Naročnina me tečno 25 Din, za in<pcn>« atTo 40 Din -> nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ea inozemstvo 120Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ai. 6/111
SCOVENEC
telefoni .redniitva in npr.ve: 40-01. 40-08. 4<W)3. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan »Jntraj razen ponedeljka in dneva po praznik.
Čekovni račna:
LjnbljaM številka 10.050 in 10.349 m inserate.
Uprava: kopitar ieva nliea številka (k
Mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo
Včeraj zjutraj je bila v Moskvi podpirana mirovna pogodba, opoldne pa so bile na vsej fronti ustavljene sovražnosti - Narodno žalovanje po vsej Finski
Kako je nepričakovano prišel sovjetski oboroženi napad na Finsko, skoraj prav tako se je nepričakovano med obema državama končala čisto svojevrstna vojna. Svojevrstna pravimo, ker so .Sovjeti ves čas izjavljali, da s Finsko sploh niso v vojnem stanju, češ da poznajo le eno zakonito finsko vlado, namreč ono finskega komunista Kuusinena, ki so jo Sovjeti s seboj pripeljali in nastanili v finskem mestu Terijokiju it s katero so seveda živeli v najboljšem razmerju. Toda po zelo krvavi vojni, ki je trajala od 30. novembra 1939 do 13. marca 1940 — torej 105 dni — in ki je zahtevala po približnih cenitvah na finski strani 50.000 in na sovjetski 400.000 žrtev, Sovjeti niso sklenili miru s Kuusinenovo vlado, katero so mirno pustili pasti, ampak z ono pravo finsko vlado v Helsinkih, ki so jo vse do mirovnih pogajanj ignorirali.
Pobudo za sklenitev miru je dala Sovjetija, in sicer je že 22. februarja sovjetski poslanik v Londonu Majski zaprosil angleško vlado, da bi posredovala v Helsinkih v svrho sklenitve miru. Sovjetski mirovni pogoji so bili takšni, da jih Anglija Finski niti sporočiti ni hotela. Toda Sovjeti so istočasno naprosili tudi Švede za posredovanje jn ti so to radi storili. Jako so se mirovna pogajanja pričela v Stockholmu in se pozneje nadaljevala v Moskvi, ko je zraslo upanje na ugoden zaključek. Dne 13. marca sta obe mirovni delegaciji izdelali mirovne predloge, katere je finsko mirovno odposlanstvo podpisalo in takoj z letalom poneslo v Helsinki ter jih predložilo vladi in parlamentu. Vlada je sovjetske predloge sprejela in po večurnem posvetovanju tudi parlament s potrebno pet šestinsko večino. S tem je Finska sprejela mir, ki ga ji je Sovjetija diktirala in ki pomenja presenetljiv finale junaškega boja finskega naroda za svobodo.
Fo mirovnih določilih, ki jih objavljamo na drugem mestu, je sovjetski mirovni diktat za Fince poniževalen in težak ter so z njim Sovjeti dobili mnogo več, kakor pa so zahtevali pred vojno. .Najhujša je izguba utrjene Karelijske ožine z Viipurijem in pa polotoka in pristanišča Hango, ki je ključ do 1'inskegu Zaliva. Svojo severno obalo v Barentskem morju s pristaniščem Petsamo bodo Finci morali demilitizirati, a istočasno zgraditi tranzitne železniške proge, po katerih bo Sovjetija direktno in nekontrolirano lahko preko Finske občevala s švedsko in Norveško. S posestjo I langiija in Viipurija ter otokov Dagoe in Oesel, ki jih je vzela Latviji ter pristanišča Paldiski, ki ga je vzela Estftnski, je Sovjetija prišla v popolno in nekontrolirano' posest Finskega zaliva, s čimer zadobi Leningrad kot vojna ltika velikansko važnost in isti strateški ter vojaški pomen, kakor ga je imel Petrograd v carski Rusiji. Položaj Finske pa, ki je s tem mirom izgubila svoje strateške meje in najpomembnejša vojaška oporišča, pa je na las podoben Češkoslovaški po Monakovem, kateremu je čez pol leta sledila popolna zasedba dežele. Mir, ki je bil sklenjen v Moskvi, skriva v sebi nevarno grožnjo za bodočnost.
Kakšne utegnejo biti še druge posledice moskovskega miru?
Predvsem ima Sovjetija poslej zopet svobodne roke. Do sedaj je uveljavila svojo voljo napram baltskim državam, napram Poljski in rinski, poslej se bo lahko neovirano posvetila svojemu jugozahodu in državam ob Črnem morju. Nihče ne more biti te sprošče losti sovjetskih sil tako vesel, kakor Nemčija, ki se je po poročilih italijanskega časopisja zelo mnogo prizadevala za poravnavo spora med Sovjetijo in Finsko. Kajti sedaj je Sovjetija, torej nemški zaveznik, prost in zmagovit. Zu-liodni velesili bosta morali opustiti svoje sanje, da bi Sovjetijo vzeli v klešče od severa in od juga, s čimer zavezniška armada v Palestini bistveno izgubi na svoji vrednosti. Sovjetija bo sedaj lahko Nemčiji dobavljala neprimerno več surovin, ki so ji potrebne zu vojevanje na zahodu.	" '
Ni treba še posebej poudarjati, da pomenja moskovski mir hud udarec za Anglijo in Irancijo. Sicer nista bili po nobenih pogodbah finski dolžni pomagati, toda iz celotnega evropskega zapletljaja je zadnji anal-fabet v vojaški vedi moral videti, du bi junaška Finska mogla postati sijajno orožje v rokah zahodnih velesil proti Sovjetiji in z njo združeni Nemčiji. Po listih se je o tem veliko razpravljalo, tudi v francoskem in angleškem parlamentu so o tem govorili. Toda pravilnemu spoznanju niso pravočasno sledila učinkovita dejanja. Pomoč Finski je začela pritekati prepozno. Usoda Finske utegne eno in drugo nevtralno državo, ki sicer simpatizira z zahodnima velesilama, preplašiti, da bi si upala svojo usodo brezpogojno vezati na Pariz in Ivondon.
Zdi se, da je pred vsem Anglija, ki vodi politiko zamujenih trenutkov, \zrok za negotovo in okleva jočo zadržanje angleške politike je treba iskati v težavah, ki jih ima angleška vlada doma. Značilno je, da angleški liberalci in laburisti tudi še po šestih mesecih vojne nočejo stopiti v vlado. Tolikšna opozicija seveda hromi in slabi vladno politiko na zunaj in ji jemlje sposobnost za hitre in enotne odločitve, ki so v vojnem času predpogoj za uspeh. Laburisti so razorožili Anglijo, ko se je ves svet oboroževal. Njihova kratkovidna politika je prinesla Angliji v zadnjih l*eiiu letin več ponižanj, kakor so jih Angleži
Helsinki, 12. marca. Havas: Po 104 dnevni sovjetsko-iinski vojni je bil snoči sklenjen sporazum, da se sovražnosti končajo. Finski parlament se je sestal snoči pod predsedništvom Vaina Ha-kele, da sankcionira sklepe, ki jih je sprejela v Moskvi iinska delegacija. Pričakuje se, da bo lin-
Tannerjev govor
ski parlament ratificiral podpisani sporazum.
Po vesteh iz Helsinkija sta zaradi podpisa iin-sko-sovjetskega sporazuma dala ostavko dva Iinska ministra in to minister za narodno obrambo Nikanel in prosvetni minister Hanula.
Mir je zelo težak
Helsinki, 13. marca. t. Havas: Finski zunanji minister Tanner je imel po radiu govor, ki je trajal 20 minut. V svojem govoru je Tanner potrdil, da je bil sklenjen mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo in je izjavil, da šb se sovražnosti ustavile ob 11 dopoldne.
Nato je Tanner dodal, da se bodo zadnje finske čete umaknile na svoje nove postojanke okoli 10. aprila in sicer v zadnjem odseku pri Petsamu.
Nato je Tanner dodal, da ima sedaj Finska na vzhodu iste meje kot jih je imela v letu 1721. Razlagal je, da se je Finska odločila za mir zaradi tega, ker je bilo nemogoče, da bi dobivala pomoč skozi Švedsko in Norveško, prostovoljcev pa je na Finsko prihajalo premalo.
_ V takih okoliščinah je morala finska vlada tvegati, da bi sovjetske čete zasedle vso Finsko in to bi imelo strašne posledice. Sovjetski pogoji so bili hujši in obsežnejši kot pa so bili uspehi sovjetske vojske, toda splošni dobrobit nam je nalagal, da smo morali sprejeti te predloge.
Vendar pa v mirovni pogodbi ni nobenih političnih določb in svoboda, suverenost in neodvisnost Finske so nedotaknjene. Ves politični načrt samozvane finske vlade s Kuusinenom na čelu je bil opuščen.
Svoj govor pa je Tanner zaključil z besedami:
Mi ne vemo, kaj nam bo prihranila bodočnost. Toda naša vojska je nedotaknjena in mi se lahko sedaj zopet posvetimo svojemu delu.
Sovjetski pogoji so zelo težki v primeri s tistim, kar je sovražnik dosegel v tej vojni in njegove zahteve so obsežnejše od onih, ki jih je stavil v septembru.
Naši zastopniki so se trudili, da bi spremenili te pogodbe, toda vse je bilo zastonj. Ker pa ni bilo računati na to, da bi dosegli boljše zaključke, če bi vojno nadaljevali, tedaj smo morali sprejeti ta mir, ne pa nadaljevati vojne, ki je bila za nas brez upanja na zmago.
Mir je zelo težak in vlada je z velikim oklevanjem sprejela njegove pogoje.
Finski parlament je s težavo spreiel pogodbo
Stockholm, 13. marca. t. Havas: V finskem parlamentu so le s težavo spravili skupaj pet šestin glasov, kolikor je bilo potrebno, da je bila pogodba s Sovjetsko Rusijo sprejeta.
Porazen vtis na švedskem in Norveškem
Stockholm, 13 marca, t. Reuter: Tannerjeva izjava po radiu," da je stališče švedske in norveške vlade vplivalo na sklep iinske vlade, je tukaj porazno vplivala.
Švedska tudi ne more poroštvovati za sedanjo novo Finsko, ker je v mirovni pogodbi med Finsko in Sovjetsko Rusijo točno določeno, da se obe vladi obvezujeta, da ne bosta sklepali pogodb s kako tretjo državo.
koliko no polnoči se je Erkko po telefonu pogovarjal s Helsinki jem in pri te j priliki jc
V vsej Ffnski na pol droga
zastave
Helsinki, 13. marca. t. Havas: Takoj po Tanner-,evem govoru so na vseh vladnih poslopjih izobesili zastave na pol droga. Kmalu nato so tudi zasebniki na svojih hišah izobesili zastave na pol droga. V vsej Finski je zavladala splošna žalost.
Finski vojaki odhajajo s fronte
Stockholm, 13. marca. t. Reuter: Finsko vojaštvo je že začelo zapuščati ozemlje, ki ga mora Finska po določilih mirovne pogodbe izprazniti. Na Karelijski ožini finski vojaki tako rekoč že ves mesec niso več spali in sedaj popolnoma mehanično odhajajo s slavnih mest svojega vojskovanja, kjer so ustvarili najlepša dela svetovne zgodovine. Finski vojaki so na bojišču sovjetskim vojakom pustili tudi plen, ki so jim ga pred dnevi odvzeli.
Švedska je prva dobila besedilo pogodbe
. Stockholm, 13. marca. AA. Reuter: Kakor je bilo že krutko sporočeno, jc bilo besedilo mirovne pogodbe dostavljeno finski vladi po švedskem zunanjem ministrstvu, oziroma po finskem poslaniku v Stockholmu Erkku. Ne-
sploli kdaj v zgodovini doživeli. Zadržanje la-buristov v sedanji vojni pa lahko postane za Anglijo in njen svetovni imperij usodno. Fin-sKa je najnovejši zgled za to. "
koliko
govarjai s iieisinKijein in pri tej priliki jc slišal, da tam ničesar ne vedo o sklepih finsko-sovjetske pogodbe.
Takoj mu je bilo dostavljeno iz švedskega zunanjega ministrstva točno besedilo mirovne pogodbe, katero je Erkk takoj telefoniral svoji vladi. V švedskih diplomatskih krogih so še zvečer naglašali. da so mirovni pogoji mnogo hujši od zahtev, katere je Sovjetska Rusija postavljala prej, preden so Finci stopili v junaško in obupno borbo. Lahko se reče, da
vlada v Stockholmu po eni slrani ogorčenje zaradi težkih pogojev, ki so Finski vsiljeni, po drugi strani pu je zavladalo zadovoljstvo zaradi tega, ker se je švedska izognila neposredni nevarnosti pred izrednimi zapleti.
Finska delegacija odpotovala iz Moskve
Berlin, 13. marca, t. Reuter: Po vesteh, ki so prišle iz Moskve, je linsko zastopstvo danes popoldne odpotovalo iz Moskve na Finsko.
Finski delegati v Moskvi niso bili svobodni
Moskva, 13. marca. A A. Reuter: Tukaj se trdi, da so bili finski delegati v času pogajanj v Moskvi skoraj popolnoma odrezani od tujega sveta. Zdi se, da niso mogli neposredno občevali niti s svojo vlado, pač pa edino s švedsko vlado. S leni se pojasnjuje tudi dejstvo, da je bila vlada v Helsinki ju obveščena o končnem besedilu pogodbe s posredovanjem švedske vlade, fz lega se sklepa, da je švedska vlada tudi v času neposrednih finsko-sovjetskih pogajanj nekajkrat intervenirala in tako vplivala na finske delegte.
Besedilo mirovne pogodbe
Moskva, 13. marca DNB: Z uradne sovjetske strani je bilo objavljeno sledeče sporočilo o sklenitvi mirovne pogodbe med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Od 7- do 12- marca 1940 so se vodila v Moskvi pogajanja med opolnomočenimi predstavniki Sovjetske Rusije Molotovom, predsednikom sveta ljudskih komisarjev in ljudskega komisarja za zunanje zadeve, Ždanovom, članom vrhovnega sovjetskega sveta in Vasiljevskim, poveljnikom brigade na eni strani ter opolnomočenimi predstavniki finske republike Rittijem, predsednikom vlade, Paa-sikivijem, finskim poslanikom, generalom Valdenom in prof. Vojtom na drugi strani. Pogajanja so se vodila, da se ustavijo vojne operacije in sklene mirovna pogodba med Sovjetsko Unijo in Finsko. Pogodba, ki je bila sklenjena, se glasi:
Vrhovni svet sovjetske zveze na eni strani in predsednik finske republike na drugi strani so v želji, da se ustavijo vojne operacije, ki so se vodile med obema državama, in da se ustvarijo trajni medsebojni miroljubni odnošaji, pri čemur so prepričani, da imata obe pogodbeni stranki interes, da se določijo točni pogoji garancije medsebojne varnosti, posebno varnosti mesta Ljeningrada in mesta Murmanska ter Murmanske železniške proge, smatrali za potrebno, da se v ta namen sklene mirovna pogodba ter so imenovali za to svoje pooblaščence: vrhovni svet sovjetskih republik Večeslava Mihaj-loviča Molotova, predsednika sveta ljudskih komisarjev, Andreja Aleksandra Zdanova, člana vrhovnega sovjetskega sveta in brigadnega poveljnika Aleksandra Mihajloviča Vasiljevskega, predsednik finske republike pa Rittija, predsednika ministrskega sveta finske republike, Husta Paasikivija, ministra, generala Karla Rudolfa Valdena in prof. Vajno Vojomo. Potem ko sta si delegaciji potrdili polnomočja, sta sklenili tale sporazum:
Kaj mora Finska odstopiti
Čl. 1. Meja bo potegnjena po novi črti, tako da bo pripadla sovjetskemu ozemlju vsa Karelijska ožina z mestom Viipurijem, Viipurijski zaliv z otoki, zapadno in severno primorje Ladoškega jezera z mesti Keksholm, Sortavala in Suojervi, nekateri otoki v Finskem zalivu, mesto Kuolajervi ter del Ribarskega polotoka in polotoka Srednji. Mapa z začrtano mejo je priložena.
Meja bo potegnjena v 10 dneh
Cl. 2. Mešana komisija, ki jo bosta imenovali obe državi, bo potegnila ločno mejo v roku 10 dni po podpisu te pogodbe.
Cl. 3. Obe pogodbeni stranki se obvežeta izogniti se vsakemu napadu druge proti drugi in da ne bosta sjdenili nobene zveze in se ne bosta udeležili nobene koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki.
Sovjeti dobe Hango v zakup za 30 let
Čl. 4. Finska republika je pripravljena dati v zakup Sovjetski Rusiji polotok Hango za dobo 30 let za vsoto 8 milijonov finskih mark letno ter teritorialne vode omenjenega polotoka tri milje proti severu in zapadu ter pet milj proti jugu in vzhodu, kakor tudi nekatere otoke na osnovi mape, ki je priložena pogodbi. Sovjetska Rusija bo zgradila pomorsko oporišče, sposobno braniti napad proti Finskemu zalivu. Sovjetska zveza dobi pravico vzdrževati (u zaradi obrambe omenjenega pomorskega oporišča na svoje stroške potrebno število čet in letalskih sil. V roku 10 dni po stopanju v veljavo te pogodbe bo finska vlada umaknila svoje čete s polotoka Hango. Polotok HangS ter bližnji otoki preidejo v administrativni sistem sovjetske zveze.
Petsamo ostane Finski
Čl. 5. Sovjetska zveza se obveže umakniti svoje čete iz pokrajine Petsamo, ki jo je prostovoljno
odstopila Finski na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1920. Finska se obveže, da ne bo, kakor je to bilo že predvideno v mirovni pogodbi iz leta 1920, v teh teritorialnih vodah Ledenega oceana vzdrževala vojnih ladij in drugih oboroženih ladij razen ladij z manj ko 100 tonami. Razen tega se Finska obveže, da ne bo v vodah Petsama imela več ko 15 vojnih ladij, katerih tonaža ne sme biti večja kot 400 ton za vsako ladjo. Finska se obveže, da ne bo v omenjenih vodah imela podmornice ali matične ladje za letala. Finska se obveže enako kakor je to bilo predvideno v pogodbi iz lela 1920, da v teh vodah ne zgradi vojne luke, niti oporišča za vojno mornarico niti vojnega arzenala, razen v kolikor je to potrebno za vzdrževanje dovoljenih ladij.
Čl. 6. Sovjetska Unija in njeni državljani dobijo garancijo finske vlade za svobodni prehod čez pokrajino Petsamo na Norveško in obratno, kakor je to bilo že predvideno v pogodbi iz leta 1920. Blago, ki gre iz Norveške čez to pokrajino v Sovjetsko Rusijo in iz Sovjetske Rusije na Norveško, ni podvrženo nobeni kontroli, razen kontrole registriranja. Tranzitni promet se bo vršil po predpisih, ki veljajo v mednarodni trgovini za take transakcije. Sovjetski državljani, ki potujejo čez pokrajino Petsamo v Norveško in obratno, imajo pravico svobodnega prehoda s potnimi listi, ki jih jim izdajo Sovjetska oblastva. Sovjetska neoborožena letala imajo pravico vzdrževati letalsko službo med sovjetsko zvezo in Norveško čez pokrajino Petsamo.
Sovjetska železniška proga čez Finsko
Čl. 7. Finska vlada daje Sovjetski zvezi pravico tranzita med Sovjetsko Unijo in Švedsko. — Sovjetska zveza in Finska bosta zgradili zaradi pospešitve te tranzitne trgovine, in to po možnosti še v letu 1940, vsaka na svojem ozemlju železniško progo, ki bo vezala mesti Kandalakšo in Kemijervi.
Cl. 8. Po stopanju v veljavo te pogodbe sc bodo začela trgovinska pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe.
Ratifikacija v roku 10 dni
Čl. 9. Mirovna pogodba stopi v veljavo fakoj, ko bo podpisana. Ratificirana bo mirovna pogodba pozneje. Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Moskvi v roku 10 dni.
Ta pogodba je napisana v dveh originalnih dokumentih, od katerih je eden v ruščini, drugi pa v finščini in švedščini. Slede podpisi: Molotov, Žda-nov, Vasiljevski, Risti Riti, Paasikivi, Valdcn Voj-toma.
Sklenjen je tudi potreben dopolnilni protokol o modalitetah umika finskih in sovjetskih čet z meje z datumi in kraji.
Dodatni protokol
Moskva, 13. marca. AA. DNB: Dopolnilni protokol k mirovni pogodbi med Sovjetsko Rusijo 111 1'insko z dne 12. marca 1940 pravi:
1.	Sovražnosti se bodo na obeh straneh ustavile 13. marca ob 12 po Ijeningrajskem času. " '
2.	Po ustavitvi sovražnosti se bodo uredile med prvimi postojankami čet nevtralne cone v širim 1 km, t. j da se bodo čete pogodbenice, ki se v primeri z novimi niejnnii nahajajo na ozemlju druge pogodbene države, umaknile za i km.
„ Umik čet za novo mejo in napredovanje cet druge pogodbene sile sc bo začel 15. marca ob 10 na vsej meji med Finskim zalivom in Liekso in Ift. marca ob 10 severno od Liekse. čete se bodo umaknile za T km v 24 urah. čete druge pogodbenice bodo napredovale tako, da bo razdalja med zaščitnimi oddelki
(Nadaljevanje na 3. strani
t
I
»Volk meitfa dlako, nravi pa na!
•Zagrebački lisftc, ki jc glasilo poslanca HSS dr. Žig; Scholla, v čWiku polemizira z ljubljanskim «Jutrom« ter njegovim.uvodnikom, ki 6«no ga mi že om«nili. «Zagrebački list* podčrtava, da je »Jutrov članek v stvari stališče JNS ter med drugim pravi o JNS in «Jutru« takole: «Hrvati marsičemu nc zaupajo, ker imajo za seboj grenke skušnje, med katere spada tudi čas, ko je bila JNS na vladi. Mi smo videli, kako se je takrat izvajalo jugoslovenstvo in kakšne posledic; je to imelo na Hrvatskem. Zato smo 6e navadili ljudi prc«ojati po dejanjih, ne pa po besedah. Tako bomo ravnali tudi «a naprej, ker naše ljudstvo lepo pravi: «Volk menja dlako, nravi pa ne«.
\ Slovenci v Zagrebu
»Obzor« piše: »Ob popisovanju volivcev fti hrvatski sabor je neki belgrajski list poročal. da ne Iki imelo volivne pravice v hrvatski sabor lf>.(XX) zagrebških Slovencev. Ta trditev ni resnična. Ob popisovanju meščanov letn !')■*( je kakih 15.0<X) meščanov v Zagrebu izjavilo, da je njihov materni jezik slovenski. I o pa jih ne ovira, da ne bi imeli volivne pravice v hrvatski sabor. V banovini Hrvatski imajo volivno pravico ne le Slovenci, temveč tudi Nemci in Madžari ter druge narodnosti poleg hrvatske, če so seveda pristojni v banovino Hrvatsko. Nimajo pa volivne pravice v banovini Hrvatski tisti Hrvati, ki niso vanjo pristojni.«
K »čim več dela in čim bolj pravične plače«
Senator inž. Avgust Košutič je to dni sprejel odposlance Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev, katerim je med drugim povedal: »Vaša glavna naloga je pripraviti organizacijo vaših odnosov z delodajalci. Delodajalci so dandanes, kakor tudi vsi drugi činilci, ki producirajo, močno potrebni. Vendar je vsakdo le toliko potreben, v kolikor se drži meja, ki jih zahteva socialna pravica... Izvedli bomo postavno sodelovanje med dvema či-nilcema, med delom in kapitalom. Naše geslo ni: čim manj dela in čim večje plače I Pač pa je naše geslo: Ciin več dela in čim bolj pravične plače!«
>. Prestavljanje uradnikov na Hrvatskem
Zagrebški Obzor prinaša: »Nekateri srbski listi so dvignili velik prah zaradi tega, ker na Hrvatskem preganjajo srbske uradnike. Po uradnih številkah pa je bilo od 20. avgusta 1039 do konca februarja tega leta v banovini Hrvatski stavljenih na razpoloženje 374 uradnikov, izmed katerih pa je bilo 250 Srbov, vsi drugi pa so bili Slovenci, Hrvati in druge narodnosti. V istem razdobju je bilo prestavljenih v sami banovini Hrvatski 266 Srbov ter 979 Hrvatov, Slovencev in drugih narodnosti.«
i čigava je Vojvodina
V Novem Sadu je predaval vseuč. prof. dr. Mirko Kosič, ki je član glavnega odbora radikalne stranke, ter je o Vojvodini med drugim dejal: »Vojvodina ni upravna enota ter to nikdar niti bila ni. Vojvodina je Bačka, Banat, Baranje, k čemur dodajam še srbski Srem. Vojvodina ni ni-kaka politična stvarnost ali etniška skupnost. Voj-vodinci niso narod ali pleme, marveč je Vojvodina le dežela, najbolj severna srbska dežela, ki sega v srednjo Evropo. Tukaj je najbolj zanimivo področje na svetu, kakršnih je malo na svetu (Baltik, Bukovina, Srednja Azija), vendar je za našo srbsko narodno enoto, ki šteje 8 milijonov, veliko, da ima dve taki področji, in sicer na severu Vojvodino, na jugu Južno Srbijo, k čemur je treba še dodati na zahodu Bosno, ki tudi spada med težavna področja. Vojvodina je narodnostni mozaik. V njej so Srbi, zadnje čase pravijo, da so tu tudi Hrvati, so Šokci, Romuni, Slovaki in celo Bolgari. V Vojvodini ni nobene skupne narodnostne zavesti.« V tej zvezi je na koncu dejal: »Po načelu narodnosti Vojvodina ne more biti enota za sebe. Vojvodina more kot celota stopiti v kako mnogo večje področje, ali pa bo razdeljena. Le kot enota za sebe pa ne more živeti.«
Spor zaradi dveh »Pravd«
Spor zaradi dveh «Pravd« v Sarajevu je zdaj rešen. Dr. Behmen izdaja »Pravdo«, med tem ko bo minister dr. Kulenovič izdajal «Narodno Pravdo«. S tem je tudi odkrit razkol med bosanskimi muslimani.
Namesto v SuboticI — v Osijeku
Kakor poroča belgrajsko >Vreme«, bo veliko zborovanje IISS, ki je bilo odpovedano v Subotici, sklicano v Osijek, kamor lxxlo prišli Bunjevci in Šokci iz Bačke ter Baranje.
Med jugoslovanskimi Nemci
Kakor poroča novosadski »Dane, je med glasilom nemških obnavljalcev »Volksruf« in glasilom katoliških Nemcev »Die Donau« nastala nova ostra polemika. Povod ji je dal govor nekega nemškega učitelja na svatbi v Novih Šovah. Tisti učitelj je numreč ženinu in nevesti nn ženitnini govoril, kako naj vzgajata svoje otroke ter naglašal, naj jima na mesto starega testamenta, kjer so sama judovska imena ter polno nemorale, dasta kaj drugega, iz česar se bodo bolje naučili, kako naj služijo nemškj narodni skupnosti. O tem poroča list »Volksruf«, ki pravi, da so ta govor vsi svatje navdušeno pozdravili, razen duhovnika, kateri je opozoril učitelja, naj pusti stari testament pri miru, ker ga sploh ne pozna. »Volksruf« na koncu naglaša, da »stari testament nas germanskih ljudi nič ne briga, ker je judovsko-semitski.« Katoliški list »Die Donau« nato odgovarja, da je ta učiteljev govor ter pisanje »Volksrufa« o tem le »golo prežvekovanje novega nemškega jiogledn v svet« ter Rosenbergova »mitosa«. »Die Donau« sprašuje, knj je namen tako površnega in netočnega pisanja ter govorjenja. Odgovarja: »Cilj je jasen. Najprej je treba izzvati ogorčeno sovraštvo zoper Jude, nato pa to sovraštvo prenesti na stari zakon ter tako tudi novemu zakonu izpodnesti podlago, s čemer jc vsemu krščanstvu zadan uničujoč udarec.«
Prva obletnica Slovaške
Dane« bodo Slovaki prvikrat v svoji novodobni zgodovini slavili svoj državni praznik, obletnico proglasitve državne samostojnosti v slovaškem parlamentu 11. marca 19.'I9. Kako jo prišlo do ttsaniosvojitve in razcepa Češkoslovaške republike, nn m je znano, in ne čutimo se poklicanega, da bi sodili o krivdi enega ali drugega. Ali je kriv če-. ški centralizem ali slovaška sredobeinost, ali
Dr. Tisa, preidsednik Slovaške republike
usoda zadnjih let, to bo ugotovila bodočnost. Dejstvo pa je, da je iz poloma slovanskih držav, kakor sta bili Poljska in Češka, vstala Slovaška republika, ki šteje danes že eno leto samostojnosti. Ima svojega predsednška republike msgr. dr. Tiso, svo-
jo vlado in svoj parlament, gradi svojo notranjo ureditev ua krščanskem principu in socialno urejuje medsebojna razmerja po stanovskem načelu. V zunanjepolitičnem pogledu pa je vključena v tesno sodelovanje z Nemčijo, pod katere zaščito stoji, ter je prepričana, da prav zaradi te zaščite država nc hc samo trenutna epizoda, temveč ji je zagotovljena bodočnost.
