalko s souporabo sobe. Zglasiti se osebno pri sostanovalki v poznih večernih urah, po možnosti v času večernih kinoprcdstav Vsa podrobnejša pojasnila daje po končani kinopredstavi pred hišo ali na hodniku čakajoča mlada Jeseničanka.
ZGUBLJENO. — Pri špricerju z navadno vodo izgubljeno vljudnost proglašam za neveljavno ln svarim vsa gostinska podjetja pred nakupom iste Gostilna »Koš« Vojnik
PRODAM — Predsedniško funkcijo (malo rabljeno) in cehmeštrsko dovoljenje za asistiranje pri službi božji (dobro ohranjeno) s prižgano svetilko vred in pravico za nošenje svetilke domov — prodam po ugodni ceni ali pa zamenjam za enako kje drugje tudi brez predsedniške funkcije. Zglasiti se v župnišču Turnišče ali na občini med uradnimi urami.
UMETNO VINO JE STRUP! Morda se boste vprašali: »Zakai ga na potem fabricirajo?« ODGOVOR NA TO VAM DA NASA USPKSNA REKLAMA! Vino-cet nodletje za predelavo deževnice in destilirane vode
SLUŽBE. — Motorno kolo, sedem (7) ženinih plaščev in kopico ženskih čevliev (zadnli zagrebški modeli!) sem pripravljen staviti na razpolago v primeru deficita podjetju, ki bi me sprejelo v službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: Razočarana nesebičnost razočaranega uslužbenca iz Bohove pri Mariboru.
KINO. — KINO POSTA, Jesenice: »Večna mladost«. Zgodba brzojavke, ki je preživela svoio mladost, v nekem predalu in na stara leta prišla k naslovniku. Iz nje naslovnik šele izve, koliko se je medtem postaral, vendar vse konča srečno, brez smrtnih žrtev. jtf-.Tv.to1 Ro^Tncionalno!
KTNO BOHTN.T: »Pustolovščina dedka Mraza«. Pravljica o dedku Mrazu, ki jo s praznimi obljubami potegnil tudi po nekaj ur oddaljene otroke. Bonbončki se izpremenijo v žogo za odrasle! Primeren samo za močne živce!
MORALKA
Lokal v Mariboru prav čeden imamo, v njem srečati da kakšno »lažjo« se damo, če čuti denarce oči vate meče, da v srček pod srajco te kar zašegcče.
Potem se gre v avto, v Košake se krene, tam dobro zameša ljubavne se štrene.
Finale sledi pa že spet v centru mesta: z dekletom v hotel malo spančkati gresta. (Priznam, da pod kožo prav vsi smo krvavi, a tam se le malo preveč onegavi!)
PISMO TRGOVSKEGA POTNIKA (poslano v Celje)
V Mariboru sem te dni, posel dobro mi cveti.
Nekaj dni še tu ostanem, preden kam drugam sc
zganem.
•Tu sem našel lepo znanko, ki me je dobila v zanko. Oh, ta srček iz Ljubljane, dokaj me denarcev stane. In zato naprošam milo za denarno nakazilo.
Posli sicer res cvetijo, le — veliko imam režijo!
Dnevnice 60 vse premale za ljubezen punčke zale: hoče jesti, hoče piti, hoče vsak dan v danclng iti, nekaj hoče gotovine, no, pa dnevnica izgine!
In za ta pogrešni kljun, rabim nekaj na račun.
Ce že res ne gre drugače, mi pošljite vsaj pol plače. A izgovor moj je znan: sem službeno zadržani
Naslednja številka »Totega lista« izide ▼ sredo, 21. januarja 1953!
— KAM PA S TEM POHIŠTVOM?
— NE VESTE? PRAVKAR SO NAM JAVILI Z MARSA', NAJ JIM POŠLJEMO POHIŠTVO, KI GA NUDI
KER ENAKEGA NE MOREJO DOBITI *	.	-	-	NA	NOBENEM PLANETU!
IJUBLJANA
0
V DAVNIH CAS1H SO RAVNALI TAKO...
(f fSJS
...DANES PA KMETJE Z VELIKIM ZADOVOLJSTVOM KUPUJEJO VSE VRSTE KMETIJSKIH
STROJEV, PRIPRAV IN NADOMESTNIH DELOV V
P3ŠOO&JHEŠ9 m*s forcrs*« T«v rne n E sil i S^ih strnlev v	SOBOTI
KI HKRATI ZASTOPA TUDI CELOTNO JUGOSLOVANSKO INDUSTRIJO KMETIJSKIH STROJEVI
Ki Jan:
GLEDALIŠKI PORODI
Premiera, to Je v gledališču, kar Je v družini porod. Le vprašanje očetovstva Je bolj zamotano. Pravzaprav Je to dogodek, ki združuje vež očetov hkrati. Tu porajajo avtor, režiser, igralec, inscenator, komponist, koreograf itd. Vsak zase in na svoj način, a vse skupaj je premiera.
S precejSnjo zakasneloit-jo, potem ko je že zvedel za javno mnenje, rodi — kritik.
Nekateri porajajo mukoma in krčevito, zvijajo se od porodnih krčev, spet drugi lagodno in dobrodušno. Nekaterim stojijo ob strani botri, babice, strici, najžlahtnejša žlahta, drugi spet stojijo ob hudi uri samostojno kot hrasti v viharju in rodijo s smehlja* jem na ustih.