Naj ho naše gledanje kakršnokoli že na vznik slovaške države in njen položaj, mi želimo tej mladi slovanski državi, ki kaže v svoji notranji urejenosti veliko življenjskih sil in še ve? volje do ohranitve naroda in države, da bi mogla zgraditi s svojo energijo in voljo močno državo, po kateri jo hrepenela toliko let v preganjanju ali v zapostavljanju. Danes se Slovaška republika zaveda, da je znova dvignila iz tisočletne smrti staro Svetopolkovo Velikomoravsko kneževino, ki je bila sen i seli velikih slovaških duhov in dediščina v duhu Bernolaka, Štura, Hviezdoslava, do Razusa in Hlinke, in da jo hoče izgraditi v državljanski polnosti. Njene sile so mlade in hočejo živeti. Kakor se današnji čas vsak narod in država usmerja v duhu samoohrane, tako tudi Slovaški ne smemo v taki meri zameriti, da je poiskala zveze tam, ki so ji garantirali življenje in razvoj. Mi bi samo želeli, da bi bilo to dovoljni temelj za polno rast slovaške državnosti in za njeno trajanje.
Ko praznujejo Slovaki danes prvo obletnico svoje politične samostojnosti, jim od srca želimo, da zgradc v svojem duhu vso kulturno in politično samostojnost, da s0 v vsem uveljavijo kot narod, še predvsem kot narod, ki je pognal iz Hlinkovega krščanskega duha.
Naj živi in naj se krepi Slovaška republika navznoter in navzven!	_ ___•
Vojna na zahodu
V zraku
Ottawa, 13. marca. AA". Reuter: Službeno poročajo, da jo moštvo osrednje imperialne letalske baze, odkoder naj bi se vedno izpopolnjevale letalske silo vseh držav britanskega imperija, sedaj doseglo številčno stanje 14.000 mož. Po sedanjem načrtu se bo to število v kratkem času zvišalo na 30.400 mož.
Ottawa, 13. marca. AA. Minister za narodno obrambo Rodgers je izijavil, da razpolaga Kanada s 30.400 letlci, od katerih je '2400 častnikov. Od začetka vojne se je Slevilo kanadskih letalcev zvišalo skoraj za 14.000.
Na morfu
London. 13. marca. AA. Havas: Snoči so izkrcali v angleški luki 42 članov posadke nizozemsko ladje »Evlota« (G236 ton), ki se je poto-pila prejšnji dan. Kapitan ladje je izjavil, da je bila radijska postaja na ladji radi eksplozije po-
polnoma uničena in da ni bilo mogoče dajati znakov SOS. Navzlic temu ni bilo žrtev.
London, 13. marca. AA. Havas: Sedaj se smatra, da znaša število potopljenih nemških podmornic čez 50 in da je veliko število podmornic težko poškodovanih. — Prvi lord admiralitete Churchill smatra, da so bile vsak teden od začetka vojne potoiiljene 2 do 4 nemške podmornice.
London, 12. marca. AA. Reuter: Izve se, da je nemška podmornica, za katero mislijo, da je bila potopljena v Helgolandskem zalivu, počasi izplula na površino, ko jo je zapazil britanski bombnik, ki se je prav tedaj pokazal izza oblakov. Bombnik je takoj napadel in vrgel 4 bombe po 115 kg, od katerih je ena padla prav na pod-mornični stolp. Misli se, da je tudi druga bomba zadela cilj. Britanski pilot sporoča, da je, preden je odletel, videl kako sta kljun in zadnji del podmornice molela iz morja, medtem ko je bil srednji del podmornice pod vodo. Nekoliko kasneje je britansko ogledniško letalo opazilo na mestu, kjer je bil izvršen napad, večje število nemških pa-trolnih ladij.
ZiHievaj!« povsod naš list!
Belgijski protest v Berlinu
Bruselj, 12. marca. AA. Belga: Belgijski zunanji minister Spaak je dal nalog belgijskemu veleposlaniku v Berlinu, naj vloži odločen protest pri nemški vladi zaradi tega, ker so nemška letala letela nad belgijskim ozemljem, navzlic nedavni obljubi nemške vlade po tragičnem spopadu, ko je eno nemško letalo zbilo belgijskega letalskega poročnika.
Italija bo ie naprej dobivala premog iz Nemčije
Rim, 13. marca. t. Po Ribbenlropovem [potovanju v Italijo sta danes senator Gianini in nemški minister dr. Clodius podpisala sporazum o tem, da Ik> Nemčija še naprej pošiljala v Italijo isto količino premoga kot poprej, vendar po železnicah.
Italija ima en milijon mož pod zastavo
Rim, 13. marca. t. Danes je govoril v zbornici državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Soddu, ki je izjavil, da ima sedaj Italija milijon mož pod orožjem. Dodal je, da si jo Italija od Sredozemskega do Jadranskega morja zgradila svojo utrjeno črto čez vse Alpe in da je tako nedotakljivost narodnega ozemlja zajamčena.
Belgrajske novice
Belgrad, 13. marca. m. Frankfurtska opera, ki jc v Belgradu z velikimi uspehom priredila več Wa-gnerjevih del, je imela 6noči poslovilno predstavo. Čisti dobiček je poklonila za zimsko pomoč. Poslovilni predstavi nemških umetnikov sla prisostvovala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga.
Belgrad, 13. mar. m. Zunanji minister dr. Cin-car Markovič prireja nocoj v prostorih zunanjega ministrstva večerjo, na katero je povabil vse člane kraljevske vlade.
Atentat v Londonu
London. 13. marca. t. Reuter: V Hotelu »Ca'x" ton Hal k v Ivondonu je bil danes izvršen atentat na sira Mihaela 0dwycra, bivšega guvernerja indijske pokrajine Punjab. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Atentat je izvršil neki indijski strelec. Oddal je štiri strele iz revolverja in pri tem ranil udi lorda Zclanda, tajnika za Indijo. Dalje sta bila ranjena sir Dane v roko in lord Lnniington, bivši guverner Bombaja. Atentat je bil izvršen na sestanku Indijskega društva.
Turčija se pripravlja
Budimpešta, 13. marca. b. »Magyar Nemszetk poroča, da je turška vlada storila obsežne ukrepe, da bi mogla mirno pričakovati bodočih dogodkov. Vojaška delegacija zaveznikov je prispela v Carigrad ter je odpotovala na mejo, da si ugleda utrdbe.
Isti poročevalec javlja, da je italijanska pomorska divizija, ki je sestavljena iz ladij »Ce-sare« in »Cavour« ter nekaj torpednih rušilcev odpiula iz Brindissija v Vaiono. Ta premestitev italijanskega vojnega brodovja je v zvezi s po-kreti italijanskih čet na albansko-grški meji.
V Angliji še zbirajo prostovoljce za Finsko
London, 13. marca. t. Reuter: V Londonu urad za odhod prostovoljcev na Finsko še zbira mladeniče in jih popisuje. Vse to se godi vkljub temu, da ja bilo objavljeno, da je sklenjen mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Ogromno angleškega materijala je že na Finskem, mnogo ga pa še odvažajo, poudarjajoč, da nikdo ne ve, kakšna bo bodočnost. Glavnim oddelkom prostovoljcev za Finsko poveljuje major Roosevelt.
Jeruzalem, 13. marca. AA. Havas: V Jeruzalemu bo sestanek sinoda pravoslavnih cerkev ob sodelovanju patrijarhov iz Bližnjega Vzhoda, in to aleksandrijskega, jeruzalemskega in antijo-hijskega. To je prvi sestanek te vrste od 1. 1813.
Predsedstvo JRZ
Previden s svetimi zakramenti je odšel v večnost naš ljubi mož, oče, stari oče, tast in stric, gospod
Gabrijel Majcen
profesor v pokoju, častni član občine Košaki
rogreb bo v petek, dne 15. marca, ob 16 izpred hiše žalosti, Turncrjeva ulica 4, na pokopališče na Pobrežju.
M a r i b o r - L j u b 1 j a n a - S p 1 i t, dne 13. marca 1940.
Ana, žena; Slanko, Anica in Gabrijel, otroci; Ivan Ašič, zet; Klara in Ilze snahi; Fcdor, Vida in Majda, vnuk in vnukinji
Belgrad, 12. marca. AA. Danes dopoldne je bila v kabinetu predsednika vlade seja predsedstva JRZ, kateri je predsedoval predsednik vlade
in predsednik stranke Dragiša Cvetkovič. Navzoči so bili dr. Anton Korošec, dr. Džafer Kulenovič, dr. Miha Krek, .levrem Tomič, inž. Nikola Beslič, Vojko Cvrkič, Ljuboinir 1'antič, Fran Smodej in dr. Zivan Lukič.
Po poročilu predsednika Cvetkoviča o polo-> žaju v stranki 60 razpravljali o delovanju stranke v posameznih banovinah. — Stranka poziva vse funkcionarje in pristaše, da o vseh, zlasti pa o važnih aktualnih vprašanjih razpravljajo s polnim zaupanjem samo v okviru stranke, ki pri vseh svojih sklepih zavestno upošteva posebne razmere v posameznih krajih in pri vseh delih našega naroda.
Izvoljen je bil poseben tričlanski odbor, kf naj bi pregledal in ocenil vse razmere v drinski in vrbaski banovini in ki na) predloži predsedstvu primerne predloge za ureditev vseh perečih političnih viirašanj.
Politični dogodki
Belgrad, 13. marca. m. Pozornost tukajšnje politične javnosti je bila danes osredotočena na sestanek predsedstva JRZ, na katerem so se, kakor pravi že samo poročilo o tej seji, ki ga objavljamo na drugem mestu, razpravljala vsa aktuelna notra-nje-politična vprašanja. Vsi potrebni sklepi so bili sprejeti v popolnem soglasju.
Razen sestanka predsedništva JRZ se je danes sestal pod predsedstvom Milana Orola tudi glavni odbor demokratske stranke ter je ražprav-Ijal o notranjih strankarskih zadevah. Drugih važnih političnih dogodkov ni bilo. Ministri so, kakor navadno, imeli med seboj več sestankov, na katerih so poleg resornih vprašanj razpravljali tudi o tekočih političnih zadevah. Predvsem je imel več sestankov linančni minister dr. Šutej s posameznimi resornimi ministri zaradi sestave dvanajstin za prvo četrtletje novega proračunskega leta. S posameznimi resornimi ministri je imel več sestankov tudi dr. Maček, ki je bil danes sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu.
Banovina Hrvatska ~
Zagreb, 13. marca. b. Proračun banovine Hrvat* ske je zelo zaposlil ves aparat te banovine. Ban dr. Ivo Šubašič je do konca tega meseca zaradi tega odpovedal vsak sprejem. Namesto njega bo sprejemal 6tranke njegov namestnik dr. Ivo Krbek.
Boj za cenejšo modro galico '
Belgrad, 13. marca. m. V ministrstvu za trga* vino in industrijo je bila danes konferenca predstavnikov kmetijskih zbornic, kmetijskega ministra, ravnateljstva za prehrano in predstavnikov domačih kemičnih tovarn »Zorke«, »Ruše« in celjske cinkarne. Tudi na današnjem sestanku ni prišlo do sporazuma glede cen modre galice. Konferenca je bila zaključena s tem, da bo v primeru, če se ne doseže sporazum glede znižanja cen modri galici med predstavniki kmetijskih zbornic in drugih zainteresiranih krogov ter zastopanih tovarn, potem ceno modri galici določi minister za trgovino in industrijo sam, odnosno ministrski svet.
.. Dopolnilo glede porabe bencina
Belgrad, 13. marca. AA. Minister za trgovino in industrijo ter finančni minister sla podpisala 1 depfrtittto fca Uknžšt. S, ki 9e nanaša-na omejitev potrošnje bencina v državi. Po navodilih te dopolnitve se bodo mogle zaradi splošnih in javnih razlogov povečati količine bencina v javnem prometu, o čemer bo odločala uprava državnega monopola na predlog komisije, ki bo sestavljena iz delegatov ministrstva za vojsko in mornarico, uprave državnih monopolov in banovine Hrvatske. Za potrebo vrhovne državne uprave glede bencina bo izdajal dovoljenja linančni minister.
Osebne novice
Belgrad, 13. marca. AA. Z ukazom kr. namestnikov so bili odlikovani z redom sv. Save 3. stop. inž. Ciril Rekar pri KID na Jesenicah, Franjo Vabič, ravnatelj Splošne stavbne družbe v Mariboru, inž. Anton Tempelj, glavni inženir Splošne stavbne družbe v Mariboru, z redom Jugoslovanske krone 4. razreda Sergije Milosavljevič, inž. Splošne stavbne družbe v Mariboru, in Ljudevit Rotner, član upravnega odbora Splošne stavbne družbe v Mariboru, z redom sv. Save 4. stopnje inž. Milavec pri Splošni stavbni družbi v Mariboru in Rudolf Siler, uradnik KID na Jesenicah, z zlato kolajno za vestno službo Urban Avguštin, mojster KID, Avgust Plajh, mojster KID, Avgust Vi-ster, mojster KID, vsi na Jesenicah.
Novi položaj Sokolstva
Zagrebški Obzor se v članku peča z vlogo, ki )o ima po zakonu Sokol kraljevine Jugoslavije, nakar pravi: »Zastopniki Sokola kraljevine Jugo-slaviie so navdušeno pozdravili razdelitev države na 9 banovin, ki naj bi v šestih izmed njih bila ustvarjena umetna srbska večina, čeprav po uradnih številkah v vsej državi ni več ko 44 odstotkov pravoslavcev. Toda ti isti zastopniki so motili ter motijo pravilno ureditev odnosov med Srbi, Hrvati in Slovenci, spletkarijo zoper banovino Hrvatsko ter povečavajo neznatne krajevne incidente, ki so razumljivi z ozirom na protihrvatsko delovanje so-kolskih organizacij za časa prejšnjih režimov. Če bi tudi ne bilo vseh teh dejstev, katerih smo navedli zgolj en del, je vsekakor treba temeljito revidirati, prav za prav odpraviti sedanji privilegirani položaj Sokola kraljevine Jugoslavije, ker tako zahteva novi politični položaj. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske ter s prenosom poslov ministrstva za telesno vzgojo na bansko oblast v Zagrebu je samo po sebi sproženo vprašanje bodočega položaja Sokola kraljevine Jugoslavije. Jasno pa 'c.;.da, P"Hodnji položaj te organizacije ne more biti tak, kakršen je dandanes in kakršnega mu je dal diktatorski režim.
Sokol kraljevine Jugoslavije naj bo svobodno društvo, brez vsakršnih predpravic. Na podlagi svobodne tekme z drugimi društvi naj se razvija tudi Sokol kraljevine Jugoslavije. Če bo imel uspehe, bodo ti uspehi trajni. Vsekakor pa je izključeno, da bi ta organizacija v hrvatskih krajih še dalje imela monopol za organiziranje telovadnih in mladinskih društev ter da bi naši mladini ubijala v glavo lažnjivo razlagano »narodno edinstvo« ter bi jo tako spravljala v nasprotje z drugim narodom.
Sodimo, da niti Srbi, če hočejo pravilno razlagati sokolsko misel, ne bodo hoteli, da bi država še dalje tej ustanovi dajala predpravice ter da bi Sokol kraljevine Jugoslavije propagiral politične koncepcije, ki jih Hrvati in Slovenci zavračajo, ker so škodljive narodnim interesom. Sicer pa je zdaj, ko se reorganizirajo ali pa so že reorganizirane razne zveze ler društva, ki so bile ustanovljene za časa avtoritarnih režimov, neobhodno treba odpraviti tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, ker je nesodoben in škodljiv skladnem« razvoj odnosov med Hrvati, Srbi in Slovenci.*
n
Huda ura" v spodnji zbornici
Chamberlain je moral odgo varjati na ostra vprašanja
London, 13. marca, t Reuter: Dane« popoldne •e ji v spodnji zbornici vršila razprava o miru, ki je bil sklenjen med Finfko in Sovjetsko Rusijo. Na •cjo je priiel tudi sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, ki je bil na vidnem sedežu v diplomatski loži.
Chamberlainova izjava o sklenjenem miru
Predsednik vlade Chamberlain je takoj uvodoma poudaril, da je bil angleški poslanik v Helsinku danes zjutraj obveščen o tem, da je bila ponoči podpisana mirovna pogodba med Finsko in Sovjetsko Rusijo. O tem ga je obvestil sam finski zunanji minister Tanner. Sovražnosti med obema strankama so bile ustavljene dopoldne ob 11 po finskem času.
Med vso vojno med Finsko in Sovjetsko Rusijo pa se je vlada Nj. Vel. posvetovala s francosko vlado o tem, kako se naj pošilja Finski čim več orožja in streliva.
Vlada je resnično tudi sestavila načrt o tem, kako se naj pošlje vsa možna pomoč Finski. Med resnično junaško borbo Finske (vzklikanje za Finsko in ostro vzklikanje proti Sovjetski Rusiji) smo proučevali vse, kakor sem že izjavil v ponedeljek, Kako bi lahko poslali pomoč na Finsko, kadar nas Finska pokliče na pomoč.
Finska vlada je torej imela popolno svobodo odločitve in je samo ona lahko izbrala tisti sklep, ki se ji je zdel najbolj primeren. Pri tej odločitvi pa naj bo Finska prepričana, da je vsa naša domovina združena v simpatijah za Finsko, da občuduje njen pogum, ko se je tako dolgo borila v strašni borbi proti neznanski premoči. Ta velika doba o finskem junaštvu se bo zmerom z velikimi črkami pisala in brala v vsej svetovni zgodvini in vsi narodi se bodo radi spominjali na ta svetal vzgled.
Poslanci zahtevajo pojasnil o delu angleške vlade
Za Chamberlainom je govoril voditelj opozicije major Aatlee, ki je izjavil, da bodo vsi narodi sveta emerom občudovali to, kaj vse je v teh mesecih prestala mala Finska. Vsi globoko obžalujemo uspehe napadalca (ostro vzklikanje proti Sovjetski Rusiji) in prepričan sem, da bo ves angleški narod zmerom rad podprl Finsko v najširših mejah možnosti.
Nato je govoril Hore Belisha, ki je rekel, da 6e ves angleški narod pridružuje z občudovanjem finskemu narodu v tem trenutku. Hore Belisha pa je nato zahteval od vlade pojasnil, zakaj ni bila izvedena vsa pomoč za Finsko in ali so to zavrle tehnične težave, ali pa sklepi ministrskega sveta. Vse te dogodke bi po njegovem mnenju bilo potrebno osvetliti od blizu.
Predsednik vlade Chamberlain mu je takoj odgovoril in rekel, da ni resnično, da bi bila finska
vlada ponovno zahtevala pomoč. Finska vlada je samo zahtevala vojni materijal in vsaki njeni zahtevi smo takoj ugodili.
Nato se je dvignil voditelj liberalne opozicije sir Archibald Sinclair in tudi obsrdil dejstvo, da se je napadalcu posrečilo želi uspeh. Nato je omenil, da se pretirava, kadar se govori o tem, kaj vse je Anglija poslala na Finsko.
Chamberlain se je takoj dvignil in odgovoril, da ne more odgovarjati za tisto, kar se o tem piše v časopisih. Poudariti mora, da vlada nikdar ni popolnoma razkrila številk o tem, kaj vse je poslala na Finsko. Razlikovati moramo tudi med tem, kaj je bilo poslano na Finsko in med tem, kar je bilo na tem, da bi bilo poslano na Finsko.
Delavski poslanec Artur Hendereon je nato zaprosil predsednika vlade Chamberlaina, da naj izjavi, di Anglija ni imela namena kršiti švedske in norveške nevtralnosti. Chamberlain je odločno odgovoril, da angleška vlada nikdar ni imela namena storit! kaj takega, kar bi kršilo nevtralnost teh dveh držav.
Nato se je zopet dvignil bivši vojni minister Hore Belisha in zaprosil predsednika vlade, da naj potrdi, da je Daladier izjavil, da je bila že pripravljena armada 50.000 mož iz Francije in da bi Anglija poslala še večjo armado. Zahteval je tudi, da naj pove, ali ni angleška vlada porabo teh čet finski vladi omejevala tako, da bi iinska vlada bila lahko prepričana, da ne bo mogla odbiti sovjetskega napada.
Predsednik vlade Chamberlain je odgovoril, da lahko potrdi vse Daladierove izjave, o ostalem pa je bolje, da ne govori.
Nato je konservativni poslanec MacMillan zahteval, da naj se javna seja spremeni v tajno, da bodo lahko podrobno govorili o vseh teh dogodkih.
Chamberlain mu je odgovoril, da ne more govoriti pri «odprtih oknih poslanske zbornice.« Tedaj se je s svojega sedeža takoj dvignil v diplomatski loži sovjetski veleposlanik Majski in hitro odšel iz zbornice.
Razprava v lordski zbornfci
London, 13. marca, t Reuter: V lordski zbornici je o miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo podal zunanji minister lord Halifax enako poročila, kakor ga je v spodnji zbornici podal predsednik vlade Chamberlain.
V imenu opozicije je podal izjavo lord Sneli, ki je izjavil, da mora ves svet občudovati junaštvo finskega naroda v njegovi borbi. Finski narod je prekosil vse tisto, kar lahko ustvarita junaštvo in vztrajnost. Noče govoriti o stališču ostalih skandinavskih držav, toda če bi se dogodki zadnjih dni ponovili, tedaj ne bo nikdo pozabil na vse to, kar smo sedaj , doživeli.
Mirf ki razburja ves svet
Komentarji angleškega tiska
London, 13. marca. Reuter: Ker je popolni tekst finsko-sovjetske pogodbe prispel prepozno, prinašajo londonski listi komentarje samo na osnovi prvih nepopolnih poročil. Toda že na osnovi teh poročil zastopajo listi mnenje, da je Finska sklenila mir pod zelo težkimi pogoji.
»Times« piše med drugim: Navzlic pogajanjem, ki so trajala teden dni, se Fincem ni posrečilo znatnejše ublažiti težke sovjetske zahteve. Prepuščamo v prvi vrsti sami Finski, da oceni, ali lahko spravi sprejem teh pogojev v sklad s svobodo in varnostjo države. Mislimo, da še ni čas, da bi razpravljali o tem, kakšne pobude so igrale vlogo pri sprejemu sovjetskih pogojev. Za zdaj je za nas prvenstvene važnosti dejstvo, da je Finska pristala na te pogoje v času, ko so merodajni činitelji te države bili že točno obveščeni o sklepih Anglije in Francije. Treba je naglasiti, da je prvi in osnovni pogoj za angleško-francosko pomoč, to je želja Fincev, da bi jih zavezniki podprli pri nadaljevanju borbe, bil izpolnjen. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je sodelovanje skandinavskih držav, brez katerega ni bilo možnosti pomagati stvarno Finski. Angleški odgovor na to pogodbo bo še odločnejša borba proti nacionalno, socialističnim metodam, v katerih vidi Anglija glavni vir vseh nevarnosti za sedanjo civilizacijo.
»Daily Telegraph« pravi med drugim, da ni mogoče več s preveč zaupanja gledati v bodočnost Finske po sprejetju takih sovjetskih pogojev. Anglija in Francija sta dejansko pokazali iskrenost svojega prijateljstva ter sklenili z orožjem pomagati Finski navzlic vojni z Nemčijo.
»News Chronicle« pravi, da se Finci lahko tolažijo vsaj z zavestjo, da so morali boljševiki drago s krvjo plačati napad na Finsko. Nikoli ne smemo pozabiti, da ta mir ni bil sklenjen na osnovi sporazuma, temveč edino zaradi tega, da se ne bi borba nadaljevala pod sedanjimi okoliščinami.
»Manchester Guardian« piše, da niti ta neugodna pogodba za Finsko ne bo mogla uničiti čuta hvaležnosti vseh sovobodoumnih narodov napram junaškemu finskemu narodu.
»Daily Mail« med drugim naglaša, da so sedanji pogoji finsko-sovjetske mirovne pogodbe mnogo težji od prvotnih sovjetskih zahtev. List nuglaša, da je Sovjetska Rusija nudila prej Finski teritorialno odškodnino za popravo meja na Karelijski ožini. List pravi, da ni niti najmanj gotovo, da bo Sovjetska Rusija
(Nadaljevanje s 1. strani)
?et, ki se umikajo, in med predhodnicami čet, ki napredujejo proti novi meji, znašala " km.
4. Za umik čet na raznih odsekih meje so določeni sledeči dnevi: do 20. marca ob 20 bosta Sovjetska Rusija in Finska umaknili svoje čete v odsek, ki jo obsega izvire reke Tuncajoki, Knolajervi, Takale in vzhodno obalo jezera Jutamojervi. Na odseku južno od Kuhinonijenija pri Love se bodo čete umaknile do 22. marca ob 20: na odseku I.onga-■vara, Verdaila in Matkaselka bosta obe pogodbenici umaknili svoje čete do 26. marca ob 20: na odseku Matkaselka. Kojicalahti se bodo čete umaknile do 22. marca ob 20; na odseku Koji-salahti pa se bodo umaknile do 25. marca ob 20; na odseku Lnso in na otoku Bato se bodo čete umaknile do l<) .marca ob 20.
Sprejem novega italijanskega poslanika gosp. Mammelija na belgrajski postaji.
v stanju dajati Nemčiji nikel iz finskih rudnikov.
>Glasgow TTeroldc se sprašuje, ali se no bo finski narod uprl proti takim (»gojeni, ki so podobni kapitulaciji. List pravi, d" bosta Anglija iu Francija v tem primeru ostali pri svojih pogojih ter pomagali Finski. Li«t pravi, da bo odstop Hangiija Sovjetski Rusiji, ki l>o tam branila pomorsko oporišče, pomenil veliko nevarnost za skandinavske države, švedska bo imela zdaj priliko pobrati plodove svoje nevtranosti.
>Yorkshire Obser-verc: Po junaški obrambi so Finci s svojim sklepom sprejeli sovjetske pogoje osvobodili Anglijo in Francijo potrebe, velik del svojih junaških bojevnikov poslati na finsko bojišče. Sedaj zahodni evropski velesili nista več prisiljeni napraviti Sovjetsko Rusijo s silo za zaveznico Nemčije.
»I)aily lleraldc pravi, da je bilo usodno za odločitev Finske, sprejeti težke sovjetske pogoje, zadržanje -skandinavskih držav, ki so trdovratno odklanjale, dati dovoljenje za prehod francoskih in angleških čet. Toda ta mirovna pogodba je mogoče nevarnejša za skandinavske države kot za samo Finsko.
London, 13. marca. AA. Reuter: Jutranji >Timest prinaša članek svojega vojaškega strokovnjaka, ki ugotavlja, da Iu bilo popolnoma napačno misliti, da so bili Finci prisiljeni sprejeti take pogoje zaradi tega, ker du so se na bojišču nahajali ti*k pred katastrofo. V stvari sami finski odpor na bojišču še zdaleč ni bil zlomljen. Točno je, da so sovjetske čete na nekaterih krajih napredovale. Toda napredovale so počasi in ob stalnih strahovitih izgubah. Če se stvar gleda izključno z vojaško-strokovnega stališča, pristavlja vojni urednik »Timesa«, potem je trebu reči, da so bili H tisi v času, ko je bila podpisana mirovna pogodba, še vse preveč daleč od končne odločitve nu bojišču. Ne zunikujein. da je bilo trebu smatrati napredovanje rdečih čet na zahodni obali viiborškega zaliva kot predznak popuščanju finske obrambne sile. Ko so predrli v Karelijski ožini, so Itusi imeli sedaj že več krajev, da so I ti li ko poslali v boj svoje velike enote. Pri vsem tem pa splošni vojaški položaj v trenutku, ko je bila podpisana mirovna j>o-godbu, nikakor ni bil kritičen za Finsko,
pozitivnega storili zaradi odklonilnega stališča Švedske in Norveške.
»Tribuna« izraža priznanje finski vojski, ki je znala rešiti finsko čast, ki nadomešča ozemeljske izgube. Ker 6i je rešila čast, si je Finska pridobila pravico na neodvisnost.
«Telegrafo« pravi, da sovjetski režim ni tako ustvarjen, da bi mogel vzdržati vojno. Tak režim je nastal v znaku «Brestlitovske kapitulacije«. V 20 letih je mogel režim prisiliti ruski narod na razne eksperimente, izvzemši na poskuse z vojno. Ponovno je moralo priti v ruskih množicah do iste reakcije kakor leta 1917, to je do želje, da se opusti borba prej, preden bi notranja kriza zavzela nevaren obseg za režim. Stalin je zahteval mir. Ta mir, ki ga je Sovjetska Rusija zahtevala od male Finske, zmanjšuje sovjetski prestiž, toda to nima nobenega pomena Stalin jc razumel, da si njegov režim ne more dovoliti dolgotrajne vojne, ki bi trajala več kakor tri mesece. Splošen vtis, ki ga je moči dobiti z italijanskega tiska, je la, da je izšla Finska iz spopada z avreolom junaštva, medtem ko je sovjetska Rusija zahtevala mir.
Nemški komentarji
Berlin. 13. marca. t. (Reuter.) Ves nemški tisk poudarja, da pomenja sklep miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo velik poraz za Francijo in Anglijo. Nemški listi posebno poudarajajo, kaj vse so zavezniki storili la dva dni. ila hi ves svet preplavili z vestmi o tem. kaj so storili za Finsko in koliko vojnega materiala so poslali Finski na pomoč.
Amsterdam, 13. marca. b. Novico o sklenitvi mirovne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Finsko so sprejeli v Berlinu z velikim navdušenjem. Vsi nemški listi pišejo, da je mir na severu prav za prav velika vojna zmaga Nemčije.
Francosko mnenie
Pariz, 14. marca. AA. Iteuter: V tukajšnjih političnih krogih globoko obžalujejo usodo finskega junaškega naroda. Istočasno pa izjavljajo, da konec vojne na Finskem sicer predstavlja, če se sme tako reči, neke vrste »pomikanje epicentra negotovostk v splošnem položaju v Evropi, vendar pa ta premaknitev ui v škodo nobenega od neposrednih vojaških ciljev zahodnoevropskih velikih sil. Nekateri politiki celo poudarjajo, da je treba pohvaliti tisto, kar oni imenujejo realistično pojmovanje in razumevanje položaja od strani finskih državnikov. Pariška izdaja jNTe\vyork Herald Tribune* pravi: Ce se stvar gleda s čisto vojaško-strokovnega stališča, ne more nihče Irditi, da trpe zavezniki kakršno koli škodo zaradi tega, ker se je na Finskem vojna končala. Pri vsem tem moramo s čisto človeškega stališča obžalovati Fince, čeprav si moramo bili v svesli, da se je vse skupaj konec koncev |>ač tako moralo končati.
Pariz, 13. marca. Havas: Listi so zelo jiozno dobili vesti o sporazumu med Sovjetsko tiusijo in Finsko, doseženim v Moskvi ter zato šele nekateri listi v svojih zadnjih izdajah ob petih zjutraj nekoliko komentirajo ta sporazum.
»Petit Parisien« pravi, da je bil včerajšnji dan dan strahu v Helsinkiju. Finska vlada in parlament sta ves dan proučevala pogoje za sklenitev miru. Ta tragična posvetovanja so se nadaljevala pozno v noč. Postavljalo se je vprašanje, da Finska pod raznimi pritiski žrtvuje eno svojih najlepših pokrajin in del svoje suverenosti, da bi ohranila ostali del države iu jo zavarovala pred vojno, ali pa da zbere vso hrabrost ter se nasloni na zavezniško pobudo in se upre napadalcu ler nadaljuje borbo za ohranitev celotne države, časti in popolne neodvisnosti. To vprašanje si je zastavila vsa Evrojia in ves svel. Končno je 15 minut po polnoči sporočil sovjetski radio vest, da je sklenjena mirovna pogodba med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Žrtev je bila doprinešena. Toda ta mir bo za Finsko breme.
Japonski komentar
Tokio, 13. marca. AA. Reuter. V komentarju glede sporazuma med Finsko in Sovjetsko Rusijo pravi li6t »Niči Simbun«, da bodo zaradi tega zastala
Italijanski tisk
Rim, 13. marca. AA. Štefani: Italijanski tisk razpravlja o sklenitvi finsko-sovjelskega miru in o odmevu v italijanskem javnem mnenju. Ustavitev sovražnosti se smatra kot težak udarec demokracijam, ki so upale na razširitev spopada, ki je 6edaj lokali-ziran na zahodu.
♦Giornale d'ltalia« pripominja, da finsko-sovjet-ski mir ponovno pretvarja Baltiško morje v rusko morje, kakor je bilo pred svetovno vojno Usodno je, ker je Sovjetska Rusija obvladala malo Finsko kljub junaškemu odporu finskega naroda. Finsko-sovjet6ka vojna je podala jasen dokaz o negotovi usodi regionalnih paktov med malimi državami, ker baltiški blok sploh ni funkcioniral. Istočasno je vojna potrdila nesposobnost Društva narodov, da bi podprlo napadene narode. Kar se tiče Francozov in Angležev, so oni z besedami napadali Sovjete, niso 6e pa pobrigali in sicer se tudi ne bi mogli, da bi kaj
sovjetsko-japonska pogajanja zaradi ureditve odnosov na Daljnjem vzhodu. List prav tako misli, da bo odslej stališče Sovjetske Rudije glede vseh vprašanj Daljnega vzhoda mnogo bolj odporno.
List «Ašahi Simbun« pravi, da v japonskem zunanjem ministrstvu pripisujejo največjo pozornost doseženemu sporazumu med Finsko in Sovjetsko Rusijo zaradi tega, ker bo imel ta sporazum močan odmev na vedenje skandinavskih držav Prav tako pričakujejo tudi ojačenje politike Sovjetske Rusije in Nemčije na Daljnjem vzhodu.
Pisanje madžarskega tiska
Budimpešta, 13. marca. b. Ves madžarski tisk je enoten v presoji hrabrosti finskega naroda, glede mirovne pogodbe s Sovjetsko Rusijo pa so mišljenja zelo različna.
■Pester Lloyd , ki je blizu zunanjemu ministrstvu, piše v uvodniku: Posledice tega sporazuma se za splošen položaj v Evropi zaenkrat še ne morejo določiti. Zaenkrat je pač malo verjetno, da bi mogel mir na severu služiti miru v Evropi.
»Magyar Nemszeti« pravi, da je mir v .Moskvi trianonski mir za Fince, kajli finski narod deli sedaj isto usodo, kot jo je delila Madžarska po vojni. Manuerlieimove obrambne črte rdeča vojska ni mogla zavzeti, ta obrambna črta pa je sedaj v rokah Sovjetske Rusije. Posebno velika nevarnost je nastala za Švedsko, ker ob obalah Skandinavije gospodari sovjetsko brodovje, kar ni važno le iz strategičnega stališča, ampak ima tudi velikanski gosjiodarski pomen. I lango in Viipuri bosta sedaj za Sovjetsko Rusijo dve varni pomorski oporišči, zaradi česar je Sovjelska Rusija sedaj postala na severu večja sila, kakor je postala Velika Britanija na Sredozemskem morju po zasedbi Gibraltarja.
• Uj Magyarszag«» pravi, da je sklenitev miru med Sovjetsko Rusijo in Finsko vsekakor velika zmaga nemške diplomacije.
Sovjetski tisk je zadovoljen
Moskva, 13. marca. b. Zaradi sklenitve miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo piše današnja Pravda«: Včeraj je bila med Sovjetsko Rusijo in finsko republiko jiodpisana mirovna pogodba. Danes opoldne so bile zaradi tega ustavljene vse sovražnosti. Sovjetska Rusija je izvršila nalogo, ki si jo je postavila. Zagotovljene so njene severne meje in zlasti njeno največje delavsko središče Ljenin-grad. Novi mir ne bo pozdravila samo Sovjelska Rusija, temveč ga bodo pozdravile vse države sveta. Mirovna pogodba jamči za mirne medsebojne odnošaje in za medsebojno varnost.
Ameriški tisk
Newyork. 13 marca. A. Reuter. Bivši predsednik Združeci/h držav Hoover, ki načeljuje akciji za pomoč Finski, je dal o priliki sklenitve 6ovjetsko-finskega sporazuma izjavo, v kateri je med drugim rekel: Ta sporazum pomeni nov žalosten dan za civilizacijo.
Kanadsko javno mnenj; razočarano
Toronlo, 13. marca. AA. (Reuter.) Vest o finsko-sovjetskem miru so sprejeli v glavnih me-slili Kanade s precejšnjim razočaranjem. V Kanadi je od včeraj prevladovalo mnenje, da bo dejansko prišlo do francosko-angleške vojaške pomoči Finski. Pričakovali so celo, da bodo pri tnn pohodu igrale pomembno vlogo hrabre kanadske čete, ki so navajene na podnebje, podobno podnebju na Finskem.
Finske volne izgube
Oslo, 13. marca. t. Reuter: »Arbeitcrbladet« poroča, da vkupne izgube Fincev v pravkar končani vojni z Rusijo znašajo 17.000 mož, všteti so tudi častniki. Materijalna škoda Finske pa znaša čez dve milijardi dinarjev.
Sklenjeni mir je hud udarec za zaveznike
London, 13., marca. b. Nevtralni diplomatski krogi v Londonu označujejo sklenitev sovjetsko-finskega miru kot neugodno za zapadne velesile in sicer iz naslednjih razlogov:
1.	Prestiž zaveznikov v Skandinaviji, na Balkanu in pa ludi pri drugih nevtralnih državah bo po sklenitvi sporazuma med Sovjetsko Rusijo in Finsko močno padel.
2.	Sovjetska Rusija bo sedaj lahko vse svoje sile vložila v dobavo Nemčiji polrebnea blaga.
3.	Napetost med Sovjetsko Rusijo ter zapadni-mi velesilami bi se mogla povečati, ker so zavezniki v zadnjem trenutku izjavili svojo pripravljenost, da intPrveniriio nroti Sov;«"-'- ""-iji.
4.	Skandinavske države bi mogle pasti šc bolj
pod vpliv Sovjetske Rusije in Nemčije, kot jc bilo to doslej.
5. Anglija ima sedaj zelo tnalo možnosti, da onemogoči izvoz švedske železne rude v Nemčijo. Diplomatski krogi računajo na to, da bo Sovjetska Rusija nadaljevala spomladi s Finsko pričela pogajanja. Ce bi tudi ta pogajanja dovedla do uspeha, potem bo komaj obstojala možnost, da Anglija in Francija intervenirala na Balkanu in v Rdečem morju.
Zemunsku vremenska napoved: Pretežno oblačno v v-ej državi. Od časa do časa dež na zahodni polovici in v sredini države, nekoliko hladneje v severnih krajih, medtem ko Ih> na južni jHtlovici ostalo še naprej toplo.
(jjMpodaKitvo
11, poslovnega poročila Privilegirane agrarne banke za 1939 posnemamo o delu banke za likvidacijo kmetskih dolgov v smislu uredbe z dne 26. septembra 1936, da se je prevzem kmetskih dolgov začel šele maja 1938 in je do konca 1939 bilo prevzetih 88% vseh dolgov od denarnih zavodov in zadrug. Skupno je bilo banki prijavljenih 3152.17 milij. din dolgov, od tega je bilo definitivno obračunano do konca 1939 2139, vrnjeno pa 379.9 milij. dinarjev in je tako ostalo v delu za 633.2 milij.
Za 632.693 dokončno prevzetih dolgov »o bili kmetje zadolženi z zneskom 1331.25 milij. din, odpisano pa jim je bilo 793.05 milij. din. Denarnim zavodom in zadrugam je bilo odobreno v tekočem računu 1259 1 milij. din, v 3% obveznicah za likvidacijo kmetskih dolgov pa 416.64 milij. din.
Od 54,316 dolgov za 379.9 milij. din, ki io bili vrnjeni, je bilo 1782 vrnjeno denarnim zavodom na njih zahtevo, ker so v glavnem denarni zavodi poravnali z dolžniki. Ostanek pa je vrnila banka zaradi tega, ker je ugotovila, da jih ne sprejme v smislu uredbe, ker sploh ne spadajo pod predpise uredbe.
Za ljubljansko podružnico so objavljeni na-
Kmetski dolgovi
slednji podatki, ki kažejo, da je prevzem kmetskih dolgov v Sloveniji končan:
Prijavljeno 55.717 dolgov pri 517 zavodih za 524.55 milij. din, vrnjeno 3732 dolgov za 64.45 milij. dinarjev, ostalo torej 51.985 dolgov za 4660.1 milij. dinarjev. Po predpisih uredbe ni bilo priznanih pri obračunih denarnim zavodom 5.7 milij. din, zadrugam pa 4.9 milij. din.
Največ dela bo < prevzemom imela banka še na področju Belgrada: tu gre 59.075 dolgov za 435.98 milij. din, nadalje na področju sarajevske podružnice 27.076 dolgov za 111.1 milij. din in na področju zagrebške podružnice 8864 dolgov za 86.2 milijona dinarjev.
V letu 1939 so na račun anuitet plačali dolžniki 73.36 milij. din, skupno od vse veljavnosti uredbe dalje 347.165 milij. din. Na račun prvih dveh anuitet je bilo izplačano zavodom 128.066, oz. 72.8 milij. din. Pri tretji anuiteti, ki je dospela 31. decembra 1939, pa se bo izvršil tudi že dokončni obračun z zavodi tudi glede prejšnjih anuitet. Razlika se bo odštela pri izplačilu tretje anuitete.
Do konca leta 1939 je bilo izdanih 3% obveznic za 411.3 milij. din, amortiziranih pa je bilo leta 1938 in 1939 50 milij, din.
Obrtna banka kralj. Jugoslavije
Iz poslovnega poročila banke posnemamo, da je država lani vplačala svoj zadnji delež pri delniški glavnici Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v znesku 4 milij. din, tako da ima sedaj država za 30 milij. din delnic, zasebniki pa za 45 milij. din pri skupni glavnici 75 milij. din.
Rezerve banke so narasle od 7.45 na 8.3, dočim so se vloge zaradi odtoka v ejsenskih mesecih zmanjšale od 51.1 na 43.3 milij. din, toda odtok vlog je bil kompenziran z vplačilom države in povečanjem reeskontom pri Narodni banki od 4.2 na 17.1 milij. din. Zaradi tega so se tudi posojila banke povečala od 132.47 na 140.65 milij. din.
Brutodonos se je brez prenosa povečal od 8.8 na 9.2 milij. din, čisti dobiček pa od 2.37 na 2.6 milij. din.
Plasman banke se je torej lani povečal: pri centrali od 84.05 na 93.3, pri zagrebški podružnici se je zmanjšal od 25.05 na 24 56 milij., pri ljubljanski tudi zmanjšal od 11.4 na 10.24 milij. din, dočim se jc pri sarajevski podružnici povečal od 11.95 na 12.5 milij. din.
Vloge pri banki so bile na koncu leta 1939 naslednje (vse v milij. din, v oklepajih podatki za konec leta 1938: Belgrad 18.2 ( 23.66), Zagreb 18.4 (15.86), Ljubljana 4.3 (9.15) in Sarajevo 2.36 (2.55) milij. din.
Za odpis je predloženo pri centrali za 0.2 milij. din menic, v Zagrebu 81.517, v Sarajevu 89.794 din, v Ljubljani pa samo 3552 din. Po izvršenih odpisih znaša čisti dobiček banke: centrala 2.76 (2.72) milij. din, Zagreb 0.505 (0.397) milij. din, Ljubljana 0.117 (0.178) milij. din in Sarajevo 0.118^ (0.064) milij. din.
Tudi za leto 1939 predlaga banka zopet 10 dinarjev dividende na delnico, torej 5% na delnico imenske vrednosti 200 din.
Mednarodni položaj slovaške republike
Dne 14. marca poteče leto dni, odkar je Slovaška proglasila svojo samostojnost in je leto dni samostojna država. Po proglasitvi slovaške republike je Slovaška sklenila z nemško državo pogodbo 7. dne 23. marca 1940, katero sta podpisala zunanja ministra Joahim v. Ribbentrop in dr. Fer-dinan Durčanski. Berlinska |k>godba je bila prav za prav stvorjena na Dunaju na osnovi razgovorov slovaških voditeljev z nemškim kanclerjem g. Adolfom Hitlerjem. Pogodba teče na 25 let in je nosilni steber slovaške neodvisnosti. Po tej pogodili je prevzela Nemčija garancijo neodvisnosti Slovaške in integritete njenega ozemlja. Zaradi praktične izvedbe tega se je Nemčija dogovorila za gotove ukrepe, iz katerih bo izšlo organiziranje slovaške armade v tesnem sporazumu 7. nemško vojsko. Slovaška zunanja politika je koordinirana 7. nemško.
Proglasitvi samostojnosti so sledila tudi priznanja Slovaške. Poleg Nemčije sta Slovaško priznali Poljska in Madžarska, kar je bilo zelo važno, ker sta bili tedaj Poljska in Madžarska najvažnejši sosedi, nasedaj so Slovaško pri7.nale naslednje države: Nemčija, Madžarska, Vatikan, Italija, Španija, Švica, Liberija, Anglija, Japonska, Kostarika, F^kvador, Mandžukuo, Jugoslavija, Francija, Belgija, Švedska, Bolgarija, Rusija, Litva iti' Romunija.
V Bratislavi imajo sedaj svoje diplomatske pred stavnike te-le države Nemčija, Italija, Vatikan, Madžarska, Španija, Jugoslavija, Romunija in Rudija, konzularna zastopstva pa imajo: Švedska, Bolgarija in Belgija; vse imajo honorarne konzulate. Britanski in francoski konzulat obstojata še dalje, toda dotična konzula sta odpotovala, ko se je začela vojna. Francoski konzulat vodi špansko [»oslaništvo, ki je prevzelo zaščito francoskih interesov.
Doven diplomatskega zbora v Bratislavi je nemški poslanik, diplomatski predstavniki Nemčije. Italije, Rusije in Madžarske imajo položaj podanika. dočim predstavljajo Španijo, Romunijo in Jugoslavijo odpravniki poslov odnosno diplomatski agenti.
Slovaška ima poslanike v Berlinu, Rimu, Vatikanu, Budimpešti, Bukarešti, Belgradu, Sofiji in Moskvi. V Pragi je efektivni generalni slovaški konzulat, na Dunaju pa honorirani konzulat. Pripravljajo se nadalje konzulatska mesta v državah, ki imajo diplomatske odnošaje 3 Slovaško.
Najvažnejše pogodbe je doslej sklenila Slovaška 7, Nemčijo. Politična pogodba z 23. marca je temelj, sledila ji je dne 21. novembra pogodba, po kateri se vračajo Slovaški vsi kraji, ki jih je dobila Poljska v letih 1920, 1924 in 1938. Sporazum je bil ratificiran dne 29. januarja 1940. S tem je vpostavljena historična mej« Slovaške na severu, kar smatrajo Slovaki za svoj velik diplomatski uspeh.
Od slovaških trgovinskih sporazumov treba omeniti pogodbe 7. Nemčijo z dne 22. junija 1939, ki imajo tudi carinske in veterinarske odredbe. Nadalje obstojajo med Nemčijo in Slovaško pogodbe o plačilnem prometu 7. Nemčijo in protek-toratom. 22. januarja 1940 pa je bila sklenjena !>ogodba o olajšanju medsebojnega avtomobilskega prometa med Nemčijo in Slovaško.
Med sporazume pravnega značaja spada pogodba o medsebojni pravni pomoči z dne 20. julija 1939, ki je bila ratificirana dne 25. septembra, nadalje pogodba o državnem poslaništvu z dne 27. decembra 1939.
houuljv ju btvVuSaa cil! C 1. juliju 1939 5'klC~
nila trgovinsko pogodbo in kulturni sporazum z Italijo.
Odnošaji 7, Madžarsko so dobili svoje temelje predvsem na gospodarskem polju. Tu je najvažnejša pogodba z dne 4. novembra 1939. Z Romunijo je sklenila Slovaška trgovinsko pogodbo dne 4. decembra, s Švico pa že 15. julija 1930.
Slovaška goji posebno velik interes za Jugoslavijo in Bolgarijo kot bratska slovanska naroda. Tako je nedavno sklenila z Bolgarijo sporazum o plačilnem prometu.
Letošnja pozeba v vinogradu
Zaradi močnega in dolgotrajnega mraza v letošnji zimi, posebno sredi februarja, je trpelo trsje v vinogradih bolj kakor smo v začetku mislili. Posebno občutljive sorte, kakor rumeni muškat, moslavec (šipon) in muškatni silvanec so trpele močno. Najbolj je trpel menda rumeni muškat, ki je ponekod pozebel skoraj popolnoma, močno so trpele tudi druge muškatne sorte. Trpele pa so kakor vidimo sedaj večinoma samo oči, medtem ko je les le redko pozebel. Tudi ni pozeba enako občutna v vseh vinogradih. Z ozirom na lego in položaj, v katerem se vinograd nahaja, so pozeble tudi iste sorte v raznih vinogradih kaj različno, kakršen je bil pač v različnih legah mraz. Tako imamo ponekod Večjo, drugod zopet manjšo škodo. Tudi opazujemo, da so očesa na močno razvitih rozgah trpela bolj, na slabše razvitih pa manj. Odpornejše sorte, kakor laški rizling, renski rizling, razni burgundci itd. so tudi trpele manj, ponekod skoraj nič.
Zelo važno je zato, da letos s pravilno rezjo pomagamo trsom tako, da bomo pridelali kolikor mogoče reden pridelek, zraven tega pa da ohranimo trsom tudi primerno obliko in da trse ne oslabimo preveč. Ker je pozeba zelo različna, je za izvajanje rezi tudi nemogoče dati enotna navodila. Neobhodno jiotrebno je, da se pred rezjo vsakdo v svojem vinogradu prepriča, v kakem obsegu je trpelo trsje v njegovem vinogradu. Prepričati se je treba pri vsaki sorti posebej, pa tudi v različnih legah raznih sort je treba preiskati trsje na pozebo. Pozebo preizkusimo na ta način, da vzamemo od vsake sorte in iz vsake lege nekaj rozg. Na teh rozgah preiščemo očesa tako, da jih prerežemo do dolgem, v smeri dolžine rozge. Pri tem vidimo, kakšna so očesa v notranjosti. Ako je stožec v sredi očesa zelen, je oko dobro, ako pa je stožec rjav ali siv, pa je oko pokvarjeno. Na podlagi teka, v kateri smeri opazimo pozebo, uredimo potem rez.
Natančneje bi opazili kvaro po pozebi, ako damo rozge v toplo vodo, vse pa postavimo na toplo, v kašen topel prostor, kjer nam bodo očesa pognala. Pri tem vidimo bolj natančno, v kakšnem stanju so očesa. Zahteva pa seveda ta postopek več časa.
Trse, ki so več ali manj pozebli, lahko z rezjo potem še več ali manj popravimo. Na trsih, kjer je del očes pokvarjen, bo kazalo pustiti toliko rodnega lesa več kot navadno, koliki del očes je pozebel. Pustimo toliko več očes, lahko več reznikov. pa tudi daljše šparone, kolikor smatramo, da je očes pozeblo. Ako bi pustili preveč, kar bomo opazili, ko bodo očesa pognala, še lahko vedno potem odvišno odstranimo. Popolnoma nič rezati sedaj, oziroma z rezjo počakati, da bo trsje že odgnalo, pa bo kazalo le pri onih trsih, ki so trpeli tako močno, da res ne vemo, ali bodo očesa še sploh pognala ali ne. Pozna rez namreč trse močno slabi, pa tudi [»okvarimo obliko trsov s tako rezjo za več let.
Bilance
Prva mehanično trornira slekla za okna v Pančevu. Glavnica 27, bilančna tsota 65.45 (60.74), bruto donos 14.0 (12.6), čisti dobiček brez prenosa 5.1 (5.3). milij. din.
Mestna hranilnica v Splitu. Vloge 13.2 (14.8), bilanč. vsota 15.5 (16.3), čisti dobiček 0.097 (0.095) milij. din.
Bilance zagrebških bank: Hrvatska banka, glavnica 20.0, vloge 71.56 (90.46), bilančna vsota 127.1 (115.7), brutodonos 5.4 (4.7), čisti dobiček brez prenosa 0.3 (0.3) milij. din. — Trgovska banka, glavnica 5.0, vloge 24.2 (25.6), bilančna vsola a3.9 (37.9), čisti dobiček 0.8 (0.87) milij. din. — Češkoslovaška banka, glavnica 7, vloge 41.1 (47.4), bilančna vsota 57.3 (61.0), čisti dobiček brez prenosa 0.58 (0.6) milij. din. — Mednarodna banka, glavnica 5.0. vloge 6.7 (9.2), bilančna vsota 15.3 (18.95), čisti dobiček 0.2 (0.18) milij. din.
Drava. d. d. za proizvodnjo viigalir. Osijek. Glavnica 11.25, bilančna vsota 36.1 (35.6), čisti dobiček 2.3 (54.6) milij. din.
Prostovoljske obveznice
Belgrad, 13. marca. A A. V zvezi z izdajo 4% državnih obveznic vojnim prostovoljcem namestil 7,emlje, nas je odbor zveze vojnih prostovoljcev zaprosil, da objavimo za javnost naslednje sporočilo:
Oddelek za državne dolgove In državni kredit finančnega ministrstva je začel 10. januarja t. 1. izdajati 4% državne obveznice, ki Be dajejo vojnim prostovoljcem namesto zemlje. Ob tej priliki opozarja glavni odbor ponovno vse zainteresirane prostovoljce, naj brez skrajne potrebe ne prodajajo teh svojih obveznic, temveč naj izkoristijo dohodke, ki jih obveznice letno nosijo z dospelimi kuponi. Posehno bp. opozarjajo prostovoljci in nji.
hovi zakoniti nasledniki, da se izogibajo raznih posrednikov in špekulantov, ki bodo poskušali dobiti ixl njih obveznice daleč izpod stvarne vrednosti. Oni prostovoljci, ki jim je vsekakor potrebna gotovina, da bi uredili življenjske prilike svojih rodbin ali pospešili svoja gospodarstva, lahko lombardirajo te obveznice pri Poštni hranilnici in državni hipotekami banki. Ti državni zavodi bodo sprejemali v lombard te obveznice samo od prostovoljcev, ki so jih osebno dobili in to v znesku 40% nominalne vrednosti. Obresti za to posojilo bodo krite z dohodki od prodaj kuponov. Za 50.000 din nominalnih obveznic dobi prostovoljec torej 20.000 din v gotovini. Navodila o načinu Bombardiranja dobe prostovoljci pri Državni hipotekami banki, poštni hranilnici in galvnemu odboru zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije. V ta namen bo odbor izdal posebna navodila, ki se bodo na zahtevo dostavila vsakemu prostovoljcu. Za vsa obvestila se je treba obrniti na glavni odbor zveze vojnih dobrovoljeev kraljevine Jugoslavije, Belgrad, Molierova 24-
Konferenca o davkih. Iz izjav odločujočih či-nileljev v finančnem ministrstvu je bilo razvidno, da namerava finančno ministrstvo stopiti v stik z zastopniki gospodarstva. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je finančno ministrstvo pozvalo zastopnike gospodarskih zbornic na konferenco v ministrstvo, ki se bo začela v ponedeljek, 18. t. m.
Zdruienje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica ima svoj občni zbor v četrtek, dne 14. marca ob 8 zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma. Na dnevnem redu je poročilo uprave, obračun za leto 1939 in preračun za leto 1940.
Tolmačenje uredbe o kontroli cen. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za TOI v Ljubljani, da spada pod uredbe o kontroli cen vsakršni premog, ne glede na to za kakšen namen se uporablja.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. j. v Ljubljani izplačuje od 15. marca 1940 dalje vse vloge, ki dne 1. marca 1935 niso presegale zneska od 5.000 din. Vse te osvobojene in nedvignjene vloge se bodo po 30. juniju 1940 prenesle na novi račun iu se bodo obrestovale po normalni obrestni meri.
Uredba o nadzorstvu parnih kotlov in posod pod pritiskom, je izšla v »Službenih novinah« z 12. marcem 1940 ter je s tem dnem dobila obvezno moč.	r
Krzno in izdelki pod izvozno kontrolo. Iz Belgrada poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki sklenil razširiti kontrolo izvoza tudi na št. 382 car. tarife: izdelki iz krzna, obdelano krzno, toda neizdelano.