Nekateri zarodki prinesejo na svet obilo predsodkov, ki so jih podedovali od svojih očetov, polni so dednih obremenjenosti in razrvanosti. Drugi spet so zabuhli, lica se jim svetijo, a v notranjosti so pra/.ni. Kričijo, usta jim je treba zamaSitl s cucljem in jih napoditi v življenjsko Solo.
Mnogo porodov Je prezgodnjih. Embriem se dozdeva, da so zreli ln s predpubertetno drznostjo buSnejo v dan. Slabotno in nepomembno rojstvo zakrijejo Šopki in zdravice, ki jih izblebeče žlahta v liričnem patosu.
Mnogi očetje so presrečni, ko opazijo, da Je novorojenček zdrav, da je lep, talentiran in da se mu obeta razvoj. Iz vzhičenosti se napijejo. Vinjeni blodijo še precej časa okrog ter tako čisto zanemarijo otroka. Drugi spet Igrajo vlogo očeta z birokratsko doslednostjo. Otroka pitajo z mlekom v prekomernih obrokih. da se mu kolca ln po-vrača. Ne potolaži ga več niti medena kritika.
Nezakonskih otrok Je mnogo. Namišljeni oče se klanja s pretirano sramežljivostjo pri premieri ploskajočemu občinstvu, a pravi, resnični oče se preobrača ▼ grobu ali s posmehljivim Izrazom kfe na steni iz kakšnega baročnega okvirja opazuje smešne geste zlaganega očeta, U se klanja, klanja...
m
DEDIŠČINA
— Oh, Helena, prekrasne lase imate!
— Da?! Po materi jih imam.
— Takoooo! Dobro so še ohranjeni!
V AMERIKI
— No, Jim — vpraša župan starega znanca — kaj pa vas je to pot privedlo k nam na policijo?
— Trije žandarji! — sc je oglasil njegov odgovor.
— Smatram, pijani?
— Da — odgovori mirno Jim — vsi trije.
Športniki, Sahisti, DIJAKI IN NOGOMETAŠI!
Športni tisk devetnajstih držav je nedavno tega izvedel anketo o najboljših športnikih v letu 1952.
Naš tudi! In glej vraga, naši so ga kajpak polomili. Kot za nalašč pa so Se Spanci enako uganili — samo da bi naSe jezili!
»Toti list« bi to polomi* jado rad popravil. Toda kako? Z enega konca ja stvar že »zafurana«, zato smo sklenili, da se Je mi oprimemo, kot Je »Totega« navada, c drugega konca...
Sedaj pa, dragi bralci, rešujte čast ln uganjujte najboljSe Športnike po H* nijl »Totega«. Za oceno pri* dejo v poštev vse Športne lastnosti, kar jih premorejo naSl ljubljenci, zato le U dan z njimi!
Avtorji treh najboljših odgovorov bodo za svojo duhovitost prejeli po 1000 dinarjev nagrade. Vidite torej, da je duhovitost poceni, čeprav je povpraševanje po tem blagu v »Totem listu« veliko. Toda vedite, da lahko • tisoč dinarji kupite deset srečk ' državne loterije in zadenete pet milijonov potencialnih dinarjev. Z ozirom na to so naSe nagrade potendonalno izredno visoke. Tri najboljše odgovore bomo tudi objavili. da bodo vsaj trije ljudje enkrat rekli: »Toti list je pa danes res dober!«
Intervju o boksarskem porazu v Bologni in Milanu
x ^	?1 n .	1
Funkcionar (novinarju) ».... To je prvi poizkus v zgodovini tioKsarskega športa. No, in uspeli smo: dokazali smo, da se brez zadostnih priprav ne da zmagati!«
Prvi far »ir glede BCorefe
(Zadnja brzojavna vest)
Zaradi potrebne tt&Lne so se pogajanja za premirje na Koreji sporazumno prenesla n i mamutsko skakalnico v Planici.
Nam II: »Stavljam zadnji pogoj, od katerega ne odstopim: Premirje naj se sklene, ko bo zgrajena mamutska skakalnica v Planici!«
Bradley: »SoglaSamo!«
Brencelj:
Košarkaiieve sanfe
(Po Prešernu)
Dolgost telesa mojega je kratka!
Gor, h koSu sili duSa hrepeneče
ln v lažnih sanjah Žoge skozenj meče,
vsa blažena od Športnega popadka!
Zavest, da si zadel v koS, je sladka, srce razširjeno drhti od sreče!
Se nekaj koSev — pa bom med vodeče koSarkarje priStet in — klasa skratka!
Da, to so lepe sanje In pobožne!
A moje noge so premalo prožne, na žalost so preSibke za koSarko!
Jaz v prvem moštvu bom samo maSUo, rezerva večna ln izhod n silo, čeprav košarko ljubim žarko, žarko!
sgMmt
v Got«Ic3 reševalci
Vj
i
Ponesrečenec: »Na pomoč!«
BivSi reševaleo: »Oprostite, sem vrnil legitimacijo GRS!«
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka 2 — Telefon 28-76 — Ček. račun Narodne baoke 6401-T-169 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vrafamo — Tiska Mariborska ti*^