Nove licitacije za silose. Privilegirana družba za silose je razpisala prvo ofertalno licitacijo za izdelavo strojnih naprav in podnega skladišča žitnega silosa v Petrovgradu s prostornino 13.750 ton. Licitacija bo 25. aprila 1940 v prostorih Priv. družbe za silose. — Razpisana je tudi licitacija za silos v Mostarju za 5000 ton.
Občni zbori: Aga-Ruše. združene jugoslovanske tvorniee acetilena in oksigena, d. d., Ruše, 28. marca ob 15 v Mariboru, hotel Orel; Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r. z. z. n. j. 22. marca ob 15; Okrajna hranilnica in posojilnica v Laškem, 28. marca ob 18.
Znižanje cene za rezane hruške pri izvozu v Nemčijo. Privilegirana izvozna družba v Belgradu obvešča vse izvoznike, da je cena za rezane hruške (Spaltbirnen) znižana, od 24 mark na 22 mark za 100 kg brutto za netlo v vrečah cif Rassau ali Regensburg.
Borze
Dne 13. marca 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni piomet je znašal na zagrebški borzi 4,996.837 din, na belgrajski 5,850.000 din. Prometa v efektih je bila na belgrajski borzi 150.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
Londom 1 funt...... 166.40— 169.60
Pariz 100 frankov...... 94.05— 96.35
Newyork ,100 dolarjev .... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00^1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2351.00—2389.00
Bruselj 100 belg...... 751.50— 763.50
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt ...... . 205.57— 208.77
Pariz 100 frankov......116.24— 118,54
Ne\vyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1223.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2903.63—2941.63
Bruselj 100 belg...... 928.13— 940.13
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 30.40— 31.10
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 30.40— 31.10
Sofija 100 levov...... 95.00 — 98.00
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.57, London 16.89, Newyork 446, Bruselj 75.675, Milan 22.52, Amsterdam 236.95, Berlin 178.75. Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.15, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50 ponudbe, Atene 3.35 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.40 ponudba, Ilelsinkfors 7.00 notn., Buenos Aires 104. 75.
Vrednostni papirji * Vojna Skoda;
v Ljubljani 428.50—431.50 v Zagrebu 432 denar v Belgradu 430 —432
Ljubljana — driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50-99.50, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 428.50— 431.50, begluške obveznice 77—78. dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo DI1B 100-101, 7% stab. posojilo 96-97. Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 235-240.
Zagreb — driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 432 denar, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 69.50 blago. 4% severni agrarji 50.50 denar, 6% šumske obveznice 66.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% posojilo DHB 100 denar, 7% slab. posojilo 98 den. Delnice: Narodna banka 7550 den. (brez kupona), Trboveljska 235 -240 (235), Sladk. tov. Osijek 180 denar, lsis 30 denar.
Belgrad — driavni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50. agrarji 58—53.50, vojna škoda promptna 430-432, begluške obveznice 7.7—77.50, dalm. agrarji 71.25—71.75, 4% severni agrarji 51 do 52. 6% šumske obveznice 69.25—70, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 91.50 denar, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 101 denar, 7% stabilazicijski posojilo 97.50 denar. Delnice: Narodna banka 7480 denar (7500), Priv. agrarna banka 189—191 (190, 188 drobni komadi).
Zitnl trg
Novi Sad. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija, Vršac 154—155. — Tendenca za koruzo čvrsta; za ostalo neizpremenjena. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Novem mestu, dne 4. marca 1940: Dogon: 340 volov, 53 juncev, 150 krav, 45 telic, 414 prašičev in 490 svinj. Prodanih je bilo: 170 volov, 40 juncev, 23 krav, 15 telic, 241 prašičev in 179 svinj. Kupčija je bila zelo živahna ter je bilo veliko povpraševanje po klavni živini. Cene so bile čvrste, in sicer: voli prve vrste 6.50—7 din, druge vrste 5.50—6 din, tretje vrste 4—5 din; telice prve vrste b—6 din, druge vrste 4 din, tretje vrste 3 din; krave prve vrste 4.50—5 dih, druge vrste 4 din. tretje vrste 3 din; teleta prve vrste 6 din, druge vrste 5 din; prašiči špeharji 8—8.50 din, pršutarji do 7 din za 1 kg žive teže.
—	Goveje meso,prve vrste 12 din, teletina 14 din, svinjina 14 din, slanina 18 din, svinjska mast 22 din; čisti ified 20 din: surove kože: goveje 18 din, telečje 20 din, svinjske 14 din za 1 kg. — Pšenica 225—250 din, ječmen 200 —220 din, rž 200 din, oves 200—225 din, koruza 190 —200 din, fižol do 800 din, krompir 200—210 din; seno 90 do 125 din, slama 50—55 din; jabolka prve vrste 400 din, druge vrste 300 din; pšenična moka 355 din, koruzna moka 220—250 din, ajdova moka 500 din za 100 kg. — Drva 70—80 din za 1 ni', jajca 0.60—0.75 din za komad; mleko 2 din za liter; surovo maslo 32—34 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din, finejše sortiram* viner 6i-7--din za liter.
■ V Kranju, dne 11. marca 1940, Dogon: 31 vo-lov,>i32f ikrnv^ 11 telat,,.2.j}yc.iv 22^.syjpjI1in 19 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 16 krav, ii telet* 15 svinj in 10 prašičev. Cene naslednje: Voli pr e vrste 7 din, druge vrste 6.50 din, tretje vrste 6 din; telice prve vrste. 7 din, druge vrste 6.50 din, tretje vrste 6 din; krave prve vrste 5.75 din, druge vrste 5.25 din, tretje vrste 4.75 din; teleta prve vrste 8 din. druge vrste 7 din; prašiči špeharji 9.50—11.50 din. pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov sfarj 160 — 200 din za rep. — Goveje meso prve vrste 14 din, druge vrste 12 din. tretje vrste 10 din; svinjina 14—18 din slanina suha 24—26 din, svinjska mast 20-j22 din; čisti med 22—24 din; neoprana volna 24—28 din, oprana volna 34—38 din; surove kože: goveje 12—14 din. telečje 10 do 18 din, svinjske 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 2.75 din, ječmen 2.50 din, rž 2.25 din, oves 2 din, koruza 1.80—2 din, fižol 5—7 din, krompir 1.75-— 2.25 din, lucerna za krmo 1.50 din, seno 1—1.50 din, slama 0.75 di n; jabolka prve vrste 7 din, druge vrste 6 din. tretje vrste 4 din; pšenična moka 3.50—4 din. koruzna moka 2.50 din, ajdova moka 4—6.50 din, ržena moka 3.75 din za 1 kg.
—	Drva 115—120 din ja 1 m«; jajca 1.50 za kom., mleko 2—2.50 din za liter, surovo maslo 34—38 din za 1 kg.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Danski kralj Kristijan z vso družino drsi po ledu na saneh z jadri,
Ob'
eo
e vr a\to
Chlorodont - zo b na pas t
peneča ali ne peneča se	f
Rast slovenskega naroda
Statistika rojstev kliče po učinkovitih ukrepih
V peti in šesti številki letošnjega letnika »Časa« objavlja ravnatelj drž. Higijenskega zavoda v Ljubljani, gosp. dr. Ivo Pire, zanimivo študijo «Rast naroda in nazadovanje rojstev v Slo- j veniji«. Razprava je podkrepljena s številnimi statističnimi podatki, s katerimi razpolaga Higijenski zavod in j i praTi memento za vse, ki bi kakorkoli mogli pomagati v borbi, da se končno vendarle v Sloveniji ustavi nazadovanje števila rojstev.
Zakaj so izumrli veliki narodi
Zgodovina dokazuje, da so vsi narodi, ki so bdi nekdaj mogočni in so kasneje propadli, propadli zato, ker je padla njihova notranja vrednost, ker jc prenehala biti družina osnovna celica, iz kai.-re naj bi nastal narod. Nasprotno pa dokazuje tudi zgodovina, da zdravim narodom vojne, kuge in druge šibe v prejšnjih stoletjih niso mogle mnogo škodovati, ker so V6e izgube vedno hitro nadomestili. Sedanji vek pa kaže pri vseh narodih isti pojav padanja števila rojstev. Na najslabšem so v tem primeru Francozi, ki zadnja štiri leta sploh nimajo več prirastka, ampak leto za leto deset do dvajset tisoč več smrti kakor rojstev. Drugi narodi so nekoliko na boljšem. V Nemčiji je znašal v letu 1937 naravni prirastek 478.000, v Italiji 376.000, v Angliji 126.000 in v Jugoslaviji 181.000. Če primerjamo števila prebivalstva posameznih držav s številom prirastka, vidimo, da ima Jugoslavija zelo visok prirastek. To pa nas ne sme zapeljati, da bi mislili, da imamo tako ugodne razmere tudi v Sloveniji.
Število Slovencev prepočasi narašča
Narodni prirastek izračunamo tako, da od števila rojstev odštejemo števila smrti. Naš narodni prirastek je bil v 19. stol. zelo majhen. Začetkom 20. stol. se jz dvignil in ostal približno tak do svetovne vojne. Med svetovno vojno je padel in se dvignil v povojnih letih. V letu 1930 je dosegel višek 14.279 in nato začel padati in padel v letu 1937 na 9.348. Če upoštevamo izseljevanje Slovencev v tuje države in v druge pokrajine Jugoslavije, vidimo, da se je v prvem desetletju od leta 1921 do
m a____X.l. ^ 1	..AS.,nteiir>> « Qlnvon i ii *a
0.61%, v savski 11.42%, v primorski 12.28%, v zet-*kl 16.27%, v vardarski 19.50%, v moravski 19.90%, ▼ vrbaski 21.68%, v drinski 25.02%. Rast prebivalstva v Sloveniji je torej najbolj počasna, najmanjša. To dejstvo za nas Slovence ni le narodnostno, mar-Tež tudi politično važno, ker ostala dva naroda v državi rasteta mnogo hitreje, kakor pa mi Slovenci. Če je naša volja, da ohranimo narodno samobitnost, od svojih prednil se moramo zavedati, da je ne bomo ohranili le s I tovo presenetljiv;
svojo kulturo ali s kakšnimi svojimi posebnimi lastnostmi in propagadnimi deli, marveč z zdravo življenjsko silo slovenskih družin.
Padanje števila rojstev
Naš narodni prirastek za drugo desetletje, ki bo zaključen z letošnjim letom, lahko precej točno določimo. Verjetni presežek vse hrojstev bo znašal okrog 104 850. Če upoštevamo islo izseljevanje kot v prvem desetletju, vidimo, da bo narodni prirastek v drugem desetletju znaša! 69.100 in bo za okrog 14.700 manjši od dejanskega prirastka v prvem desetletju Čf bo padec ostal stalen še v naprej, se bomo Slovenci čez 50 let že izseljevali ne več na račun presežka rojstev, ampak le na račun svojega izumiranja!
Na narodni prirastek uplivajo trije osnovni čini-telji: rojstva, smrti in izsiljevanja. Prirastek je velik, če je število rojstev visoko in število 6cnrti nizko. Število izseljencev zmanjšuje prirastek. Statistika nam pove, da je v Sloveniji padec števila rojstev od leta 1921 dalje stalen. Leta 1901 je bilo na ozemlju sedanje Slovenije na tisoč prebivalcev 33.5 rojstev. Leta 1911 30.1 rojstev. Leta 1921 30.2 rojstev. Od tega leta pada število rojstev tako, da znaša 1939 le še 21.4 rojstev na tisoč prebivalcev. Posebno hud padec imamo v zadnjih sedmih letih. V drugih banovinah je razen v donavski, rodnost mnogo ugodnejša Posebno visoka je v vrbaski, kjer pride na tisoč prebivalcev 40 rojstev. Sicer pada rodnost v vsej državi, vendar je padla v razdobju od leta 1931 do 1937 od 33.6% na 27.9%. V Sloveniji pa je v tem času padla od 27.3% v letu 1931 na 22.1% v letu 1937.
Število smrti v zadnjih dveh desetletjih sicer polagoma pada. Vendar mnogo bolj počasi, kakor pada rodnost. Zaradi tega je nemogoče računati z možnostjo, da bi bilo mogoče zmanjšati umrljivost s kakršnimi koli žrtvami tako zelo, kakor pada rodnost. Izseljevanje je sedaj sicer precej omejeno, vendar gospodarske in socialne razmere v Sloveniji še vedno silijo mnoge, da si iščejo kruh v drugih pokrajinah Jugoslavije.
Glavni vzroki
Če hočemo zajeziti vedno hujše zmanjševanje narodnega prirastka, moramo doseči, da se bo število rojstev zvišalo. Zato moramo poznati glavne vplive ki povzročajo padanje števila rojstev. Eden najpomembnejših je v tujih državah prostovoljno omejevanje števila otrok. Ta vzrok prav gotovo vpliva tudi pri nas; nagibov za to je več. Prvi je želja po udobnejšem lastnem življenju, drugi jc zanemarjanje verskih naukov o družini in otroku. Verska morala se je pokazala kot najmočnejši nagib za prevzem dolžnosti do družine in otroka. To so dokazali prav Francozi sami. Francoski Kanadci so si ohranili način patriarhalnega in strogo verskega življenja od svojih prednikov v 17. stol. Rezultat je prav go--**«'-■ v enem stoletju je naraslo njihovo
število od 700.000 na 4 milijone. Često sc navaia tudi »socialno stanje kot razlog omejevanja rojstev Pribiti je treba, da v mnogih primerih ne omejuje rojstev toliko resnično pomanjkanje, kakor bojazen pred pomanjkanjem zaradi številnejše družine. Statistika porok pa dokazuje, da število porok ne vpliva bistveno na število rojstev. S tem je zavrnjen tudi izgovor, da bi bil glavni vzrok padanju števila rojstev v Sloveniji ta, ker se zaradi gospodarske stiske in oM.-omašenja ljudje ne morejo poročiti. Na padec števila rojstev vpliva še beg mladih ljudi i dežele v mesta, dalje industrializacija in končno materialistična propaganda, ki v zvezi z opuščanjem izpolnjevanja verskih dolžnosti omogoča zaviranje rojstev.
Javna oblast bo pri nas morala vse poizkusiti, da se zmanjša upliv teh škodljivih činiteljev, ki glodajo na zdravju našega naroda. Družine, ki se borijo za svoj vsakdanji kruh tako v podeželju kakor v mestu, pa se kljub temu ne boje otrok, bo treba opogumiti s primernimi podporami za otroke. Z energičnimi zakonskimi ukrepi pa bo treba zatreti zlo nasilnega odpravljanja. Oblast naj v zvezi s cerkvijo sodeluje z nasveti in predlogi v odboru za popula-cijo, ki se naj čimprej ustanovi. Tako bo mogoče zajeziti zlo, ki je nevarnejše kaor kakršenkoli zunanji sovražnik.
Slov. katol, delavstvu na Gorenjskem
Danes bodo na Jesenicah in na Javorniku volitve delegatov v krajevno Bratovsko sklad-nico delavcev pri K ID. Na volišče pojde 4081 delavcev-volilnih upravičencev. Kandidatne liste so vložile vse štiri delavske skupine in so zato te volitve ne samo materijelne važnosti za delavce, ampak tudi velikega načelnega pomena. Za naše slovensko katoliško delavstvo pride v poštev sam:> lista ZZD, ki sc voli z. zeleno glasovnico. Naši delavci somišljeniki naj se zato ii e dajo od prav nikogar begati. Opozarjamo tudi svojce delavcev, da opozore svoje. naj volijo edino to listo. Sc posebej opozorimo, naj dosedanji člani JSZ volijo to listo, kajti razvoj v strokovnih organizacijah je k sreči privedel tako daleč, da so radi svoje uvidevnosti šli na kandidatno listo ZZD tudi vodilni strokovničarji. bivši funkcijonorji in člani JSZ. Današnje volitve naj torej pokažejo velik porast edine delavske organizacije slovenske katoliške skupnosti — ZZD — in tako končno privedejo do enotnosti v delavskih strokovnih organizacijah.
I
V preteklem tednu smo brali, da so angleška letala večkrat preletela Nemčijo .lo Berlina in še d«tte Angleški letalci so prišli tudi nad Dunaj in Prago. Slika kaze posadko enega izmed letal
ob povratku po devetih urah poleta.
C I S TEK
Bogata gospodična
Mati se jj obrnila na bolnički postelji in dejala;
♦Peter, si se odločil? Da ali ne?«
Pobalin je rezal star zaboj. Zakričala je s hripa-vim glasom: »Prinesi mi malega seml«
Stopil je k zibeli. Novorojenček, zavit v cunje, je ležal v njej in jokal.
«Vidiš, da je lačen. Pohitil«
Peter je hrkal; «Bojim se. Tako zelo se bojim. Pojdi z menoj!«
»Dobro veš, da ne morem hoditi, budalo!«
Zdelo se je, da se je odločil. Sklonil se je in si zavezal preperele čevlje.
»Pojdem,« je dejal. »Se smem vrniti, ko bom imel de6et dinarjev?«
«Počakaj, da jih boš imel dvajset. Potrebujem jih najmanj dvajseti Pojdi pred pošto in govori ljudem; Mati je bolna!«
Bil je že na stopnicah, pa se je vrnil. Vprašal je mater: »In če bo pred pošto nevarno?«
»Pojdi drugam na varen krj!«
»Kam?«
»Boš že videl,« mu je odgovorila.
«Bojim «e,« je zaječal Peter.
■ ««Oh, paglavec! Imeti me hočeš za norca! Saj vem, da bi se šel raje igrat!«
Otrok ni odgovoril. Vzdihnil je, in izginil po mračnih stopnicah. Ne, ne boji se nevarnosti. Strah ga je osornih obrazov mimo idočih, ko jim moli roko in prosi Dobro se spominja besed debelo na-šminkane dame. «Oh. fante! To je taka komedija . . .«
Včasih je opustil žalostni posel. S tovariši se je šel igrat. Igra pa se je navadno nehala s tepežem.
Domislil se je besed, s katerimi bo prosil vbo-gajme:
«Mati je bolna, oče pa zaprt zaradi tatvine.«
Pa kaj, če mu kdo poreče: «Zakaj oče ni mobiliziran?«
«Je prestar!«, bo odgovoril. Govoriti je hotel resnico Soseda mu je nekoč rekla, da je resnica zapisana v očeh. Laž, da se takoj zapazi. Ljudje 60 hodili to jutro hitro in se niso ustavljali. Če je stopil za njimi, so se spustili skoro v tek. Nenadoma je zagledal ljubko mlado dekle, oblečeno v svetlo obleko.
•	Gospodična, prosim . . .«
Ustavila se je in ga prijazno pogledala. S težavo je izbruhnil:
•	Mati je bolna, oče pa zaprt zaradi tatvine!«
Umaknila se je za korak. Nekaj časa je molče
stala in gledala malo postavo. Nato je tiho zašepe-tala: «Revčok!«
Odprla je torbico. «Nimam denarja, Pojdi z menoj I«
Sledil ji je, štorkljajoe v svojih prevelikih čevljih. Nikoli še ni občutil tolike sreče. Zaupno je kramljal in»pripovedoval mlademu dekletu bedno življenje svojega očeta in matere. Govoril je o brezposelnosti, o najrazličnejših boleznih, o

Posebno paiite, kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdratega človeka sele Tcino. trniveJ tudi la bolnika mnogokrat važnejše cd hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z \esel|em: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Sneg v Romuniji in na iugu
Iz Bukarešte jioročajo: Po 24urnem snežnem mete ž u, ki je zlasti hudo besnel^ nad Črnim morjem, je po vsej Romuniji začelo močno snežiti, tako da je v Bukovini, Besarabiji in Moldaviji ves promet zastal. Mnogo ladij, ki se niso mogle pravočasno zateči v zahodna pristanišča ob Črnein morju, so prišle v hudo stisko. Donava je blizu železnih vrat še zmeraj 10 km na daleč zamrzla. Plast ledu je debela jki 10 do 15 metrov in dasi so že z minami in drugim strcloviin skušali razbiti led. ni vse nič zaleglo. Zaradi ledenih ovir se je voda Donave za nekaj metrov dvignila in je preplavila niže ležeče pokrajine v Romuniji in Jugoslaviji. Tudi tu je jionekod j>o južnosrbskih in bosanskih krajih in hribih zapadel sneg. ob Jadranskem morju pa divja silna burja in ovira promet.
Molitev za mir
Slovesna papeževa služba božja v cerkvi sv. Petra v Rimu
ljudstva, saj ima to ljudstvo kot lastna ško-
(Od našega dopisnika.)
Rim. 5. marca 1940.
Prvo obletnico izvolitve papeža so obhajali v Vatikanskem mestu s času primerno skromnostjo, čeprav je bil ta dan tudi hkrati rojstni dan svetega očeta in državnega tajnika kardinala Maglioneja. /. javnih poslopij so vihrale zastave' in vojaška godba švicarske garde je zaigrala jutrunji koncert. Ves dan so prihajale brzojavne čestitke iz vsega sveta. Opoldne je vatikanski radio oddajal poseben koncert slavnega poljskega pianista llortzon-skega. Papež, ki mu je že zjutraj voscil kardinal in ta njemu, je dopoldne sprejel brit-skega poslanika sira Percvja Lorrainu 111 njegovo soprogo in gosj>oda in gospo Mvronn 1 ay-
lora.	„	,
Tudi slovesna papeževa sv. nuisa v nedeljo v cerkvi svetega Petra jc bila preprosta. Več ko 40.000 vernikov je napolnilo mogočni baziliko. Krog papeževega oltarja so klecali župniki vseli rimskih fara. Pri tihi sv. masi, ki jo je papež, bral na grobu sv. Petra, sta stregla msgr. de Romaius in papežev ceremo-nijar msgr. Respighi. Papež je bil po liturgic-nem predpisu za to nedeljo oblečen v roza plašč. Papežev oltar in bazilika nista bila nic posebej okrašena. Pričujoči kardinali niso imeli nobenega škrlata. namreč so bili oblečeni v jireprosta vijoličasta škofovska oblačila.
Vsa slovesnost je bila usmerjena v to, da bi svetega očeta čiir. bolj približala njegovim rimskim faranom. Na posebno papeževo zeljo se je vse ljudstvo udeležilo svetega opravila. To je bil nepozaben užitek slišati, kako je velikanska množica vernikov pela gregorijanske pesmi.	'
Po evangeliju so potisnili papežu majhen oder in stoje je spregovoril svojemu rimskemu ljudstvu. T11 je tradicija starega krščanskega Rima spet zaživela Rimski škof je stal kot duhovnik-pastir sredi svojih škofljanov.
Nikoli ne bo noben papež — tako je začel najvišji pastir svoj nagovor — navzlic vsem svojim bremenom mogel pozabiti rimskega
pijanosti in o rojstvu svojega malega bratca
»če hoče človek živeli,« je dejal, »mora lagati. To mi pa ne ugaja. Raje bi šel kam delat!«
Od časa do časa jo je pogledal z žalostnim pogledom, hoteč brati njene misli. Videl ni drugega kakor lepe, svetlorjave oči. Nenadoma je vzkliknila: Tu je hiša! Počakaj me. moj otrok!«
Stopila je v krasno vežo. Sklonil se je. da bi videl, kam je odšla. Na pragu je zagledal hišnico, ki se je pogovarjala s staro damo.
>Ste videli siroto.« ie rekla. »Nisem ii še nič jiovedala. Mi je tako težko. Kje si bo najela drugo stanovanje? Oče ji je zapustil same doleove. Prepričana sem, da ni podedovala nič ali skoro nič?«
»Torej ji bosle odpovedali stanovanje?«
»Tako ne more iti naprej.« je odgovorila dobra žena. Peter ni razumel, da se poaovariala o mladi gospodični. Ko je ta prišla, so ji je lepo zahvalil: »Ah, hvala lepa!«
Dala niti je dvajset dinarjev. Vzel jih je z veselim vzklikom.
Domov grede si je sezul čevlje, da bi hitreje hodil.
»Imel sem srečo,« je doma zmagoslavno povedal materi.
Ta se je dvignila v postelji, pogledala novec in vprašala:
»Kje si ea dobil?«
Našopiril se je in jx>nosno odgovoril:
»Dala ini ga jc bogata, zelo boeata gospodična!«
(Po francoskem R. O.)
fija papeža pravico na posebno skrb in očetovsko ljubezen, še tem bolj, ker je božja Previdnost izbrala za pastirja in očeta Rima vprav sina večnega mesta.
Dalje je govoril sveti oče o veselju zaradi skupnega bivanja očeta in njegovih otrok na tak pomemben dan. Seveda je vprašanje, ali je v teh časih splolf ^ fttbgdče kako Vpel je. Toda radostno spoznanje, da so vsi ljudje otroci božji, nudi upanje in zaupanje, da se krščanska civilizacija in krščanske čednosti zmeraj bolj poglabljajo.
Kristusov namestnik na zemlji je sklenil svoje očetovske pastirske besede z iskreno molitvijo k vsemogočnemu Bogu: »Stopi z gore, kakor si nekoč storil po čudežni jiomnožitvi kruhov, stopaj po divjih valovih, uktiži vetrovom in tišini, razženi temo m privedi nas k vhodu miru. Daj, da bodo ljudje spet sjioznali, da si Ti Luč sveta; daj, da se povrnejo spet k Tebi in položijo orožje k Tvojim nogam. Daj, da razdvojena srca in duhovi tistih, ki -o vodniki usode narodov, v medsebojnem zaupanju in plemeniti .odkritosrčnosti poklonijo svojo žrtev na oltar krščanskega miru, ki ga Cezarjeve legije še niso poznale, kot zadoščenje za vse žalitve, kot velikodušno obvladanje strasti, da tako vzpostavijo mir in slogo med narodi v pravičnosti in ljubezni.<•
Po končani sv. maši je papež zapel Te Deum Na prestolu je sprejel poklonitev rimskih župnikov, ki so izročili najvišjemu pastirju darila za stavbo nove rimske cerkve, ki bo posvečena sv. Evgeniju. Slednjič je papež podelil svoj apostolski blagoslov.
— Pri taprtjii. motnji t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice.
Slovenci v Zagrebu
Vsemogočni je poklical k sebi g. Janko F 1 e r i n a , uglednega trgovca v Zagrebu, ki se je moral 2. t m v najlepši dobi živl|enja, star šeie 33 let, po kratki mučni bolezni ločiti od svojih dragih. Bil je zaveden Slovenec in katoličan ter je bil dolgoleten član in odbornik Slomškovega prosvetnega društva, kot tudi cerkvenega odbora. Ni pa bil priljubljen samo med rojaki Slovenci, temveč si |e s svojim kremenitim značajem pridobil naklonjenost Hrvatov ter se je posebno uveljavil kot funkcionar v nphovih trgovskih organizacijah. Na posledme domovanje ga je spremila velika množica zagrebških Slovencev, ki so se z rotnim očesom poslovili od nepozabnega pokojnika, želeč, da bi mu bila lahka hrvaška žemljica.
Lep uspeh je doživel v nedeljo, 3. t. m. dramatični odsek Slomškovega prosvetnega društva z uprizoritvijo drame »Žrtev spovedne molčečnosti«. Vsi igralci kot tudi režiser g Tone Pemič so vložili v igro. ki je zapustila pri gledalcih najboljši vtis, vse svoje moči. znanje in sposobnosti ter zaslužijo za svoj tiud pohvalo in priznanje.
Tudi Slovensko prosvetno društvo v Kustošiji se je otreslo mrtvila in se prebudilo iz dolgega spanja z uprizoritvijo komedije »Španska muha«, ki je prav dobro uspela. Obisk igre je pokazal in dokazal, da je tudi med Slovenci v Kustošiji veliko zanimanje za slovenske kulturne prireditve ter zato želimo Slovenskemu prosvetnemu društvu v Kustošiji, da bi vztrajno nadaljevalo započeto delo in nas kaj kmalu zopet razveselilo s kako lepo prireditvijo
V nedeljo, 7. aprila 1940 bo zaključilo Slomškovo prosvetno društvo letošnjo igralno sezono z Vombergerjevo komedijo »Voda«, ki jo bo uprizorilo v Jerominski dvorani ob pol 4 popoldne. Ker bo to zadnja igra v letošnji sezoni, ste vsi ljubitelji resničnih dogodivščin in smeha še prav posebno vabljeni.
tbhoJ&M, novice,
Koledar
Četrtek, 14. marca: Matilda, kraljic«; Pavlina.
Petek, 15. marca: Marija 7 žalosti. Klemen M. Hofb.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jo včeraj umrl uospod Ribani Debelak, višji davčni Upravitelj v pokoju. Pogreb bo v petek, 15. marca, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Tvrševn cesta št. <>2 na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveli večna luči Žalujočim našo iskreno sožalji'1
■fV Mekinjah jo v 38. 1 stu starosti umrl posestnik g Jakob Iskra p d. Lovrenčev Dolgotrajna za-vratna bolezen mu je ugrabila nadebudno življenje. Težko ga bo pogrešal domači cerkveni pevski zbor kot svojega najboljšega in najbolj zvestega basista; zelo ga bo pogrešalo Prosvetno društvo kot enega najbolj delavnih članov, posebno na društvenem odru; zlasti pa ga bo manjkalo njegovi družini, ki šteje tri nedorasle otroke. Pokopali ga bodo danes ob 9 dopoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujoči družini naše iskreno sožalje!
+ Pri Sv. Jcderti nad Laškim je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Kurnik, posestnica v vasi Govce. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
r- Iz vojaške službe: Upokojeni so; armadni generali: Milan Milovanovič, Emil Belič in Pan-telija Jurišič. Obenem so bili odlikovani: armadni general Milan Milovanovič z redom Karadjor-djeve zvezde 2. stopnje; armadna generala Emil Belič in Pantelija Jurišič z redom Belega orla 2. stopnje. Napredoval je, šteto od 6. septembra 1939, za pehotnega poročnika podporočnik Aleksander kalčan. — II. pehotna podčastniška šola nosi odslej naziv »Kralja Petra II « — Prevedeni so v rezervi: pehotni kapetan II. razreda. Josip Poljak, poročnika dr. Marjan Salopek in Fran Šu-klje v inženjarijo. Službe rezervnega častnika so razrešeni: pehotni kapetan 1. razr. Karlo Jager, pehotna poročnika Nikola Riger in Oskar Vesel, topniški poročnik Ivan Gač, pehotni podporočniki Fercnc Bilicki, Erich Hemann, Ladislav Hegediš in Kurt Loibl, pehotni podporočniki Janoš Rek, Peter Pavle Frank in Henrik Klein, sanitetni podporočnik dr. Henrih Aschenbrenner, pehotni kapetan 2. razr. Ljudevit Tomašek, pehotna podporočnika Anton Belehar in Jože šterbenc. Upokojeni so: pohetni narednik-vodnik I. razr. Ivan Šilac, ki je preveden v rezervo, pehotni narednik-vodnik I. razr. Anton Šolo, inženirski narednik-vodnik II. razr. Alojz Šimenko in narednik-vodnik III. razr. mornarske stroke Edvard 1 omič, ki je preveden v rezervo. Postavljen je za uradnika-arhitekta VIII. pol. skup. uradniški pripravnik-arhitekt VIII. pol. skup. Miloš Kovarž. Izpit so položili; za čin aktivnega inženir-kapetana II. razr tehnične strake mornarice inže-nir-poročnik mornarice inž. Demetrij Rebec, za čin rezervnega inženir - kapetana II. razr. tehnične stroke mornarice rezervni inženir-poročnik inž. Dušan Brakus, za čin aktivnega strojnega podporočnika mornariška narednika Rudolf Benedek in Ivan Zanki, za čin aktivnega strovnega podporočnika mornarski narednik Vladimir Šetinc.
KLOBUKI
v najmodernejših barvah in oblikah
BOGATAJ
l ubljana. Stari trg Maribor, Gotpotka ulita3 Radovljica - mesto
Nizke cene' Strokovna postrežba I Pred nakupom si oglejte izložbe!
—	(»lavna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito otrok bo v Belgradu 17. marca t. 1. v Dolini Rdečega križa, Simina ulica šlev. 19. Začetek ob tO dopoldne. Dovoljena je iKilovična vožnja. Vse •zadevne informacije dobe interesenti v pisarni dravske banovinske sekcije Jugoslovanske Linije za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14, leiefon 38-2(1.
—	Zadruga >I)om učiteljic« v Ljubljani vabi na svoj IX. redni občni zbor, ki bo na veliki petek, dno 22. marca 1. 1. ob 9 dopoldne v prostorih Učit ti-karne v Ljubljani. Ker bo poleg običajnih ločk na dnevnem redu zanimivo in aktualno predavanje ge. prof. Krne Musarjeve ter važna odlo-čitev glede našega doma, nujno vabimo in pozivamo vse tovarišice. zlasti iKiverjenioe, da se vabilu odzovejo v čini''večjem številu. — Odbor.
—	Vreme v Sloveniji se je naglo spremenilo. V nekaj urah čez noč se je včeraj vreme naglo spremenilo. Vremenska poročila, ki so prišla včeraj ziutraj v Ljubljano z raznih železniških postaj, so povsod sprva javljala, da je nastopilo oblačno, pozneje dopoldne je začelo deževati. V Ljubljani od-noeno v vzhodnem delu okolice se je okoli 6. zjutraj pojavila zarja in ljudje so govorili: »Jutranja zarja nam slabo vreme ustvarja.« Jasno vreme je zjutraj javil Dravograd, lepo pa Kočevje. Dve postaji sta javili, da je včeraj zjutraj kazal termometer še pod ničlo in sicer Bled —1" in Tržič —2", ko je Tržič prejšnji dan javil ugodnejši toplotni položaj. Drugače so postaje javile naslednjo jutranjo temperaturo: Boh Bistrica +5, Jesenice +4, Kranjska gora -fl, Kamnik +6, Ljubljana glavni kolodvor + 6, Brežice -+-2, Celje +3, Maribor +5, Ljutomer +5, Novo mesto --) -8, prav tako St. Janž na Dolenjskem Kočevje +7 in Rakek +4. Južno vreme z dežjem je povzročilo, da se je sneg začel naglo tajati. Dež je bil po mnenju kmetovalcev prav potreben, kajti zemlja ga zelo potrebuje.
—Vojaške vesti. Letalska podčastniška šola v Novem Sadu sp rejme večje število gojencev starih 17 do 21 let. Prošnje se sprejemajo do 15. marca 1940. — Vojna mornarica sprejme 3 zdravnike v kontraiiktualno službo. Prošnje je treba dostaviti do 1. junija 1940 »Komandantu mornarice, adjutant-ski oddelok, Zemun«. — Inženirska podčastniška šola »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« v Šabcu sprejme večje število gojencev, starih 18 do 21 let. Prošnje se sprejemajo do 20. marca 1940. — Topniška podčastniška šola v Čupriji sprejme večje število gojencev, starih 18 do 21 let. Prošnje se morajo dostaviti do 25. marca 1940. — Štab mornarice v Zemunu sprejme uradniškega pripravnika X. pol. skup., pisarja. Prošnje se sprejemajo do 20. marca 1940. — Podrobnejši pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« št. 9, stran 689—710,
ki ga lahko dobijo interesenti na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju, oziroma na vseh orožni-ških postajah.
—	Za likvidacijo Središnjega urada ca zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUŽOR) so cedaj skoro vse organizacije Posebno iz Slovenije in Srbije so se slišali glasovi, da je treba to centralistično ustanovo odpraviti in dati posameznim Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev več svobode in prostosti za samostojen razvoj. Z odpravo SUZOR-ja h: nekateri OUZD pridobili, drugi pa izgubili. Znano je, da so aktivni Okrožni uradi pokrivali izgube v pasivnih Okrožnih uradih. Odslej bo morala pač vsaka banovina na svojem področju poskrbeti, da se bo socialno zavarovanje nemoteno razvijalo. Okrožni urad v Ljubljani bi z odpravo SUZOR-ja prav gotovo mnogo pridobil, saj je vsako leto pošiljala SUZOR-ju v Zagreb milijone svojega poslovnega dobička, k1 jih Slovenija navadno ni več videla.
—	Za Vellkonoč v Trst in Benetke. Informacije in prijave le do sobote 16. PUTNIK.
—	Predavanje o negi kožel Prostor nam ne dopušča obdelati teme, zalo , samo navajamo to, kar mora vedeti vsaka soproga in mati v skrbi za svoje najbliinje Pri opeklinah, ranah, praskah, priščih, lišaju, krastah potenju, odrgnjeni in vneti koži je najboljše sredstvo krema Babymira. Uspešno deluje pri dojenčkih, otrocih in odraslih. Ne sme biti gospodinjstva brez kreme Babymira. Dobiva se v vsaki apoteki in drogeriji.
Prevaljska zadeva pred Vrhovnim sodiščem
Ljubljana, 13. marca.
Velika zadeva zaradi rudnika Leše pri Pre-valjah v Mežiški dolini, v katero so zapleteni notar dr. Dušan Senčar iz Prevalj, Karel Sedej, Ivan \ erzun in Matevž Kralj, vzbuja še vedno v gospodarskih krogih in med ljudstvom na Štajerskem napeto zanimanje. O njej je »Slovenec« že mnogo poročal. Pri mariborskem okrožnem sodišču je bila podana kazenska ovadba proti omenjenim osebam zaradi več deliktov, ker so vsi izvršili razna de-
•	.	, . ... .	■	......- ' "	iMi.il« UL
janja, ki jih je naposled po obširni preiskavi smatralo državno tožilstvo za kazniva. Dvignjena je bila proli vsem obtožencem javna obtožba. Za
presojo prav delikatne afere pa je bilo delegirano okrožno sodišče v Celju, kjer se je 29. avgusta lani pričela velika kazenska razprava pred tamošnjim malini kazenskim senatom. Trajala je 4 dni in 2. septembra je bila razglašena sodba, s katero so bili notar dr. Senčar in tovariši oproščeni od obtožbe v celem obsegu.
sodb?Draiiaiilt0relizi,or inRUio i,	<e< j j,"R»denska"%am"ohr^TTd^je
soudi prijavil revizijo in jo je tudi izpeljal. Vsi doslno svežost.
spisi so bili nato predloženi Vrhovnemu sodišču v Ljubljani, ki ie začelo lunkcionirati lani novembra. Vrhovno sodišče je glede te revizije odredilo javno razpravo, ki se je danes ob 9 dopoldne pričela v dvorani št. 79 ljubljanskega sodišča.
Državni tožilec dr. Rus je predložil prav obširen spis, v katerem poudarja, da je bil s sodbo celjskega sodišča kršen zakon tako v materialnem, kakor tudi formalnem pogledu.
Kazenski senat Vrhovnega sodišča je bil sestavljen iz naslednjih sodnikov kasacijskega sodišča: dr. Anton Lajovic kot predsednik in kot sosodniki: dr. Milko Gaber, dr. Josip Fisehinger, dr. Avgust Munda in dr. Bogdan Petelin. Zapisnikar tajnik Vrhovnega sodišča sodnik dr. Ludvik Gruden. Navzoča sla bila od 4 obtožencev notar dr. Dušan Senčar in Karel Sedej. Vse obtožence brani mariborski odvetnik dr. Stor.
Po otvoritvi razprave je referent kas. sodnik dr. Avgust Munda podal splošen in stvaren pregled o poteku procesa, v katerem gre za več-milijonske vrednosti. Prečitane so bile nato neka-lere listine, zlasti sodba prvega sodišča v gotovih točkah in odstavkih. Nato je začel v dobre tričetrt ure trajajočem govoru utemeljevati revizijske razloge celjskega državnega tožilca vrhovni državni tožilec dr. Stuhec. Utemeljitev je bila stvarna in mirna. Revizija predlaga: reviziji naj se ugodi, izpodbijana sodba naj se razveljavi in stvar odkaže prvemu sodišču v ponovno razpravo in razsojo. Branilec dr. Stor je pa predlagal, da se sodba prvega sodišča potrdi. Dopoldanska razprava je bila prekinjena ob 12.30 in se je nadaljevala ob 4 popoldne ter je trajala do 18.30. Izpolnjena je bila z govorom branilca dr. Štora, ki je v vseh podrobnostih skušal pobijati revizijo državnega tožilca. Nato je bila današnja razprava prekinjena in se bo jutri ob 9 dopoldne nadaljevala, nakar bo sledila končna sodba Vrhovnega sodišča. Na popoldansko razpravo je prišlo mnogo odvetnikov
in pravnikov, ki se zanimajo za ta proces. *
—	Za malo matnrot Pravkar je izšla pri Akademski založbi v Ljubljani knjižica «Reš(tve aritmetičnih in geometrijskih ponavljalnih nalog za 3. in 4. razred srednjih šoU. Cena din 26.—
—	Odgoditev glavne skupščine «Udruženja Ju-goslovenskih Muzičkih Autorjev« (UJMA). Na 17 marca 1940 v Belgrad sklicana redila glavna skupščina «UJMA« se iz tehničnih razlogov preloži Dan letošnje redne glavne skupščine «UJMA« se bo pravočasno objavil.
—	Protituherkulozna iveza r Ljubljani je založila za velikonočne praznike lične propagandne razglednice po osnutku akad. slikarja M. Gasparija. Cena posameznemu^ komadu je 1 din. Razglednice so bile poslane v prodajo Zvezinim edinieam (krajevnim protituberkuloznim ligam), da bodo javnosti na razpolago. Segajle po njih marljivo ter podprite z njih nakupom Zvezo v borbi proti jetiki.
—	Da boste stalno zdravi. Je potrebno, da
redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini
in mla-
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦................
pO dhčxwi
*	Posvetitev nove cerkve sv. Jožefa v Sarajevu, le dni bo popolnoma dokončana nova mo-numentalna katoliška cerkev sv. Jožefa v Sarajevu. Sedaj opravljajo še mala notranja dela, ki pa bodo končana do Velike noči. Nova cerkev bo posvečena na belo nedeljo, 31. marca. Posvetil bo novo cerkev sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič. Za posvetitev nove cerkve vlada med sarajevskimi katoličani veliko zanimanje. Na dan posvetitve bo v novi cerkvi tudi več porok, ker je več mladeničev sklenilo, da se hočejo poročiti na dan posvetitve te zaobljubljene cerkve. Cerkev sv. Jožefa je zgrajena v romanskem slogu; gradili so jo domači mojstri in domači umetniki iz domačega materiala. Zunanji zidovi so zgrajeni iz hercegovskega granita, oltarji in tla iz belega dalmatinskega kamna. Zvonovi in umetniška okna so izdelani v Zagrebu, cerkev pa slika zagrebški slikar Josip Podolski. Pod cerkvijo bo pozneje urejen škofijski muzej.
*	Izboljšanje plač zahtevajo tudi zagrebški vse-učiliški profesorji. Na svojem zborovanju so izjavili, da so njihove plače premajhne in da so zraven še odbitki zelo visoki, mnogokrat znašaio celo 15% vse plače Zato zahtevajo, da se profesorji izločijo iz uradniškega položaja in dobe take plače, da bodo v skladu s položajem in ugledom vc.eučiliških profesorjev Zaenkrat pa naj bi se sklenilo, da dobe profesorji del tistih pristojbin, ki jih plačajo dijaki, ko se prijavijo k izpitom.
*	Kneginja Emilija Odescalchi umrla. V Rimu je umrla v 83. letu starosti kneginja Emilija Odescalchi, rojena grolica Ruellai. Rajna je bila žena že prej umrlega kneza Baltazarja II. Odescalchija, očeta sedanjega glavarja družine kneza Inocenca II. Odescalchija, ki ima velika posestva v okolici sremskega mesta Iloka. V samem Iloku je lep zgodovinski dvorec Odescalchijev. Na velikem kne-ževskem posestvu so urejena lovišča, v katerih goje tudi jelene Znani so lovi, ki jih prireja knez Odescalchi na jelene, na katere povabi naše in inozemske odličnike.
Stoletnik v zagrebški ubožnici umrl. V zagrebški ubožnici je umrl Vinko Istvan, ki je bil star 102 leti. Iz raznih spisov, ki so jih našli pri njem, • so ugotovili, da je bil rojen leta 1838. Med vsemi starčki in starkami ter drugimi prebivalci ubožnice je zavladala velika žalost, ker je umrl najstarejši prebivalec zavoda, ki je bil, kakor pripovedujejo, do zadnjega veder in vesel ter vedno zdrav. Bil je gotovo eden izmed najstarejših Zagrebčanov.
*	Davidovičev vnuk promoviran za doktorja. Na belgrajski univerzi je bil diplomirani jurist Ra-tibor Popovič, vnuk pokojnega Ljube Davidoviča, promoviran za doktorja prava. Njegova disertacija ima naslov: »Agrarna preobljudenost Jugoslavije«.
" Spor med Bačko Palanko in Ilokom, ki traja že 30 let. Katastrska uprava v Bački Palanki je te dni rešila spor ki se je vlekel že 30 let med občino Bačko Palanko in Ilokom zaradi vprašanja, komu pripada pristanišče ob Donavi v bližini obeh mest. Že v začetku tega stoletja je madžarska vlada uredila ob Donavi v bližini lloka in Palanke moderno pristanišče, ki se je sčasoma zelo razvilo in postalo važno za gospodarstvo Še pred svetovno vojno se je pojavilo vprašanje lastništva tega
Pristanišča, ker sta si obe občini lastili lastništvo, o dolgem sporu je končno to vprašanje rešeno in ie katastrska uprava prisodila pristanišče Iloku. Občina Bačka Palanka je vložila protest pri ministrstvu za notranje zadeve.
*	Saditev tobaka v imotskem okraju. Iz Splita poročajo, da jc došlo dovoljenje uprave državnega monopola, da se v imotskem okraju letos posadi 4 milijone sadik tobaka več. kakor je bilo določeno. Prej je bilo dovoljenih 24 milijonov sadik, tako, da iih bodo sedaj posadili 28 milijonov.
*	Stavbno gibanfe v Splitu. Preteklo leto je bilo v Splitu zgrajenih 82 stanovanjskih poslopij,
dve industrijski, eno gospodarsko, štiri trgovska in dve javni poslopji. Split je tako dobil lani 388 novih stanovanj. Vsa lani zgrajena poslopja so veljala 31,251.000 dinarjev.
*	Političnega nasprotnika na dan volitev ustrelil. V Valjevu je 11. decembra 1938 tekla kri. Pred mestno hišo, v kateri je bilo volišče, je bil ustreljen kandidat Mačkove liste. Edino pričo umora je mestni policijski stražnik ustrelit. Oba umora sta svoj čas povzročila veliko razburjenje. Oba zločinca so izsledili šele čez leto dni. V torek se je pred okrožnim sodiščem začela razprava proti mesarju Miloradu Radiču in mestnemu stražniku Ljubomiru Simonoviču. K razpravi je povabljenih 89 prič. Obtožnica opisuje krvavo dejanje takole: Trgovec Milko Korač, ki je v Valjevu užival velik ugled, je kandidiral kot član socialistične stranke na listi dr. Mačka. Na dan volitev je živahno agitiral za svojo stranko. Obtoženi mesar, ki je bil strasten Stojadinovičev pristaš, je sklenil, da ga bo umoril, da bi s tem naredil konec njegovi agitaciji in prestrašil njegove pristaše. Pred voliščem je stopil proti njemu in ga ustrelil s strelom iz samokresa. Korač je še tisti dan umrl. Krojaški pomočnik Drago Mikulič je bil priča umora in to je bilo zanj usodno. Mestni stražnik Simovič, ki je stal pred voliščem, je, da bi spravil s sveta neprijetno pričo, s puško ustrelil na Nikoliča, ki se je smrtno zadet zgrudil na tla in je kmalu nato v bolnišnici izdihnil. Razprava bo trajala več dni in vlada zanjo v Valjevu velikansko zanimanje. Razpravna dvorana je prenapolnjena z občinstvom.
*	Jugoslovanski trgovec obsojen v Sofiji zaradi tihotapljenja deviz. Sofijsko okrožno sodišče je obsodilo jugoslovanskega trgovca Sretena Krstiča zaradi tihotapljenja deviz na tri leta strogega zapora in na denarno kazen 1 milijon levov. Razprava proti Krstiču je trajala 15 dni in ji je sofijski trgovski svet z zanimanjem sledil.
*	Do smrti sc je opekla. V vasi Šalje pri Bosanski Gradiški je neka osemletna deklica po nesreči prevrnila lonec vrele vode nase in se tako hudo opekla, da je nekaj ur nato v strašnih bolečinah umrla.
*	S kredo napisal »vojo oporoko. V vasi Crkve-ni na Hrvatskem se je v svoji delavnici obesil bogat kmet in kovač Nikola Gudelj. Pred smrtjo je napisal s kredo na železno ploščo, da zapušča vse svoje premoženje svoji ženi.
*	Tekstilni tovarnarji na Hrvatskem bodo imeli v Zagrebu sestanek, na katerem bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo njihove industrije. Domenit« se mislijo tudi o enotnih plačah za delavce, da bi po eni strani odpravili nevarnost mezdnih gibanj, po drugi strani pa bi t enotnimi plačami zajezili prehudo medsebojno konkurenco
*	Grozen umor pri Derventi. Mlada žena Klara Anužič iz Kat. Bukovice pri Derventi je šla preteklo soboto proti večeru na obisk k svoji sestri v Srpsko Bukovico Ko je okrog pol sedmih prišla do potoka, jo.je tam napadel neki moški, jo zadavil in vrgel v potok. Bližnji sosedje, ki so slišali Klarine klice na pomoč, so prihiteli, pa so našli Klaro mrtvo v potoku pod mlinom, medtem ko je morilec pobegnil. Sumijo, da je zverinski umor zagrešil njen mož Ivan Anušič, ker sta medseboj živela v prepiru. Takega zverinskega umora tamkajšnje prebivalstvo še ne pomni.
Anekdota
Adolf Menzel je leta 1882 slikal veliko stensko sliko. Kot model mu je služil neki vojak, za katerega je naredil visok oder. Nekega dne je stal vojak dve uri na tem odru v zelo naporni drži, medtem ko je Menzel neumorno delal. Vojak ni mogel več vzdržati.
»Kako bi bilo, če bi napravila mal odmor, gospod profesor,« vpraša vojak. Menzel se je prestrašil.
»Seveda, seveda,« odgovori. »Oprostite mojo raztresenostl Tako sem se poglobil v svoje delo, da sem ...«
Nato se jc model začel spuščati po lestvi. Na-
Gledališče
Drama: Četrtek, 14. marca: Strahopetec. Red Četrtek. — Petek. 15. marca, ob 15. uri: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 16. marca: Asuiodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: ('elrtek, 14, marca: Balet Hreslač. Glumači. Red A. Gostovanje baritonista A. Ma-rušiča. — Petek. 15. marca: zaprlo. — Sobota, 10. marca: Adriana Leeouvreur. Prem. abonma.
Radio Ljubljana
Četrtek. 14. marca: 7 Jutranji |>ozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisati venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ruski zbori (plošče) — 12.5<) Poročila, objave — 13 Napovedi
—	15.02 šramel »štirje fantje« — 14 Poročila
—	18 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf
^Kolarič — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Negoševe finance in finančna politika (dr. Peter Popovič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pergolesi: Sta-bat Mater. — Sodelujejo: ga. Tončka šuštar-Maroltova (sopran), ga. Marija Tntta (alt) in g prof. Matija Tome (orgle) — 20.45 Pri severnih bratih slovanska resna glasba na ploščah)
—	22 Napovedi, poročila — 22,15 V oddih igra Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, 14. marca: Belgrad: 20.40 Kvartet. — Zagreb: 20 Komorni konc. — 20.30 Madrigalisti.
—	Bratislava: 19.40 Slovaške koračnice. — Praga: 20.05 Hamsonova igra »Viktorija«. — Solija: 19 Wagnerjeva opera »Rensko zlato«. — Beromiinster: 20.40 Pomlad v švicarski narodni pesmi. — Budimpešta: 19 30 Opera. - Bukarešta: 20 Filh. konc.
—	Trst-Milan: 17.15 Violina. 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera. — Florenca: 19 Operetna gl. — Sottens: 21 Klavir.
Prireditve in zabave
Lui % gora je naslov lepi drami, ki jo priredi Frančiškanska prosveta na cvetno nedeljo ob 5 popoldne. Igra je pisana v 3. dejanjih in 4 slikah in nam poda sliko iz življenja dunajske mladine. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje pri Sfiligoju.
Ja vna produkcija Glasbene akademije in Srednje glasbene šole drevi ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Malice. Spored je obenem vstopnica.
Boljševiška grozodejstva bomo na praznik sv. Jožefa. 19. marca, ob pelih popoldne gledali na frančiškanskem odru v »Krvavi Španiji«. Vstopnice v pred prodaji pri A. Sfiligoi, Franč. ul.
Glasbena produkcija. Danes popoldne bo ob 17.30 v frančiškanski dvorani nastop gojencev prof. gge. Marice'Vogelnikove in Vide Ilribar-Jerajeve. Vstop prost.
Sodeč po kritikah evropskih glasbenih centrov bo koncert Poltronierijevega kvarteta v Ljubljani izredno doživetje. To velja za vse Poltronierijeve nastope tudi v mestih, kjer svetovni umetniki niso ravno redki gostje v koncertnih dvoranah. Ljubljanski, edini letošnji koncert tega kvarteta bo v petek 15. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Pianist Marijan Lipovšek bo koncertiral v veliki Filharmonični dvorani prihodnji ponedeljek, 18. t. m. Pianist Lipovšek pride v Ljubljano iz Rima, kjer nadaljuje svoje študije. Na koncert domačega umetnika, ki uživa v našem umetniškem življenju in tudi med koncertnim občinstvom veliko popularnost opozarjamo. Vstopnice so v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Predavanja
Sadjarsko in vrtnarsko druitvo v Mostah priredi drevi ob 8 v ljudski šoli v Mostah predavanje o sestavi zemlje. — Predava g. inž. Levstek.
Sadjarsko in vrtnarsko druitvo na Viču ima
drevi ob pol 8 v ljudski šoli predavanje s skioptičnimi slikami »O oplojevanju rastlin in o vsebini semenja. Predava g. Kregar. — V nedeljo, dne 17, t. m. bo ob pol 3 popoldne pokazal g. nadzornik Strekelj, kako se obrezuje sadno drevje in trta. Predavanje bo na vrtu g. Aleša v Soški ulici 4,
llzlet na Orknejske otoke je tema zanimivemu predavanju, ki ga bode imela naša neumorna kulturna delavka, lektorica na naši univerzi ga. Fanny S. Copeland danes v četrtek ob 18. uri v Beli dvorani hotela Union. Predavanje bodo spremljale številne tudi barvaste skioptične slike. K obilni udeležbi vabi Angleško društvo.
Pedagoško društvo priredi v soboto, dne 1«. t. 11!.. ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega insti-luta predavanje. Govoril bo g. Miroslav Zor o temi: Vzgojne oblike v skavtizmu. Vstop prost.
Sestanki
F. 0. Sv. Peter ima drevi ob osmih svoj redni sestanek. Udeležba obvezna.
Literarni večer prirede v petek; dne 15. t m. Vladimir Bartol, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc Ladislav Kiauta in Igor Torkar ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice.
Občni zbor Društva prijateljev pravne iakultele v Ljubljani bo v petek, dne 29. marca t. 1. z običajnim dnevnim redom ob pol 18 v dvorani štev. 66 justične palače v Ljubljani.
Cerkveni vestnik
Velikonočna duhovna obnova ia akademski) izobrazene žene bo v soboto 10. marca zvečer v kapeli pri Uršulinkah. Prvi govor ob 6. drugi ob pol 8, naslednje jutro skupna sv. masa.
Naše dijaštvo
i • 8KVV >Pa"i,,,,< '"'a drevi ob 8 13. redni članki sestanek. Govori g. ravnatelj dr. Basaj o temi: Vrednostni papirji.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-m, 43' Tmkozcy ded, Mestni trg 17 in mr.
Ustar, Selenburgova ul. 7.
enkrat se Menzel prekine v svojem govoru in hitro reče: »Stoj, niti koraka naprejl To jc prekrasna držal Nikar se ne premaknitel«
In z novim navdušenjem je začel slikar skicirati »prekrasno držo«, menda ko je bil vojak vnovič prisiljen, da v tej neugodni drži stoji z napetimi mišicami. Ko je spet minula cela ura, je bil umetnik zadovoljen s svojim delom. Zaprl jc svojo knjigo za skice.
Menzel se spet obrne k vojaku in izgovori besede, ki so za tega mojstra zelo značilne: »Tako, sedaj sva imela odmor. Splezajte na oder, da nadaljujeva svoje delo.«
I UUBIJ4NA
Mestni proračun potrjen
Župan g. dr. Juro Alešič je bil minuli teden v Belgradu in ge je vrnil v Ljubljano z glavnim in specialnim proračunom za 1. 1940-41., ki ga je finančni minisler podpisal in odobril v celoti brez popravka. Hkrati je finančni minister odobril tudi pravilnik o izvrševanju proračuna z vsemi določbami o pobiranju mestnih davščin. Tako je Ljubljana med 72 jugoslovanskimi mesti dobila druga v tej dolgi vrsti odobritev trdne podlage in programa za delo mestne uprave v prihodnjem proračunskem letu, ker je pač proračun tako naglo in točno predložila nadrejeni oblasti.
Vabimo na zborovanje
vse državne in samoupravne uslužbence, delavce ter upokojence, ki bo v nedeljo, 17. marca 1940 ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica.
Dnevni red:
t. Naš gmotni položaj in draginja (referat).
2.	Potreba ustanovitve zveze organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev (referat).
3.	Resolucija.
Poudarimo s polnoštevilno udeležbo, da jc rešitev našega gmotnega položaja neodložljiva.
—	.Vsi na zborovanje!
Banovlnsko druStvo državnih hi samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Dravska Hokc.ija udruženja zvaničnikov finančno kontrole v Ljubljani, — Društvo banovinskih uslužbencev 111 mpo-kojencev dravsko banovino v Ljubljani. — Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana.
—	Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslovije v Ljubljani. — Društvo upokojenega uftitoljatva v dravski banovini. — Društvo žandannerijskih upokojencev ra Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. — Društvo železniških u|M>kojoncev v dravski banovini. — Jugoslovansko profesorsko društvo, ljubljanska sekcija. — Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Strokovno in humanitarno kulturno udruženje kurjače v državnih žo-leznio in brodov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana. — Strueno udruženje lna&inovodja drž. železnica i hrodarn kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljani. — Udruženje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljublja.ua. — Udru-ženje drž. činovnika računske »trnke kraljevine Jugoslavije, pododbor . Ljubljana. — Udruženje poreskih IzVrSIlaca kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana.
—	Udruženje poštnih telegrafskih in telefonskih zva-ničnikov in služitoljev kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in hrodarjev v Ljubljani. — Udruženje nastavnika gimnastike. — Udruženjo zemljiškoknjižnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, sekcija Ljubljana. — Združenje gledaliških igralcev, sekeija LJubljana. — Združenje nč.iteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino. — Združenje uradnikov PTT stroko kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija Ljubljana. — Zve?.a organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani. — Združenje železniških uradnikov kraljevino Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana. — Združenje poštno hranilnih uradnikov in Združenje
univerzitetnih naslavnikov.
Zobozdravnik Dl\ JOSlP iMfar
od 17.—27. t. m. ne ordinira Nebotičnik, telefon št. 33-93
1 Žalostna Mati božjo pri sv. Florijanu je zopet" v svoji prvotni lepoti in milini na oltarju. Slika, ki je bila zelo zatemnjena, skoraj nevidna zaradi na-, pačnega popravljanja, je pod skrbno roko veščaka g. Železnikarja, zopet po stoletju vidna in privlačna v svoji čudoviti lepoti in milini. Zatopljena v vsa mučilna orodja svojega božjega Sina z ostrim mečem v srcu, ji odseva z obraza globoka, nepopisna žalost, ki pa ob enem kaže srce dobre matere, ki misli na nas grešnike, za katere je njen sin toliko trpel. Človeka nehote privlači milina, dobrota njenega materinega srca, da s polnim zaupanjem poklekne pred trpečo mater, ki bo poslušala rada tudi naše boli in grenkosti. — Podoba je dobila prenovljen in bogato pozlačen okvir z mnogimi okraski in pozlačenimi žarki. — Pridite v petek, 15. marca, da počastimo in na pomoč kličemo v teh žalostnih časih našo nebeško Mater. Sv. maše pri sv. Florijanu se začno ob 6. Zadnja sv. maša bo ob 9. Pri vsaki sv. maši se bo delilo tudi sv, obhajilo. Popoldne bodo od 4—-5 ure molitve, ob 5 govor in litanije pred Najsvetejšim. — Kdor bi rad prispeval za kritje stroškov, lahko daruje v cerkvi nabiralcu, ali pa g. župniku.
1 Zapriseganje na našem jugu nekdaj in sedaj je naslov predavanja, ki ga bo imel g. univ. profesor dr. Metod Dolenc v soboto, dne 16. t. m. točno ob 18 v zbornični dvorani univerze (I. nadstropje). K predavanju ima prost pristop vsakdo (gospodje in dame), ki se zanima za predmet. Društvo »Pravnik«.
1 Teden vzgojnih večerov za starše za Bežigradom. Danes zvečer bo predaval g. dr. Fajdiga o temi »Vzgojni pomen kat. družine kot doživljal? nega občestva«. Vabljeni vsi starši bežigrajske mladine. Vstop prost.
1 Rezervne oficirje (peš., art., konj. in inžen.), ki stanujejo v Ljubljani, vabimo, da se udeleže obveznega predavanja, ki bo v nedeljo, 17. marca t. 1. ob 10. v veliki dvorani »Zvezde«, Kongresni trg 1-1. V svrho točne evidence bo vsak udeleženec oddal pri vhodu na % pis. pole napisano svoje ime z vojaškim činom in stanovanjem. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
1 Združenje gostilniških podjetij t Ljubljani vabt svoje članstvo na občni zbor, ki bo v petek dne 15. marca 1940 ob pol 3 popoldne v kolodvorski restavraciji Masarykova cesta. Uprava.
1 Volneno blago za damske pomladne obleke, kakor tudi razne težje svile v vseh modemih barvah dobite v krasni izbiri najceneje pri Goričar, Sv. Petra cesta 29.
1 Razstava lepih butar. Na tržnem prostoru med semeniščem in škofijsko palačo jc 6edaj velika razstava butar, ki po obsegu zavzema od dne do dne večji prostor. Konkurenca je velika. Nekateri 60 razstavili prav okusne butare in je opažati, da ljudje, ki se čez zimo bavijo Z izdelovanjem butar, polagajo veliko važnost tudi na originalnost in estetično izdelavo. Včeraj zjutraj so se vozile na kolesih velike kolone izdelovalcev butar po Dolenjski cesti. Nekateri kolesarji so bili skoraj zatrpani z butarami in eo molili iz butar samo glave.
1 Zanimivosti živilskega trga. Na trgu se je pojavil ie prvi stročji grah, uvožen iz Goriške, je precej drag po 18 do 20 din kg. Včeraj je bil trg zelo živahen in prometen. Cene raznim potrebščinam so neizpremenjene. Zelenjava je razmeroma draga. Uvožena goriška glavna solata je po 20 din din kg, domača endivija 14 do 16 din kg, domači radič 24 din kg, merica po 2 din, inozemski radič po 26 din. Dalmatinska cvetača, ki jo je obilo na izbiro, je po kakovosti od 5 do 8 din kg. Kislo zelje po 4 din, ohrovt po 6 din kg, šptnača 10 do 14 din kg, luščen fižol 7 do 8, čebula 3 din, češenj 8 din kg. Krompir je 2 din kg na drobno. Cene razni povrtnini so neizpremenjene.
1 Se vedno stiska za kurjavo. Kljub nastopu toplejšega vremena in odnehanju mraza, Ljubljana še vedno nima na razpolago dovolj kuriva, zlasti ne premoga Trgovci • premogom vodijo hude boje 6 TPD glede dobave premoga in mnogi ne morejo v vsem zadovoljiti svojih stalnih odjemalcev. Velik je izvoz premoga TPD, pa tudi železniška uprava zahteva od družbe dobavo večjih množin premoga. Družba je primorana v prvi vrsti zadovoljiti zahtevam železniške uprave. Tudi drv še vedno primanjkuje. Tona premoga je sedaj po 375 do 400 din, trda drva (bukova) po 120 do 135 din kub meter, mehka so nekoliko cenejša.
1 Vseučiliška knjižnica je dobila v zadnjem času lepa okna. Doslej so bila stavljena na knjižnici okna povsod tam, kjer bodo skladišča za knjige. Ker je znano, da papirju svetloba škoduje, so okna skladiščnih prostorov mnogo manjša, kakor okna upravnih in reprezentančnih prostorov. V ta manjša okna so bile tudi že vstavljene šipe tako, da se sedaj že vsakdo lahko prepriča, kako izredno poživljajo okna vso zunanjost knjižnice. V kratkem bodo začeli vstavljati velika okna v pritličju in v prvem nadstropju.
m Cvetna nedelja bo v nedeljo, 17. t. m. Trg je že ves v znamenju tega veselega pomladnega praznika, na stojnicah se prodajajo butare iz zelenja in oljčne vejice. V stolnici bo na cvetno nedeljo g. škof ob 9.30 blagoslovil oljke, nato bo običajna procesija ter slovesna sv. maša, med katero se poje trpljenje Jezusa Kristusa po sv. evangeliju Mateju.
m Mariborski obrtniki proslavijo po lepi stari tradiciji tudi letos god svojega zavetnika sv. Jožefa. Ob 9 dopoldne hodo imeli v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji sv. mašo.
m Za može in fante iz Radvanjn bodo v rad vanjski cerkvi v petek zvečer ob 7 in v soboto ob pol 7 govori o njihovih velikih nalogah in odgovornosti, v nedeljo ob 7 zjutraj pa bo sklepna slovesnost.
m APZ — Takoj si preskrbite vstopnice in programe za koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki bo v soboto, 16. t. m. ob 20.15 v sokolski dvorani (Unionu). Akademski pevski zbor pride v Maribor polnoštevilen. Po velikem uspehu v Ljubljani bo tudi nam zapel pesmi iz dobe čitalnic ter počitalniške dobe, ki prehaja v začetek »Novih akordov«.
Plošči na*nove'" m°de|i
»LAMA«, Maribor
m Zanimivo predavanje je bilo v torek zvečer v dvorani Zadr. gosp. banke za rezervne častnike. Predaval je naš znani strokovnjak g. divizijski general Rupnik o modernih utr-jcvulnih delih. Podal je to aktualno snov v silno zanimivi in poučni obliki. Obisk predavanja je bil tolikšen, da niso dobili vsi prostora v dvorani.
m O sporu občine Košaki z mestno občino Maribor bi dopisniki ene in druge strani radi v našem listu še naprej obravnavali. Mi smo dali svoj prostor na razpolago obema stranema, da je javnost lahko zdaj pravilno poučena. Nadaljnja polemika pa se nam ne zdi neumestna, ker je stvar pojasnjena in bo pristojna oblast brez dvoma našla pravilno rešitev. Zato polemiko o tej zadevi končujemo.
— Pri Ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke voda, zavžite
zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten
učinek.
Ogl. reg S. br. 30474/35.
1 Nove licitacije za dograditev Zavoda za strojništvo. Tehnični oddelek banske uprave je razpisal na 29. marec licitacijo za razna obrtniška dela, ki so še potrebna za do graditev Zavoda za strojništvo. Celotna vsota razpisanih del znaša 953.300 dinarjev. Razpisana so pečarska dela v skupnem znesku 197.400 din, steklarska dela v znesku 126.300 din, parketarska dela v znesku 88.400 din in tapetniška dela za 192.000 din.
1 Predpisane poslovne knjižice ali legitimacije bi bili morali že do novega leta imeti vsi delavci in privatni uslužbenci, toda po vseh mestih države je bil tak naval, da se je zamenjava zavlekla. Zato opozarjamo zlasti delavce, naj ne odlašajo več in pridejo takoj na mestni domovinski urad po nove poslovne knjižice, da zaradi zavlačevanja ne bi imeli škode. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno žive v ljubljanski občini, naj torej hite, ker brez nove knjižice nikdo ne more dobiti zapo-slenja. Kdor hoče odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, mora imeti predpisano poslovno knjižico, ker brez nje ne more dobiti znižane vožnje niti na železnici niti na parobrodu,
Erav tako pa tudi ne more biti deležen raznih do-rot pri Javnih borzah dela, niti pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Privatni uslužbenci in delavci naj torej nemudoma pridejo po izkaznico in poslovne knjižice v mestni domovinski urad, soba štev. 50 v II. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu štev. 2.
m Počasi prihaja pomlad. Torek je bil najtoplejši dan v letošnjem letu. Na tezenski meteorološki postaji so namerili v senci maksimalno toploto 11.8 nad ničlo. Včeraj zjutraj pa je bila tudi že minimalna temperatura nad ničlo in sicer plus 0.6 stopinj. Sneg je v torek naglo kopnel ter se je tekom dneva znižala višina snežne odeje za 5 cm in sicer od 18 na 13 cm.
m Ljudski oder pripravlja za velikonočne praznike v režiji g. Leskovška prekrasno ljudsko igro o Izgubljenem sinu, ki jo je napisal koroški kmet Andrej Šuster-Drabosnjak.
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAŠKO TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
v Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti št. 6.
m Ljudska univerza priredi jutri v petek
skupno s Tujskoprometno zvezo in jadransko stražo predavanje ravnatelja C. Vrignania iz Sušaka o »Hrvatskem primorju«. Predavanje pojasnjuje lep in poučen film, ki je bil prikazan v vseh evropskih državah z največjim uspehom >Od Zagreba do Raba«. Popoldne ob 13 predstava za dijaštvo z istim sporedom.
m V soboto premiera »Gejše«. V mariborskem gledališču bo v soboto spet glasbena premiera. Na oder pride znana angleška opereta »Gejšat.
m Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov do 23. marca t. I. Prošnja mora vsebovati podatke o imovini davčnega zavezanca in izjavo, da ne poseduje nobene druge premične ali nepremične imovine. Kot dokaz morata biti priložena zemljiško knjižni izpisek in potrdilo občine o imovinskem stanju.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek v petek ob 20 zvečer v jezuitski kapeli.
m Prazna blagajna v Dravi. Policija še vedno preiskuje oba zadnja misteriozna vloma v Mariboru v pisarno tipografske organizcije na Frankopanski cesti in v blagajno mestnega socijalno-političnega urada
na Rotovškem trgu, ki sta prinesla vlomilcem lep plen — v prvem slučaju 20.000 din, v drugem pa 3.000 din. GUde vloma pri grafičarjih je pokazala preiskava na podlagi sledov v novozapadlem snegu, da je moral biti vlomilec že zvečer skrit nekje v hiši, v kateri se nahaja pisarna. Preiskava glede vloma v mestnem socijalnopolitičncm uradu pa je dobila sedaj novo oporo, ker se je našla ukradena blagajna. V torek popoldne sta se peljala dva brezposelna fanta v čolnu po Dravi ter sta v bližini mostu ob levem bregu v priiično plitvi vodi naenkrat zagledala blagajno. Izvlekla 6ta jo v čoln ter odnesla
nwr/ij^I tj A
- irnmmrM
. iGHSi m
i-........ .......
Novi Dalni-Lama s pravim iemnom: IJng-Erh-I.a Mu-Tan-lIti je zdaj 14. Dalni-Lama in so ga kronali za novega vladarja Tibeta. Rojen je bil 17. decembra 1933 v Kokonoru, torej še nima 7 let.
na policijo. Blagajna je bila zaklenjena, ko pa »o jo na policiji odprli, so našli v njej samo hranilne knjižice in neke listine, denarja pa ne. Zlikovcem se je očividno posrečilo, da so blagajno s ponarejenimi ključi odklenili, potem pa spet zaprli ter jo brez denarja vrgli v Dravo,
Gledališče
Četrtek, 14. marca ob 20: »Vdova Rošlinka«.
Red A. Petek 15. marca: Zaprto.
Karel Doberšek in tovariši obsojeni
_	Maribor, 13. marca.
Danes ob 12 jc razglasil veliki senat mariborskega okrožnega sodišča v Mariboru sodbo v procesu proti bivšemu poslancu Karlu Doberšku in tovarišem iz Prevalj, ki so se včeraj zagovarjali v tajni razpravi po zakonu o zaščiti države zaradi razširjanja komunistične propagande. Razglasitev sodbe je bila javna ter je vladalo za njo veliko zanimanje, posebno med mladimi mariborskimi ju-risti. Doberšek Karel se obsoja na 4 mesece zapora in 600 din denarne kazni po čl. 4 in 5 zakona o zaščiti države nepogojno. Vavč Matevž je obsojen na tri mesece zapora in 300 din denarne kazni nepogojno, povrhu pa mora odsedeti še prejšnjo pogojno kazen 4 mesece zapora. Beno Kotnik in Adalbert Krautberger se obsojata vsak na tri mesece zapora in 300 din globe pogojno za tri leta. Prvoobsojencema se všteje v kazen preiskovalni zapor. Karel Doberšek je bil oproščen obtožbe glede čl. 1 zakona o zaščiti države. Državni tožilec je glede oprostilni^, delov sodbe najavil, revizijo, glede kazni pa priziv zaradi prenizke odmere. Bra-
Pl-edlo^rftudi:	a£fes>fc
vomočnosti sodbe izpustita iz preiskovalnega zapora, čemur je sodni senat po kratkem posvetovanju ugodil.
Celjske novice
c Gradnja vodovoda v Razgorju in Dolu pri Frankolovem. Prcbivalci v Razgorju in Dolu pri Frankolovu so že leta in leta pogrešali dobro pitno vodo, ob suši pa je bilo tu veliko pomanjkanje vode in so morali ljudje celo uro daleč in še več, da so dobili potrebno vodo zase in živino. Po prizadevanju krajevnih činiteljev se je posrečilo doseči pri kr, banski upravi, da je odobrila generalni načrt vodovoda. Projektiral ga je tehnični oddelek okrajnega načelstva v Celju. Vodovod bo oskrboval naselje Razgor, ki spada k vasi Lindek ter Dol iz Škoflekovega studenca Studenec leži med obema naseljima, zato je treba zgraditi rezervoar takoj pri zajetju ter izpeljati vodo po dveh progah do naselij. Do Razgorja znaša dolžina proge 725 m, do Dola pa 630 m. Od proge v Dolu se odcepita še dve progi iz pocinkanih cevi k raztresenim skupinam posestev. Vodovod bo oskrboval nad 100 ljudi in znaša vodna potreba na dan 10.2 kub. metra vode. Studenec je dal pred meseci sko*-raj 26 kub. metrov vode. Proračun za gradnjo vodovoda znaša 281.000 din.
c Meškova drama »Mati« na celjskem odra. Jutri, v petek bodo uprizorili ob 8 zvečer dijaki celjske drž. realne gimnazije v Celju znano Me-škovo dramo »Mati«. Začetek točno ob 8.
c Veliko telovadno akademijo priredi FO v Celju na Jožefovo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predprodaja vstopnic v pisarni KPD v Cankarjevi ulici.
c t Helena Kubišta. Na Mariborski cesti 3 je umrla 85 letna ga. Helena Kubišta, vdova po kapel-niku. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na okoliškem pokopališču. Naj v miru počiva!
Drevi ob 7 vsi trgovci na občni zbor v malo dvorano Narodnega doma!
c Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča
svojemu članstvu in kupujočemu občinstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine na praznik sv. Jožefa odprte od pol 8 do pol 13, medtem ko morajo biti trgovine na drobno na Vel. soboto, dne 23. marca odprte samo do 18, trgovine na debelo in druge trgovske pisarne pa ves popoldne zaprte.
c Tt. Htadin v Celfu je darovala ubogi družini na Gradu v Ljubljani, kateri je smrt pred kratkim iztrgala najstarejšega sina. 20 letnega študenta, in o kat eri je poročal v petkovi številki »Slovenca« univ. prof. dr. Lacnbret Ehrlich in prosil dobra srca za podporo in pomoč, znesek 100 din, za kar se v imenu družine iskreno zahvaljujemo.
c V podružnici »Slovenca« v Celju na Aleksandrovem trgu dvignite ponudbe pod »Trajno mesto« in »Lepa bodočnost 1978«.
c Obvezno predavanje za rezervne častnike bo drevi ob 7 v mali dvorani Narodnega doma.
c Celjska mestna občina bo dne 18. marca oddajala v najem zemljišča, njive in travnike, in sicer ob 8 zjutraj pri okoliškem pokopališču, ob 10 pri mestnem pokopališču, ob 2 popoldne na bivšem Rajerje"em posestvu in ob 4 popoldne n« Sp. Lanovžu Izdražitelj mora takoj po dražbi plačati najemnino.
	Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri Loretta Young — Warner Baxter — Virninia Bruce | _ _ __ _ __ — . _ Ljubezen znamenitega kirurga do dveh žena. ki »e ne more ■ LJUBOSUMNOST »em^MInr*1-^ ■ LJVUVJUllllViJI morjem in presenečenji. HinO MflllC« ICl. 2124 |
	Najlepša zvezda Amerike v prekrasnem filmu JO AN CRAVF0RD — Ob 16., 19. in 21. uri bogatega ra/.košja in sijaja, čarobnih atrakcij __ _ _ _ ; in senzacij na ledu, ki jih izvaja znana sku- If Q It H Q |T Q I m a 1 O fl 11 pina drsalcev >The international ice folliesc IV d 1 II C V d 1 Ud ICUll K ! n © Union. !»!= 22-21 8iif|l iHlril, ki if mM „,j,tm,r ,kll( uznRa,
Prospekt Maribora
Krasna izdaja turistične propagande Maribora in njegovega zaledja
Maribor, 13. marca.
Mesto Maribor se je postavilo z izdajo prospekta, ki inu v turistični in propagandni literaturi v naši državi skoro ni tekmeca. Novi prospekt je te dni izšel ter je prva edicija, ki jo je uredil in izdal mestni turistični odbor v Mariboru. Obenem je to prvi korak v izpreinembi naše propagandne službe, ki jo je dosedaj vršila samo Tujskoprometna zveza, dočim pa jo izvršuje v drugih državah oblast. Sicer je mestno občina mariborska izdatno podprla tudi razne prejšnje propagandne prospekte, ki jih je izdala Tujskoprometna zveza in druge turistične ustanove; pred letom dni pa je ustanovila mestna občina na podlagi predpisov Uredbe o turizmu svoj turistični urad, ki se sedaj z novim prospektom naši javnosti predstavlja. Že po tem sodeč vrši ta urad v polnem obsegu svojo nalogo ter bo imelo njegovo delo v gospodarsko-turističnem pogledu tudi druge vidne uspehe.
Prospekt mesta Maribora je izšel v 20.000 izvodih naklade in sicer 8800 izvodov s slovensko-srbohrvatskim tekstom. 6000 izvodov z nemško-Jrancoskim tekstom, 3700 izvodov z madžarsko-Italijanskim tekstom, 1500 izvodov pa je rezerviranih za druge jezike, predvsem za angleški tekst. *Prvič, da se pojavlja reprezentativen prospekt naše severne Slovenije in Maribora poleg dosedaj običajnih slovensko-srbskih, nemških in francoskih, še v madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku. Zlasti madžarščina postaja za naš turizem izredno važna, saj so naši kraji prvič najbližji sosedi Madžarske, potem pa tudi v Madžarski sami izredno narašča zanimanje za naše turistične in letoviščarske terene. Za izvedbo in izdelavo prospekta po Mariborski tiskarni znaša nabavna cena 50.000 din.
Tekst slovenskega besedila je sestavilo tajništvo Mestnega turističnega odbora, ki ga vodi g. Ludvik Zorzut. Po pooblastilu kralj, banske uprave je besedilo redigirala Tujskoprometna zveza v Mariboru po svojem odborniku dr. Josipu To-minšku, gimn. ravnatelju v p. Tujskoprometna zveza je mestnemu turističnemu odboru pomagala pri izdelavi prospekta tudi s svojimi strokovnimi nasveti v marsikaterem pogledu.
Prevod slovenskega besedila so oskrbeli priznani prevajalci in sicer v srbohrvatski jezik prof. Jos. Badalič iz Zagreba, v francoski prof. Fran Dobrovoljec, v madžarski jezik dr. Andreas Ve-rešs iz Budimpešte, v nemški prof. dr. Fran Mišic iz Maribora, v italijanski jezik conim. prof. Um-borto Urbani iz Trsta.
Pri izbiranju primernih in lepih slik za prospekt je sodeloval Fotoklub v Mariboru s svojimi člani, najboljšimi mariborskimi fotoamaterji: Ci-zelj Vlado, Simončič Drago, Pivka Franco, Kvac Ivo, Vonfina Anton, Kovačič Jože in fotograf Kie-ser,...Ludvik.
Prospekt je izdelan v bakrotisku, ki se je zelo posrečil po svoji mehkobi in izrazitosti do vseh potankosti; če bi rabili klišeje, bi se slike izražale v trdoti brez finih nians. Tudi temnosiva barva tona je posrečena in izbrana kot sedaj moderna. Posebna pozornost je posvečena izbiri slik, ki so prišle do svoje pravilne veljave in na pravilna mesta. Žal, da prospekt ni mogel prikazati še notranjosti obnovljenega gradu — predvsem muzejskih prostorov, ki se še urejajo. To je bila želja tudi prof. Baša.
Smatramo, da bo ohranil prospekt svojo sodobno vrednost vsaj do spomladi 1934, ko je predvidena izdaja novega prospekta.
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga o letu 1939 na Slovaškem
Tido J. Gašpar: Velkj rok 1939
V knjižnici revije »Slovenske pohliatIy< pri Slovaški Malici v Turčianskem sv. Martinu, kulturnem središču slovaškega naroda, je izšla 229 strani debela knjiga znanega slovaškega pisatelja in časnikarja Tida J. Gnšpara leposlovno politična reportaža »Veliko leto 19.39« (Velky rok 1939). To je že 11. knjiga tega pisatelja in je polna vere in optimizma v bodoči razvoj samostojne slovaške države, pri kateri je tudi sodeloval in sodeluje sedaj kot šef tiskovnega oddelka pri predsedništvu republike in vlade. Ko danes praznuje Slovaška republika svoj prvi redni državni praznik v spomin na proklamacijo samostojne slovaške republike v prvem slovaškem parlamentu dne 14. marca 19.39, se mi zdi umestno, da spregovorimo o tej zanimivi reportaži.
Knjiga ni nastala naenkrat, temveč kakor so se vrstili dogodki 1. 1939, najusodnejšega leta v zgodovini Slovakov, ter ima zalo seveda še večjo zanimivost, ki kaže, kako jeoficielna državna propaganda gledala na dogodke. V 52. člankih in radijskih govorih, ki jih piše vešče pero priznanega pisatelja, spremljamo usodne dogodke lela 1939., katerim je dodal pisatelj za uvod štiri poglavja iz zgodovine slovaške misli od Velike mo-ravske kneževine, ki je v boju proti Nemcem propadla, dočim so si Čehi in Madžari dobili državno samostojnost, ko so i>od Arnulfotn napadli Moravče. Nakaže dalje rojstvo slovaškega duha iz največjih slovaških pesnikov in kulturnih delavcev od Bernolaka, Štura, Hviezdoslava do Razusa, ki mu posveča posebno poglavje. Nato pa pride h komentiranju dogodkov (i. oktobra ob Žilinski pogodbi, ki je sprožila plaz k popolni osvotx>ditvi Slovakov izpod češkega centralizma. Tedaj je bila še živa misel sodelovanja b Čehi, toda dogodki so pognali stvari naprej: dunajski sporazum je postavil tudi obstoj Slovaške na tehtnico. Izgubili so samo nekaj južnih krajev, dočim jim je ostala manjša Slovaška, toda — njihova. In potem opisuje pomen prvih volitev v parlament, praznik 18. jan., ko se je parlament prvikrat sestal na univerzi, ter češki upor 10. marca, dokler ni parlament izglasoval samostojno republiko, ki je nekaj dni nato stopila pod zaščito Hitlerja. Vmes pa je govoril še o ljubezni do domovine, o socialnem bratstvu v državi s stanovsko organizacijo in enotno stranko, v kateri ni verskih in drugih razlik in stoji na krščanskem svetovnem nazoru.
Posebne portrete napiše Hlinki, Tisu, vojnemu ministru Čatlošu in Tuki, kot tistim osebnostim, ki ustvarjajo sodobno Slovaško in odgovarjajo zanjo. Vmes govori o krivdi češkega centralizma na razpadu republike, ki ni znal rešiti ne nemškega in ne slovaškega vprašanja, zaradi česar je nastalo evropsko vprašanje, ki je bilo rešeno s propadom Češke, a z ustanovitvijo Slovaške. Tudi opisuje razmere med slovanskimi narodi samimi, med Čehi, ki so delali proti Poljakom, in Poljaki, ki so zatirali Ukrajince, itd., ter
prida k temu misel, da v imenu slovanstva nočejo Slovaki biti nikomur rob. Slavnostno pozdravlja ustanovitev slovaške vojske ter skupen nastop slovaške in nemške vojske ob septembrskih dogodkih, toda tako obzirno, da nikjer ni imenovano pol jsko ime. Z ustoličen jeni dr. Tise za predsednika republike 20. X. 1939 prav za prav konča komentiranje glavnih dogodkov, ter se nato obrne samo še k posameznim skupinam slovaškega naroda: k Iflinkovi mladini in gardi, k skupni stranki. kjer vsi drže za eno vrv, k navdušenim Slovakinjam. ki se zavedajo časa in nalog, ter k ljudstvu, ki ve, da mora vzdržati in ustvarjati slovaško bodočnost. Poseben članek govori o nemški orientaciji, kjer proti usodnemu poginu države 1. 995 v boju z Arnulfotn kaže na sedanji vznik samostojne državnosti pod Hitlerjem ter opravičuje nemško orientacijo s tem, da se ob sedanji moči osi Rim—Berlin, ki vlada Evropo, morejo Slovaki narodno in državno rešiti samo pod zaščito in v sodelovanju z Nemčijo, ki jim je dala to, česar jim je Češka odrekala dvajset let.
Tako je v teh 52 člankih podana neposredno vsa zgodovina zadnjega leta in duh, ki vodi sedanje krmarje nove Slovaške. Niso ti članki samo komentarji dogodkov, ki so usodnega pomena za ves slovaški narod, temveč tudi ovekovečenje s slavo in vrednotenje v smislu edine prave poti, ki jo hodijo današnji predstavniki pravega slovaškega naroda, ki je po tisočletju zopet dosegel svojo državno samostojnost, kakor jo je imel za časa Velikomoravske kneževine. Pisani so članki z velikim optimizmom in vero v bodočnost slovaške državnosti in naroda. V knjigi je videti plaz dogodkov, ki so tirali razvoj v perspektive, kakor se niso kazale v početku, obenem pa je pisana s tako vero v ideale in domovinsko ljubezen, da nas prepriča, da je tudi v slovaškem političnem gibanju, kakor smo ga bili priče 1. 1939., neka polnost narodnega hotenja, ki se hoče vladati sam, V času, ko propadajo države, ki se upirajo nemškemu pohodu, so si oni ne le ohranili življenje, temveč celo dosegli višek svojega sna o državni samostojnosti, sicer v tistem duhu, v katerem hoče Hitler urediti novo razdelitev Evrope.
To je vsebina te zanimive knjige slovaškega časnikarja in enega najboljših pisateljev, ki se zaveda, da »slovaški pisatelj sedaj nima časa pesniti, ker se mora bojevati«. Kdor jo bo prebral, bo spoznal duha sedanje Slovaške, ideale in notranjo opravičenost dogodkov, ki jih bo po vrednosti mogla oceniti šele l>odočnost. Sedaj pa so ti neposredni članki dokument ideologije, ki je ustvarila novo Slovaško, in ki jo v razmerah, v kakoršnih so, tudi gradi s popolno zavestjo odgovornosti pred slovaškim genijem, pred narodom in svetom. Mi pa bi bili samo veseli, če je vsaj en slovanski narod v tem tragičnem letu dosegel svoj narodni ideal, kakor bi sodili iz te zanimive knjige.	td
Takole večsedežno kolo, na katerem ima knr družina dovolj prostora za kak izlet, je T
Lipskem na velesejmu razstavljeno
Pevski koncert Akademskega pevskega zbora
France Marolt, dirigent Akademskega pevskega zbora, nadaljuje svoje velikopotezno zasnovano in obenem do podrobnosti premišljeno in izdelano delo, kot se ga doslej še ni lotil slovenski repro-duktivni glasbenik, leto za letom z nezmanjšano energijo in vedno višje rastočo umetniško potenco. S koncerti APZ-a je svojčas prinašal Marolt v našo glasbo dih pristne slovenske ljudske pesmi, pol<azal je to pesem vsem, ki je niso poznali in še onim, ki je niso hoteli poznati, s koncerti APZ-a nam sedaj zopet na svoj način piše zgodovino slovenske glasbe, ki nam je doslej tudi še ni nihče napisal. Vendar ne gre samo za zgodovino. Marolt je v svojem delu preveč jasen, da bi ga bilo mogoče napak razumeti. Kot je s svojim dolgoletnim znanstvenim in umetniškim delovanjem preokrenil pojmovanje in vrednotenje naše narodne pesmi v popolnoma novo smer, tako — se mi zdi — postavlja s koncerti APZ-a zadnjih treh let novo podlago za vrednotenje in doživljanje naše glasbene preteklosti. Vrednotenje te mora postati pravičnejše kot je bilo doslej. Vse do zadnjega časa smo slišali večinoma le glasove o našem siromaštvu enako v naši narodni pesmi kot v umetni glasbi preteklosti. Skriti neznani ali napol pozabljeni biseri, ki jih dviga Marolt na dan, dokazujejo tem zagovornikom siromaštva le njih lastno revščino duha. A njih zadeva Maroltovo delo le mimogrede, dasi dovolj ostro in jasno; njegovo delo je namenjeno predvsem vseniu slovenskemu ljudstvu. Naj bi ono spoznalo zaklad svoje lastne preteklosti, naj bi se ga oklenilo brez sramu in s prisrčno ljubeznijo, čeprav je skromnejši kot pri drugih večjih narodih. Naj bi ob njem živo doživljalo skrite osnove lastnega, samobitnega življenja, naj bi v njem našlo moči in pobude še za bodočnost.
V letošnjem koncertnem sporedu je pod naslovom »Iz Čitalnic v Nove akorde« združil Marolt glasbenike, ki so delovali v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja (Volarič, Kocijančič, Leban, Pirnat) z onimi, katerih delo vpada časovno že v pojav »Novih akordov« (od 1. 1900 dalje; Sachs, Michl), s katerimi je delo dveh (Gerbič, Svetek) tudi tesneje povezano. Življenjsko pot in delo vseh teh je prikazal Marolt nazorno v zgoščenem koncertnem uvodniku, iz njega je možno razbrati usodo premnogih slovenskih talentov: ali jim je presekala razvoj prezgodnja smrt, ali so jih dušile nezdrave razmere, ki bi jim človek tudi v današnjem času našel marsikatero paralelo. Iz koncerta samega pa je bila razvidna živa ntuzikalna sila vseh teh glasbenikov, koliko lepote je v teh pesmih, od preprostih, pa vendar tako čistih v glasbenem izrazu (kot so Volaričeve »Izgubljeni cvet« in »Nos«, Ko-cijančičeva »Popotna pesem«, Lebanova »Nagrob-nica«, Pirnatova »Pomlad in jesen«, Svetkove »Kaj bi te vprašal« in »Majolčica«) do presenetljivo močne umetniške izpovedi Sachsovega »Vzdiha« in pretresljive bolečine, mojstrsko zajete v glasbo Oerbičevega »Rožmarina«, do velikih baladnih oblik Michla (»Sokratova smrt«, »Atila in ribič«). Sachs, Gerbič in Michl so brezdvomno najmočnejše osebnosti, zastopane na tem koncertu. Zlasti slednji je dosegel v obeh baladah poleg močno občutenega, osebnega glasbenega izraza tako mojstrstvo v obliki (posebno v baladi »Atila in ribič«), da je bilo tudi za njim v naši zborski glasbi le redko doseženo. In kot je znal Marolt pristno in živo občuteno zajeti bodisi zastrto bolečino bodisi vedno šegavost iz vseh pesmi, je pri Sachsu, Gerbiču in Michlu dosegel še posebno visoko stopnjo intenzivnega musiciranja, kot ga je pokazal še svoj čas n. pr. pri Kogojevem »Requiemu«. V takih trenutkih nam je najprepričevalneje dokazal svojo izredno umetniško potenco.
Akademski pevski zbor na tem koncertu ni dosegel tiste kvalitete izvajanja, kot smo je bili doslej vajeni. A kdor je videl na glavni vaji ,s kakšno preciznostjo in razgibanostjo je sledil zbor vsem intencijam dirigenta, je moral nedostatke, ki so se pokazali na koncertu, pripisati bolj neki tre-notni indispoziciji, ki je bržkone in najmanj zakrivila zaradi prepolnega števila občinstva popolnoma ubita akustika Unionske dvorane. Venuar stroga merila, ki jih zahteva APZ še posebej zase in ki veljajo tudi za vsak drug zbor, zahtevajo odkritega priznanja, da nas ponedeljkov koncert v celoti ni mogel zadovoljiti, čeprav je zbor v nekaterih pesmih dosegel visoko, njemu običajno stopnjo muziciranja. Zaenkrat to le kratko omenjamo, ker smo prepričani, da raste in še bo rastla kvaliteta tega zbora, kar se bo brez dvoma pokazalo že na prvi ponovitvi tega koncerta, dr. VaVo.
Finski častnik o rdeči armadi
Častnik rdeče vojske, udeleženec v bitkah na karcli jskein bojišču, Soloven, je dal ob prihodu v Pariz nekemu fruncoskemu listu to izjavo o rdeči vojski:
»Sovjetska vojska razpolaga z ogromnimi rezervami orožja, toda sovjetski vojak je brez vsakega navdušenja in brez razumnega navodila. Kot krdelo ga gonijo naprej. Gledal sem Ruse, ki so nastopali proti nam kot v klanje in so si pokrivali z rokami oči. Boljševiki so z veliko naivnostjo v začetku vojne vse polagali na tehniko. Govorili so, da je sovjetska vojska vsled motorizaci je nepremagljiva. Morda pa bi jim bili mnogo bolj koristni konji, kakor tanki vseh vrst, s katerimi so bili opremljeni v velikanski količini.
Boljševiki so poslali proti nam več kot 1000 tankov. Mi smo si jih osvojili več kot polovico. nekaj poškodovanih, nekaj ncfioškodova-nih. Naši strokovnjaki trdijo, da so vsi sovjetski tanki slabo konstruirani, na hitro sestavljeni, brez vsakega znanja o funkcijah j>osa-meznih delov. Tudi najmanjša škoda onemogoči stroj. Posrečilo se nam je, da smo zajeli vso sovjetsko bolnišnico, [>olno ranjencev. Samo za častnike je bilo nekaj udobnosti in ne-Se. običajnih vojakov pa niso niti previjali. Bolnišnica ni imela dovolj kirurgičnih priprav. še tisto, kar je bilo. je bilo zarjavelo. Za vojake je bilo mnogo bolje, da instrumentov sploh niso uporabljali. Vata in gaza sta bili spravljeni v konzervnih škatlah!
Ranjenci so ležali na polju med mrliči. Ujetniki so bili videti bedni. Noge so jim bile v strašnem stanju, krvave, razmesarjene; obutev zelo slaba in premočljiva. Vsi ujetniki so se pritoževali zaradi hrane v rdeči armadi. Pripovedujejo, da gredo za časa ofenzive za njimi politični komisarji, ki ubijejo vsakogar, ki zaostaja. Vojaki rdeče armade, ki so prišli v finsko ujetništvo, so občutili veliko olajšanje. Mnogi so se jokali, ko smo jim dajali toplo hrano V bolnišnici težko ran jeni ruski vojak kliče Kristusa, prijxivcduje sestra go-s|ia Saloner: ranjeni Finec, ki je ležal poleg njega, ga vpraša: »Zakaj kličeš Kristusa? Ali ga niste odstranili?« Ta je odkimal in rekel: »Ne. Kristus je vedno z nami.«
Iz razgovora z ujetniki dobiš vtis, da je boljševizem doživel v ruskem narodu polom. Politični komisarji, ki spremljajo vojsko, gledajo na vojake kot na maso, ki se more vedno obnoviti, in ki se more zato brez skrbi pošiljati v smrt.
Mi F inei, se spra.šujmo, ali imajo evro|}ski narodi še kaj strahu pred sovjetsko državo? Mi smo dokazali, da je ta kolos na gnilih nogah, pa še vedno povzroča Evropi strah. Medtem pa bi moralo biti vsakomur jasno, da ima ta država neštevilne slabosti.
Potreben je skupen križarski pohod in ne smemo izgubiti niti sekunde. Če bomo čakali, bomo vsi iztegnjeni v te strahote, kajti komunizem je — strahota.«
ŠPORT
Dvoje proslav
V zadnjem tednu je mariborsko gledališč; priredilo dvoje proslav dveh jubilejev. Tako je najprej ob šestdesetletnici pesnika Cvetka Golarja, ki sedaj prebiva na Štajerskem, postavilo na oder njegovo znano komedijo «Vdova Rošlinka«, nato pa je ljubljansko narodno gledališče tu gostovalo z Linhartovo prireditvijo «2upanove Micke« v proslavo stopet-desetletnice slovenske dramatike in slovenskega gledališča. Obe proslavi sta imeli slavnostni značaj, samo da je uprizoritev «Županove Micke« bila 1; enkratna, medtem ko je «Vdova Rošlinka« ostala na repertoarju kot redna igra Uvodno besedo k «Vdovi Rošlinki« oziroma k Golarjevemu jubileju je povedal dr. Doroik, ki je v svojem govoru podal vsebino in pomembnost Golarjeve poezije in proze, a dramsko delo samo mimogrede omenil, ker si o njem ob •Vdovi Rošlinki« lahko sami ustvarimo svojo sodbo. Komedija je 6voj čas zbudila dovolj prahu in je znana po svoji vrednosti oziroma nevrednosti, po senčnih in sončnih svojih straneh. Mariborska uprizoritev je bila delu ustrezajoča. Posamezne osebe so igrali: Zakrajškova vdovo Rošlinko, Rasbergerjeva njeno hčer, Skrbinšek mladega in Košuta starega ženina, nato pa še Gorinšek, Savinova in Verdonik. Svojstven je bil romar sv. Valentina Balantač, ki ga je igral Košič, ki je bil obenem tudi režiser. Komedija je bila po svoje izdelana, a razen razposajenega, tudi razbrzdanem smeha ni nudila drugega. Zato je časovno prišla nekoliko prepozno, kajti pust je že minil.
Ljubljančani so prinesli nad vse prijetno presenečenje Za uvod je dr. B. Kreft poudaril pomembnost gledališkega jubileja stopetdesetletnice prve slovenski dramske uprizoritve. Nato je Kraljeva recitirala dvoje Vodnikovih pesmi, mešan zbor mariborske trgovske akademije pod vodstvom prof. V. Mirka pa je zapel štiri pesmi na Vodnikov tekst. Igrica je bila uprizorjena nad vse prisrčno in odkrila, da je prav za prav že v tem našem dramskem prvencu nenavadno mnogo živahne dramatike, neprisiljene, prav ljudske komike in res borbenega slovenskega duha. Linhart nas je na odru res nadvse prijetno presenetil « 6vojo pristnostjo in svojo slovensko aktualnostjo.	S. V.
e
Biolog in profesor belgrajske univerze dr. Si-niša Stankovie je izdal v kolekciji »Politika i društvo« aktualno razpravo o življenjskem prostoru. Vsekakor je zanimivo, s kakšno realnostjo in nazornostjo se je biolog približal temu danes tako nemarno zlorabljanemu pojmu. Knjiga je vredna posebne pozornosti, ker je, kljub temu, da je osebno mnenje znanega znanstvenika, prva obsežnejša razprava te vrste pri nas.
Nove klube snovati - je nesmisel!
V športnih vrstah v naši državi je delj časa več, skoraj bi rekli, nemogočih 6tvari. In to predvsem po krivdi vrhovnih državnih zvez, ki se niso brigale za osnovanje novih klubov. Sedaj, ko so se osnovale nove narodna zveze in razne podzveze v teh narodnih zvezah, pa je postala 6tvar še bolj neprijetna. Tako imamo na primer v plavalnem športu vsega 23 klubov, ki imajo 9 podzvez, tri narodne zveze in eno vrhovno državno zvezo. V nekaterih drugih športnih organizacijah pa je 6tvar še slabša. Upajmo, da bodo sedaj, ko imamo narodne zveze, le-ta skrbele za ustanavljanje novih klubov. In če se samo to zgodi, smo lahko zadovoljni z reorganizacijo jugoslov. športa. Upamo pa, da se bodo tudi druge stvari zboljšale.
Hrvatske športne igre
ki naj bi bile nekaka ol mpijada v majhnem obsegu, hočejo Hrvatje na vsak način izvesti še letošnje leto. V to svrho bo imela Hrvatska športna sloga v petek svojo sejo, na kateri se bo predvsem reševalo vprašanje izvedbe teh iger. Te hrvatske olimpijade se bodo mogli udeležiti samo Hrvatje neglede nato, če žive v naši državi ali pa kje drugje na svetu.
Turni smučarski tečaj
priredi Slovensko planinsko društvo v času od 39. marca do 7. aprila in sicer preko Triglavskega pogorja. Zbirališče tečajnikov bo v soboto, dne 30. marca t 1. v hotelu «Triglav« v Mojstrani, kjer bodo na razpolago nosači za vso turo. V nedeljo dne 31. marca zjutraj krenejo tečajniki skozi Krmo do Sta-ničeve koče, kjer bo pripravljeno prenočišče. Ponedeljek, dne 1. aprila je določen za smučanje po Triglavskem ledeniku in v okolici Staničevc koče. V torek, dne 2. aprila nadaljujejo tečajniki pot preko Hribar c v dolino Triglavskih jezer, kjer bo prenočišče v prijazni planinski postojanki SPD. V sredo dne 3 aprila prismučajo tečajniki preko Lanše-vice na Kcmno, kjer ostanejo tudi v četrtek dne 4. aprila. V petek dne 5. aorila je nadaljevanje poti do Skalaškega doma na Voglu. V soboto dne 6. aprila pod Rodico do Orožnove koče pod Črno prstjo in v nedeljo sestop v Bohinjsko Bistrico in povratek v Ljubljano. Celokupni stroški za prehrano in prenočišče v planinskih postojankah bodo znašali za ves čas skupno s prijavnino okrog 600 din. Ako se ne prijavi najmanj 6 udeležencev, se turni tečaj ne vrši Prijave je treba poslati najkasneje do 23. marca t. 1. na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacij' o navedenem turnem smučarskem tečaju.
Razpis
S. S. K. Maraton razpisuje tekmovanje za prvenstvo Mari!>ora v rokoborbi v grško rimskem stilu poedincev vseh 7 kategorij. Pravico do tekmovanja imajo po trije'člani posameznih klubov vsake kategorije iz teritorija mesta Maribora. Tekmuje se po pravilniku J. T. A. Prvi trije plasirani vsake kategorije na tem tekmovanju imajo pravico do nadaljnega tekmovanja, t j. za banovinsko prvenstvo.
Predtekmovan ja posameznih kategorij se vrši v petek, dne t> t. m. ob 20. uri v Slomškovi šoli v Miklošičevi ulici.
Finalno tekmovanje, v katerem se moreta boriti prvi in drugi plasirani od vsake katego-
rije za prvenstvo odnosno prvi trije plasirani, če to določi žiri ja v predtekmova n ju, se vrši v soboto zvečer ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti št. 6. Tehtanje se prične eno uro pred posameznim tekmovanjem, to je ob 19. Žrebanje se vrši v petek pred predtekmovan ji. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Razglasitev rezultatov sc vrši na mestu tekmovanja samem.
Snežne razmere
Poročilo Tiijskoprometnih zvez v Ljubljani
in Mariboru. SPD in JZšZ. dne 13. marca
Kranjska pora 810 m: +1, oblačuo, Tetrovno, 25 cm snega, južen.
Krnica: 14(1 cm snega, južen.
Pokljuka i:\0Qm. +2, sneži. 75 cm snega, »refl.
Bohinj—Sv. Janez 5 Km: +6, dežuje, 40 cm snega, juzeni.
Bohinj—Z!a!orna 530: +4, oblačno, dežuje, 411 cm snega.
Dom n n K o m v i 1510 m: —1, sneži. 125 em snega.
Triulavsak jezera: —J, sneži, 1411 cm snega.
l)om na Krvavcu lioom: —2, oblačuo, 80 em »nega, osrenjen.
ZFO
Naši prvaki se bodo pomerili v orodnih vajah
Lansko leto je izvedla Zveza fantovskih odsekov svoje prve tekme posameznikov v orodni telovadbi. 2e takoj za prve tekme je bilo med našimi ljudmi veliko zanimanje, že takoj prve tekme so pokazale, kako potrebno je bilo tako tekmovanje. To je tudi razumljivo, kajti doslej nikjer niso imeli priliko gledalci točno zasledovati potek posameznih borb, temveč so se morali zadovoljiti z rezultati, ki so jih citati naslednji dan v listih.
Orodna telovadba je namreč ona telovadna panoga, k; najbolj potegne gledalce za seboj. Če «e pa vrši nastop v obliki tekem, potem so orodne vaje še neprimerno bolj privlačne. In če je stvar tako organizirana, da vsak lahko zasleduje potek tekmovanja in da sproti zve za vse rezultate, potem postane stvar šele zanimiva.
Letošnje tekme bodo v nedeljo, 31. marca v Kranju. Priprave so v polnem teku, tako, da lahko mirno trdimo, da bodo letošnje telovadne tekme prekašale lanskoletne: in to v vsakem oziru: v organizaciji kot taki ter v kvaliteti tekmovalcev.
2e danes opozarjamo Fantovske odsek« in Dekliške krožke okrog Kranja, da si takoj zasigurajo vstopnice za dopoldansko tekmovanje in popoldansko akademijo in tekmovanje, ki bo — kakor smo že omenili — v Kranju, dne 31. marca.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
S/mrtni kitih Vtf. Imn svnj občni zbor v petek, 15. t. ni. oh 20 zvečer v svojih klubsKih prostorih na v lcu. 7.1" "«n cilaue obvezno.
S K Slavija. Drevi ob 211 zvečer bo obftnl zbor v posebni sobi gostiln« pr »Fajmuštrii«. 7,a vse člane udeležba obvezna. Ako oh določeni uri občni zbor ni sklepčen, bo pol tire pozneje nov občni zbor neglede na število prisotnih članov. Opozarjalo se vsi Slani, dn imajo glasovalna pravil o samo oni, ki imajo poravnano članorino. I> jo pa lah'«, poravnajo tudi pred občnim /.borom blagajniku. Vsi točno in sigurno! — Tajnik I.
ZDK
Odbojka. Članice ljubljanskih krožkov imajo v petek, 13. marca ob 8 zvečer zopet redno vajo M odbojko.
Otoški raj Robinzonov
■ Filmska ekspedicija na otok
Crusoe Ima moderne naslednike -Juan Fernandez v Tihem oceanu
f
Zgodba o Robinzonu Crusoeu je oddaljeni otok v V-elikcm oceanu spremenila podobo iz sanj naše mladosti. L)a ta prigoda ni bila pravljica, marveč je temeljila na resničnem do-fodku, 'je dokaz spominska plošča, ki so jo j. 1868 nedaleč od nekdanje Robinzonove jame postavili š temle napisom:
»Spominn Aleksandra Selkirka, mornarja iz Larga o grofiji Fife na Škotskem, ki je_ na otoku popolnoma samotno živel 4 leta in štiri mesece. Izkrcala ga je galera »Pet otokov« julija 170+, in ga spet sprejela ladja »Vojvoda« 12. februarja 1709. Umrl je kot poročnik 1. 1723 v starosti 47 let.« Dne 14. marca 1915 so Angleži pri tem otoku razdejali poslednjo križar-ko iz edinice grota Speeja in je bila vsa posadka potopljena. (Pri posadki je bil tudi llu-go Weber, o čigar usodi je nemška filmska družba B.avaria izvedla zdaj nov film, ki bo v Nemčiji v teli dneh že vprizorjen.)
Robinzonov raj je bil otok Juan Fernandez,. ali natančneje: Mas a Tierra, največji od treh otokov, ki se.zemljepisno nazivajo Juan Fernandezova skupina. Mas a Tierra je 670 km oddaljen od čilske obale na isti zemljepisni širinski stopinji kakor Valparaiso. Otok meri 95 kvadratnih kilometrov in je jako razčlenjen in gorat. Najvišji vrh je značilni El Yunque, ki ima obliko nakovala in tudi ime po njem. I a hrib prevladuje s svojo obliko in z višino 11)00 m ves videz otoka in je njegov znak. Bregovi padajo tudi do 300 m strmo v morje in so pisano progasti. Malo je pripravnih prista-jališč. Najboljše je Cumberlandski zaliv na severovzhodu otoka. Obrobljajo zdaj venec hišic z lesketa jočimi se pločevinastimi strehami in na ploščadi nekdanje trdnjave sta cerkev in šola. V tem lepem zalivu je skupina bivališč za nekaj sto ljudi, ki so večidel sami mešanci. Preživljajo se z lovom na ribe in rake. Rib je izredno veliko in mnogo izkupijo Kanje; prevažajo jih v Valparaiso na trg.
Kakor vsi otoki Tihega oceana, je tudi otok
ifuan-Fernandez izpostavljen hudim sapam, ki irfjejo od severo- in jugovzhoda. Cumberlandski zaliv je bil prej zares idealno bivališče, a so gozdove tako izsekali, da so odprli dohod vetrovom in ni moglo več uspevati poljedelstvo in vrtnarstvo. Pozneje so kraje krog zaliva pogozdili in zdaj rastejo ondi vse kulturne rastline zmernega pasu in tudi južnega podnebja. Tudi živina dobro uspeva. Še dandanes je tu nebroj divjih koza in divjih prašiičev.
Rajsko lepi kotiček Robinzonovega sveta sestoji iz visokih gozdnih dreves, gostega gr-mičja in dolgotravnate stepe. Prenosne palme, krasna praprot, prelestna, večno zelena listnata drevesa, goščava trsja, ljubke terase zelenja in pisane trate cvetja, kakor rdečih knpu-cinčkov in belih čaš »škrnicljev« dajejo vsej tej prirodi izredno lepo, šarasto lice. Večno zeleni gozdovi pokrivajo gorato vzhodno polovico otoka. V dolinah, kjer šumijo potoki, in na gorskih obronkih je divja zmeda najrazličnejših rastlin. Na višavju so tu in tam prekrasne jase, ki so kakor dvorane, in jih pokriva zelena streha ovijalk, katere »e preprez*jo--«>d drer vesa do drevesa. Največ je iu magnolij in pa mirt. Kralj vseh dreves na"-tem otokuj pa narinjilo ali peralilo, ki spominja na našo hruško. Na sončnih obronkih gora so kar goščave same lepe praproti in grmovja brez trnja. Vzdolž potokov in po barjih raste manzano, to je vitek, eleganten grm. Preproga raznih trav in cvetic krasi vso pokrajino.
Na tem otoku se kakih 1000 ljudi lahkotno preživlja, saj je priroda tu tako radodarna, da vsakomur kar sami padajo sadeži v naročje. Seveda je treba še večje dele pragozda izkori-
stiti za plodno zemljo, treba je tudi napraviti potu, in na najvišji vrli otoka, Ynnkeja, zaradi neprodirnega goščavja tudi ni še nihče prišel.
Podnebje se ravna po morskih tokovih. Mrzli Humboldtov tok no vpliva ugodno, saj ne prihaja iz avtarkičnega dela sveta, ampak od zahoda. Humboldtovemu toku nasprotuje toplo vodovje, ki proti južni strani obliva obalo. Podnebje Robinzonovega otoka je zatorej jako milo in enakomerno in ima izrazito pomorski značaj in jc cnuko kot v zmernem pasu. Temperatura meri malokdaj manj kot 14 stopinj in ne več kot 27 stopinj Celzija. Letni časi so isti kot na južnoameriški celini. Od oktobra do aprila je toplo poletje, nato je nekaj hladnejših deževnih mesecev. Robinzonov otok je zares blagoslovljen, zmeraj zelen rajski otok, ki je vprav ustvarjen za to. da more Osrečiti ljudi, ki iščejo samoto za svoj duševni mir.
Delavnice največje francoske filmske družbe v Joinville-Le-Pontu pri Parizu so postale žrtev velikanskega požara, škode je za 20 milijonov irankov.
Ptuj
Na Jožefovo priredita ptujski FO in DK ob 15. v Mestnem gledališču tradicionalno akademijo z bogatim in pestrim sporedom. Ta dan bo blagoslovljen tudi stari orlovski prapor, ki je čisto prenovljen. Naša ptujska katoliška mladina že sedaj opozarja na celodnevno proslavo praznika sv. Jožefa in posebno še na svojo akademijo, katere se udeležite in podprite tako delo naše mladine!
Seja mestnega sveta. Na seji mestnega sveta je župan dr. Remec poročal, da je bila sprejeta ostavka sedmih članov mestnega sveta in da so imenovani novi člani, katerih imena smo že priobčili. Banska uprava je ugodila pritožbi mestnega sveta glede dražbe občinskega lova z dne 9. decembra 1939. Mestno poglavarstvo lahko določi ponovno dražbo. 3. marca je bila slavnostna seja ptujske gasilske čete ob priliki 70 letnice ustanovitve, pri kateri priliki je bil odlikovan najstarejši gasilec v Sloveniji g. Steudte Ivan, ki je bil svoje-časno tudi član mestnega sveta, z najvišjim gasilskim odlikovanjem, zlatim križcem. — Zadruga »Prosvetni dom^ je poslala mestnemu svetu vlogo, v kateri se zahvaljuje za podelitev zemljišča v mestnem parku, kjer bo stal v bližnji bodočnosti mogočen Prosvetni dom. To gesto mestnega sveta
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica,
brata in tasta, gospoda
Aleksandra Koreninija
prokurista Kreditnega zavoda, Ljubljana v pok. in posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraze sožalja, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu
spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 13. marca 1940.
Žalujoči:
Aleksander, Maks, Josip, Karel, sinovi; Erna, hčerka; rodbine: Korenini, Drolenik
je vsa slovenska javnost toplo pozdravila. — Posojilo je pri Pokojnin, zavodu realizirano, denar je izplačan in je sedaj naložen v Mestni hranilnici. Sledila je izpopolnitev posameznih odsekov, pri čemer so prišli na predlog svetnika notarja g. Maležiča v upravni odsek: dr. Breznik Vladimir, geometer Križaj Pavel in železniški uradnik lum- ( pej Alojzij. V odsek za mestna podjetja: Kaisers- • berger Allonz, v ubožni odsek pa gg.: Prosenjak ; Janez, Toplak Ivan in Meško Filip. Predlog je bil soglasno sprejet.
Vinska razstava in vinski sejem, združena z razstavo TPZ in predmetov za prvi vinarski muzej v Jugoslaviji, sta sijajno uspela v vseh ozirih. Obiskovalcev je bilo blizu 7000 in tudi kupčija je bila zelo dobra.
Odbor Prosvetnega društva v Ptuju ^poroča, da je predavanje g. Pavla Križaja »Podoba zemlje« preloženo na nedoločen čas.
Tujskoprometna zveza »Putnik« v Ptuju bo uradovala od sobote 16. marca do 14. aprila samo dopoldne od 8 do 12.
Dramsko društvo v Ptuju uprizori v petek, 15. marca ob 20. v Mestnem gledališču Ernstovo veseloigro v 3. dejanjih »Vzgojitelj Lanovec«.
Skoplje
Proslava materinskega dne je bila pri nas na
tiho nedeljo. Prolog je bil posvečen Materi vseh mater. Šolski otroci so pod vodstvom čč. sester
usmiljenk krasno predstavljali prizor angelcev in deklic, ki čestitajo dobrim materam k skupnemu godu. Dekleta iz Društva sv. Marte so že drugič igrale z uspehom pretresljivo dramo »Materina žrtev«. Prosvetna dvorana je bila polna staršev in otrok.
Skopska župnija je objavila v tihem tednu duhovno mobilizacijo vseh vernikov. Polovica tedna je bila posvečena ženam, polovica pa moškim. Vsak dan so bili govori v cerkvi. Za mladino in dija-stvo so bile posebne duhovne vaje.
Palača banske uprave bo spomladi dovršena. Skoplje bo s tem dobilo najlepšo zgradbo. Glavni kolodvor tudi dovršujejo, kakor tudi novi most čez Vardar, ki bo služil za tovorni promet, dočim bo Dušanov most samo za pešce.
Jesenice
Umrla je v starosti 78 let g. Minra Tancar. Bila je 64 let cerkvena pevka in članica dekliške Marijine družbe. Pogreb bo v petek 15. marca ob 4 popoldne na pokopališče na Jesenicah. Naj ji sveti večna luč !
F. O. opozarja članstvo, da bodo duhovne vaje v kapeli Krekovega doma. Začetek v petek: ob pol 6 zjutraj govor in sv. mašu, zvečer ob pol 8 litanije in govor. Isti red je tudi v soboto. V nedeljo je sklep ob 6 zjutraj v farni cerkvi s skupnim sv. obhajilom.
Ponovitev sporeda prosvetnega večera za šolsko mladino lio v četrtek, 14. marca ob 4 popoldne v Krekovem domu. Vincencijeva konferenca vabi tudi odrasle, da se udeleže — podprejo dobrodelno dkcijo v prid domačim revežem.
* Trbovlje
»Konec poti« jc vojna dram3, ki jo vprizorijo na cvelno nedeljo popoldne v Društvenem domu člani Stolne prosvete iz Ljubljane. Igra je bila igrana že v Ljubljani z velikim uspehom.
Občni zbor JRZ za Trbovlje bo na cvetno nedeljo ob poldesetih v Društvenem domu. Prva točka je poročilo g. senatorja Smodeja o političnem položaju. Ce kdo ni,,dobil vabila, ga še lahko prejme pri vhodu pri blagajniku. Pridite vsi!
Za duhovno o,bpovo so govori v župni cerkvi zjutraj ob pol sedmih in zvečer ob šestih do praznika sv. Jožefa.
Vode manjka. Celo zimo so nekateri, ki imajo sicer vodovod v hiši, bili v stiski za vodo in te mizerije še sedaj na spomlad ni konec, ko vendar vode naraščajo zaradi kopnečega snega. Pomanjkanje vode že traja nekaj let sem, odkar jo rabi vedno več iz občinskega vodovoda tudi rudnik za svoje ljudi, ker studenci zaradi globljih rudniških izkopov usihajo in ni tam mogoče novih zajeti. To je bilo tudi svojčas na občini predvideno in zato sklenjeno, da se dohodki iz vodovada nalagajo v fond za povečanje vodovodnih naprav, a so tiste fonde porabili v druge namene in sedaj ni denarja in vode manjka. Nujna potreba je, da se temu odpomore, saj je bilo ugotovljeno, da se je lani legar širi! po slabi pitni vodi. Ce se dobi denar za manj potrebne stvari, se mora najti tudi za tako važno, kakor je zdrava pitna voda. Občina ima dovolj dohodkov, samo porabi naj jih v prave namene. Nekaj resne volje je treba, pa se bo uredilo tudi vodno vprašanje.
Sv. Urban pri Ptuju
V nedeljo, dne 10. t. m. se je na tukajšnji šoli vršil prvi roditeljski sestanek, katerega se je ude ležilo nad 250 staršev šoloobveznih otrok. S tem se je utrdila povezanost med šolo in domom, katero smo baš v našem kraju zelo pogrešali. Na sestanku se je razpravljalo o tem, kakšni naj bodo pravilni odnosi med domom, šolo in cerkvijo, med temi najvažnejšimi vzgojnimi činitelji, ki edini morejo pri
JL

hA
cM':
' " ulj
vesti do zaželjenih vzgojnih uspehov. Starši so za vsa načela vzgojna vprašanja pokazali globoko razumevanje. Ker je v kraju mnogo revnih vini-čarjev, ki za primerno oskrbo svojih otrok (predvsem v zimski dobi) nimajo dovolj sredstev, se je razpravljalo tudi o tem, kako takim pomagati, bodisi s prispevki šolski kuhinji ali pa ob priliki božičnic. Da se more z združenimi močmi tem revežem mnogo koristiti, je pokazala božična nabiralna akcija v preteklem letu, ko je bilo na tukajšnji šoli obdarovanih 142 otrok.
Jakob K- Heeri
39
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja.
Engadinci sami ne vedo, ali naj se veselijo, da prebiva med njimi takšen silak, ki budno straži, da ne morejo prihajati tuji lovci na Bermino. Ali pa naj ne zaupajo Marku Paltramu? Danes jih se trpi na Berrtini, toda jutri morda se že proglasi za edinega gospodarja belih vrhov. Ljudstvo pravi, da raste in raste v molku gora, toda kaj v njem živi, kaj se skriva pod težkimi obrvmi, ne ve nihče.
Včasi plane iz njegove mračnosti divja objestnost. Bergamaščan-ski pastirji trepetajo pred njim. Sredi noči prihaja v njihove koče, veli jim vstati, prižgati trsko, potem sede mirno na pručico in pravi: »Zapojte mi pesem!« — »Zakaj ne pojete?« se dere. In glej, pod silo nj'egovih plamenečih oči začno trepetajoči Bergamaski peti, kar jim pač seže v glavo, pobožne in posvetne pesmi, in čudni dvoboj pač morajo biti ti nočni prizori.
On pa vzame mirno iz svoje svizečje bisage nekaj rženega kruha, namaže nanj iz pušice gorskega medu in zalaga kose med svetle zobe ter posluša nato v topem mrčanju še nekaj časa pastirsko petje. Potem se poslovi s kratko zahvalo.
Kočam, kjer so otroci, prizanaša s svojimi nočnimi obiski, po dnevi si pa rad odpočije pri njihovih igrah. Cesto jim prinaša darove in jim pripoveduje, da ima tudi on doma majhno deklico, ki se prav zdaj uči hoditi in govoriti ter ji je Jolanda ime.
»In kaj počnete s svojimi mnogimi gamsi?« sprašujejo otroci.
»Z njimi hodi moja žena Pija po engadinskih vaseh od hiše do hiše in prodaja meso funt za repar.«
Se je Marko Paltram mlad in že ga je ovila praznoverno ljudstvo Bergamaskov z vencem bajk: Često baje sedi po cele ure s puško čez kolena nepremično na kamnu in premišljuje.
Od časa elo časa išče poti na vrh Bernine. Ako se mu ne posreči povzpeti se na vrh, ne bo mogel biti zveličan.
Najvišje prgišče čistega snega bo prinesel nato kraljici, nakar ga bo ona odrešila njegovega kamogaskarstva.
V tesnobni, težki noči misli Cilgija na množico pripovedk, ki jih bajajo ljudje, o Marku Paltramu.	_
In kakor vrelci iz zemlje, vstajajo pred njo mili dnevi ljubezni. Njene žaiobne misli hitijo v poniresinske čase, navigor k cerkvici
Santa Maria, misli na zvenečo pesem Markovega kladiva, misli na čudovito uro: »Ukažite, da prinesem najvišji plamen z nedostopnega vrha Bernine in prinesem vam ga in položim v vaše roke, močan sem ko gora, toda vaše oči morajo bedeti nad menoj!«
Ena njena beseda gospoduje nad njegovim življenjem. Ona je kraljica, o kateri bajajo Bergamaski.
V	svojih globokih mislih vidi dve podobi, dva moža. dva obraza. Vidi svojega plavobradatega moža z dobrodušnimi modrimi očmi, s suhim, poslovnim, na najbližjo korist mislečim vedenjem, moža, ki je izročil Pejderja Golzija v roke veltinskega sodišča — in vidi Marka Paltrama, njegovo temno oko, in pod njim valoveče morje misli in strasti, samotnika, ki pohaja brez miru po gorah.
Prestraši se: črte plave glave bledijo in se razblinjajo, temne skrivnostne se pa zasvetijo, gorijo in kamogaskarsko žarijo.
Cilgija Gruber se opoteče na noge, omahne k postelji svojega sina, poboža ga po rožnatih licih in miri prestrašenega dečka. Ob njegovem ležišču, jo zaloti jutro, ko zažari breskovordeče ob snežnih bokih Piz Paliija.
Pod onimi snežnimi strminami na Sassal Masonu, pri pošastni kamniti koči, ki se v prvem jutrnjem siju razločno odbija od gorskih sten, je stala nekdaj z Markom Paltramom neizmerno srečna,
S silo se otrese lepega spomina.
Drevi pride Sigismundl Kaj mu bo rekla?
Na videz se razvija dnevno delo kakor drugače, zakaj v Gruberjevem tovorništvu ima sleherni določeno opravilo, naj bo gospodar doma ali ne. Blagovne karavane prihajajo in odhajajo natančno ob uri, potniki, namenjeni čez prelaze, se jim pridružujejo, in kadar ni v gorah viharja, se odvija obrat podjetja kakor po traku.
Toda slabo prikrit nemir se čuti danes vendarle med hlapci in deklami.
V	Puschlavu govorijo o dejanju Sigismunda Gruberja, bogatega tovornika, ki je izročil ubogega cigana v roke sodišča. Ljudje širijo novico od doline do doline in oživljajo pri tem spomin, kako je Pej-der Golzi za časa Francozov rešil Sigismunda Gruberja.
In tem bolj malenkostno se zdi Gruberjevo dejanje.
Veder in z dobrodušnim nasmehom prijezdi Sigimund pozno na večer domov, ne vidi, kako bleda je njegova žena ter ji pripoveduje o dobrih kupčijah.
»Tudi jaz bi vedela za neki posel,« pravi Cilgija žalostno. »Najti morava moža, ki bo zdaj, ko je izgubila svojega hranitelja, skrbel za vozarjevo družino, in mislim pri tem na Drioscha! Da, Sigismund, ne 1 pCglčuUj mv tako Začudeno, Strda JC uda. ila v najino li i i o. —
Počasi se začne daniti v Gruberjevi glavi, da je v Compocolognu namesto dobrega dovtipa, kakor je menil, storil veliko neumnost. Ogorčeno pismo župnika Tassa mu je odprlo oči docela. Toda Je nekaj ga peče: ko drži Lovrenčka na kolenih, pripoveduje deček o medvedu in lovcu. »Z mamico sva stala na balkonu in sva videla Marka Paltrama.«
To zadene Sigismunda Gruberja v živo. Ako bi me le malo le spoštovala, bi mi Cilgija tega ne bila prizadela! Da, strela je udarila v hišo, in povsod jezno mrmrajo ljudje, ker je zakrivil, da so prijeli vozarjal
Jezen, temen preživlja dneve.
»Gospodar, nekoliko bi se morali razvedriti,« ga opominja dolgi Nac s svojim priletno mladim obešenjaškim obrazom.
Gruber se zamuja češče ko kdaj na prelazih in se vrača le nerad domov. Zakaj žalostne oči, bleda lica njegove žene ga mučijo. Cilgija mu prigovarja, toda on vztraja zakrknjeno pri svojem, in ona sluti nesrečo. Pokliče Tomaža, že močno ostarelega hlapca, ki sta ga prevzela od očeta. »Tomaž, rada bi imela dolgega Naca iz hiše, razumeli me boste.«
Tedaj se obraz dobrega hlapca umevajoče razjasni. Po kratkem upiranju izpove oklevaje, kar ve. »Dolgi Nac«, pripoveduje, »ne hodi nikoli s tovorniki po ridah na Berninski prelaz, temveč se povzpne čez skale naravnost proti Sassal Masonu. Kadar pa pridejo živali, potem po dolgih ovinkih počasi na vrh, že čaka pri jezerih, porine mrtvo kozo, ki leži skrita ob poti, hitro pod povoščeno platno. Puške ne nosi in odkod dobiva živali, ne vi nihče. Hlapci pa govore o nekih vilicah, in da lovi živali vanje pri solnici ledenika Palii nad Sassal Masonom. In gostilnic, kjer tovornikom radi spečejo kozo, se najde dovolj ob potih, kajti gamsje meso zahteva veltlinskega vina, dolgi Nac zaigra na orglice in nekaj veselih žensk se hitro nabere za ples.
Cilgija okleva. Nato pravi: »Tomaž, ko sem bila še otrok, ste me nosili na rokah. Zato vas vprašam na vest, kakor bi ne vprašala nikogar drugega: ali ve moj mož za to?«
V njenih zlatorjavih očeh se blestijo solze. Brez pomoči zajeclja starec: »Mislim, da ve. Saj je kot pameten gospodar na cestah vedno tam, kjer ga ljudje najmanj pričakujejo. Mislijo, da je v Clevenu, potem je gotovo na Štilfskem sedlu. Nič ne rečem o gospodu, toda dolgemu Nacu gleda mnogo preveč skozi prste, in malopridnež je nesramno zaupljiv z gospodom. Drugi hlapci godrnjajo. Gospod bi si ne smel toliko gnati k srcu, da so mu Biindenci odrekli pravico do lova. Kupi naj si državljanstvo. Potem bo smel loviti po mili volji.
Prepozno!
Otroiki kotiček
ZAČARANI GOZD
(43.) Kralj je za p i skal z zlato piščalko, ki jo je (»otegnil iz žepa in čisto počasi so se začela težka, skrivnostna vrata odpirati. Ančka je zagledala v morju lučic bleščečo se dvorano, sredi nje pa sijajno pripravljeno mizo.
(44.) Ančka je od vzhičenja tle-skala z ročicami. Toliko sladkarij skupaj še v svojem življenju ni videla: Zlate skodelice z orehi, vsakovrstnimi jagodami, rozinami in vsepovsod veliki pudingi in torte. Pri vsakem krožniku je stal kozarček sadnega soka. Kdor je bil lačen, je kar primaknil stol in lahko začel!
Mariborska podjetja Maribor razpisujejo oddajo v najem
restavracije in brivskih prostorov
v kopališču na Mariborskem otoku.
Pogoji za prevzem in vse potrebne informacije se dobe v pisarni Premoženjske uprave MP, Maribor, Frančiškanska 8/11.
KrsiievB namizno grozdje!
Odlične trsne sadike slavnih Mati-jasovih pridelkov na najboljših ameriških podlogah. — Najsijaj-nejše jagode, šparglji, hmelj ild.
Najplemenilejše sadje!
Visokorasli, pritlikavi, špalirski in drugi tipi kulturnega sadjarstva. — Okrasne rastline, rože. zimzelen, vrstno drevje, robinije itd.
Raspečava garantirano čiste in autentične sadike.
„HORTUS"
trtM hi satffanka veledrevesnUa — Telefon 66. — SUBOTICA — P. P. 26.
Zahtevajte naš ilustrirani, brezplačni katalog na 80 straneh.
M. NJI. »Sit ?<r.» uric. «t * v.Mri'
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Kupujemo
rabljen, toda dobro ohranjen in za pogon sposoben ležeči
parni stroj 100 -150 Ks
Ponudbe s fotografijo in vsemi tehničnimi podatki in navedbo fabrikata in starosti poslati na PU L L ICIT A S d, d., ZAGREB, Ilica 9, pod br. »152«
t
Naša ljuba tetka
Minca Tancar
nas je dne 13. marca 1040 po dolgi bolezni, v starosti 78 let za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 15. marca ob 4 pop. Jesenice, dne 13. marca 1940.
Rodbina Tancar
mmm\
Učenko
sprejmem v specerljsko trgovino. Medved, Zaloška c. 45, Ljubljana.
Vajenca
s primerno izobrazbo takoj sprejmem v večjo trgovino na deželi. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Veselje do 'trgovine« št. 3 619.
i

Vsakovrstno ZlatO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana .VVoliova ulica št. 3
»
IU
Trgovci!
Orehova jedrca ln ajdov ter cvetlični med kupite najceneje v Medarnt, Židovska ul. 6, LJubljana.
Knjigovezi!
Prodam za usodno ceno porezovalnl stroj 70 cm (Schneldmaschine) - na kolo. Orcšlč Janko, knjigovez, Ljubljana, Vegova ul. S.
+
Danes zjutraj je ob pol sedmih umrla v vasi Govce, župnija Sv. Jedert nad Laškim v 80. letu starosti
Marija Kurnik
posestnira
Pogreb bo v petek, dne 15. marra 1940, oh 9 dopoldne na pokopališče k Sv. Jederti.
Sr. Jedert pri Laškem — Ljubljana, dne 13. marra 1940.
Žalujoči: Blaž in Jože, sinova: Frančiška. Marija por. Nemec, Jožefa por. Grešak. Lucija, usmiljenka, Bernarda por. Grešak, hčerke in ostalo sorodstvo
Trodelni valjar
za pločevino 5-0.2 ln 4-0.5 mm ln žico 8-1.4 mm ter nekaj blagajn, odpornih proti ognju, poceni naprodaj. Vprašati pod »Likvidacija 1272« na Propagando, Beograd, p. p. •109.
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Nn.lnove.ISi, do sedaj nnvt-deni modeli zn 1U4U v speci-jaltii in največji trgovini otroških vozičkov. Prodani 7« gotovino. Prevoz in omot se nc računa — l*entk h sli kami brezplačno. — Izrezit< oglas zaradi naslova.

Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Za pomlad lepe ročne torbice, kovčeke za potovana, nahrbtnike, denarnice, listnice, gamaše, nogometne žoge, nagobčnike, ovratnice in vrvice za pse priporoča Ivan Kravos. Maribor,
Aleksandrova cesta 13, telefon 22-17
ISCemo posrednike za eksportne posle
Za uspešna posredovanja plačamo dobro provizijo. Ponudbe pod »Posrednik K-9436« na Interreklain d. d.. Zagreb, Masarykova 28.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: teultovanjskl •gtnsl t din. Debelo tiskane naslovne besed« se raiunajo dvojno. Najmanjši (nosek ta mali oglas IS din. - Mali •glasi se plačujejo takoj pri naročila. • Pri oglasih reklamnega značaj« se računa enokolnnska. S mm visoka oetltns vrstica po I din. ■ Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti snamko.
Zaslužek
600 barvic
za pirhe stane 100 dtn. Po veliki noči zamenjam neprodane za drugo blago. Naročite takoj. Lin-dlč, Ljubljana 245/c.
>i!HII]»J
Praktikanta (-injo)
sprejme dobrodelna pisarna »Po božjem svetu« -Sv. Petra nasip 17.
Trgovskega pomočnika
železnlnarja, avtovozača (z izpitom), takoj sprejmem. romidbe z navedbo zahtevka na upravo »Slovenca« pod »Izučen na deželi« št. 3617.
Trgovskega pomočnika
mlajšo moč, za vsa dola, ki bi bil obenem tudi v skladišču, takoj sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vsako delo« št. 3618.
poštenega, zgovornega, neoženjenega, vojaščine prostega, z dežele, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Treznost« št. 3641.
Lovca-strokovnjaka
kl je dobro vpeljan v vse vrste nizkega lova, rejo fazanov ln uničevanje ro-paric, sprejme lovišče v Sremu. Ponudbe na, upr. »Slovenca« pod »Lovec« 3454.	(b
ODDAJO:
Opremljeno sobo
separlrano, oddam. Ko ritenskega 16-1, desno.
Mlajša dekle
zmožna vseh hišnih del, išče službo - najraje k otrokom. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3541.
Trgovska pomočnica
želi službo v trgovini ln gostilni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« 3502.	(a
Hlapec
srednje starosti, pošten in trezen, zmožen vseh kmečkih del, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3385.	(a
Stavbne parcele
v Spodnji šlškl, krasno ležeče, severno od nove šišenske cerkve, ima še naprodaj po stari ceni: 40—100 din m1. - I. Knez,
Gosposvetska 1, dvor. —
urejen, v bližini Beograda, naprodaj samo za gotovino. Kapaciteta 1 vagon dnevno. Pisati na: Djordjevič, Beograd, p. p. 912.
Ta hrana za kožo
z BIOCELOM SIGURNO
ODPRAVLJA
gub e:
»Njen učinek je bil skorajda magi-„ čen. V nekaj tednih 6em dosegla z njo, da sem bila videti za 10 let mlajša. Kakor mi je povedal zdravnik, je Biocel iznajdba nekega glasovitega dermatologa. Zdaj ga vsebuje vsaka tuba rožnate kreme Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer, a belo kremo Tokalon vsako jutro. S tem boste dosegli, da Vam bo bleda, ovenela polt zasijal« v novi, , mladostni živahnosti: napravila bo Vašo kožo jasno, svežo, čvnsto in Jo bo oprostile vseh nedostatkov in gub.«
Blago za eksport
iščemo
Za posredovanje in uspešne informacije plačamo dobro provizijo. Ponudbe pod »Eksport« na Interreklam d. d.. Zagreb, Masarkyova 28.
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega in toplega sočutja ob prerani smrti ljubljene hčerke
G IZELE
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin rajne, nas tolažili v trenutku najhujše bridkosti in jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo tukajšnji gasilski četi za tako častno spremstvo ter pevskemu drušlvu Jadran-Nanos, kakor tudi domačim pevcem za ganljive žalostinke. Nadalje najprisrčnejša hvala tudi vsem darovalcem številnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem za ustno in pismeno izraženo sožalje.
Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 12. marca 1910. Užaloščena mati Gizela Krajnc, brat Jože, ter ostalo sorodstvo
t Vsemogočni je danes poklical k Sebi našega ljubega, dragega očeta, deda, pradeda, gospoda
FRANCA CREBENCA
gostilničarja onkraj Save — Trbovlje
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. marca, ob 8 zjutraj izpred hiše žalosti na pokopališče Dobovec.
Trbovlje -1) obovec, dne 13. marca 1940.	s .
Filip iu Franc, sinova; Gizela, Ana, Frida, Olga. hčere, vnuki, vnukinje,.pravnuk -
ter ostalo sorodstvo
Umrl nam je 13. t. m. ob 13 naš predobri mož, oče, stric in tast, gospod
Rihard Debelak
višji davčni upravitelj v p.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 15. marca 1940 ob 16, iz Tyrševe ceste št. 62 na pokopališče.k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. marca 1940. Ida, soproga; Riko, dr. Gvido, sinova; Lea, sinaha in ostalo sorodstvo
Za juflodavanske takima v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj; inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniii
LJUBLJANA
Mestni proračun potrjen
Župan g. dr. J. Adlešič ie bil minuli teden v Belgradu in se je vrnil v Ljubljano z glavnim in specialnim proračunom za 1. 1940-41., ki ga je finančni minister podpisal in odobril v celoti brez popravka. Hkrati je finančni minister odobril tudi pravilnik o izvrševanju proračuna z vsemi določbami o pobiranju mestnin davščin. Tako je Ljubljana med 72 jugoslovanskimi mesti dobila druga v tej dolgi vrsti odobritev trdne podlage in programa za delo mestne uprave v prihodnjem proračunskem letu, ker je pač proračun tako naglo in točno predložila nadrejeni oblasti.
Vabimo na zborovanje
vse državne in samoupravne uslužbence, delavce ter upokojence, ki bo v nedeljo, 17. marca 1940 ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica.
Dnevni red:
1.	Naš gmotni položaj in draginja (referat).
2.	Potreba ustanovitve zveze organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev (referat).
3.	Resolucija.
Poudarimo s polnoštevilno udeležbo, da je rešitev našega gmotnega položaja neodložljiva.
—	Vsi na zborovanje!
Rano vinsko društvo državnih ta samoupravnih upokojencev zu dravsko banovino v Ljubljani. — Dravska sekcija »druženja zvani&nikov finanftne kontrole v Ljubljani. — Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovino v Ljubljani. — Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekoija Ljubljana.
—	Društvo sodnih '.zvršiteljev Kraljevine Jugoslovije v Ljubljani. — Društvo upokojenega nčiteljstva v dravski banovini. — Društvo žaudariperijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. — Društvo železniških uiw>kojeneev v dravski banovini. — Jugoslovansko profesorsko društvo, ljublji-nska seK-eiJa — Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. - Strokovno in humanitarno kulturno udruženje kurjačev državnih železnic in brodov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana. — Stručno udruženje mašinovodja drž. železnica i brodara kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ijjubljan ; — Udruženje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. — Udru-ženie drž. činovnika računske struke kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana. — Udruženje poreskih izvršilaca kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana.
—	Udruženje poštnih telegrafskih ln telefonskih zva-ničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev ln brodarjov v Ljubljani. — Udruženje nastavnika gimnastike. — Udruženje zemljiškoknjižnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, sekcija Ljubljana. — Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana. — Združenje uftiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino. — Združenje uradnikov PTT stroka kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija Ljubljana. — Zveza organizacij naastnih uslužbencev v Ljubljani. — Združenje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, oblastna uprava Ljubljana. — Združenje poštnohranilnih uradnikov ta združenje
univerzitetnih nastavnikov.
1 Zanimivosti živilskega trga. Na trgu »e je pojavil ž« prvi otročji grah, uvožen iz Goriške, je precej drag po 18 do 20 din kg. Včeraj je bil trg zelo živahen in prometen. Cene raznim potrebščinam so nespremenjene. Zelenjava je razmeroma draga. Uvožena goriška glavna solata je po 20 din din kg, domača endivija 14 do 16 din kg, domači radič 24 din kg, merica po 2 din, inozemski radič po 26 din. Dalmatinska cvetača. ki jo je obilo na izbiro, je po kakovosti od 5 do 8 din kg. Kislo zelje po 4 din, ohrovt po 6 din kg, špinača 10 do 14 din kg, luščen fižol 7 do 8, čebula 3 din, češenj 8 din kg. Krompir je 2 din kg na drobno. Cene razni povrtnini so neiz-premenjene.
1 Se vedno stiska za kurjavo. Kljub nastopu toplejšega vremena ki odnehanju mraza, Ljubljana še vedno nima na razpolago dovolj kuriva, zlasti ne premoga Trgovci • premogom vodijo hude boje s TPD glede dobave premoga in mnogi ne morejo v vsem zadovoljiti svojih stalnih odjemalcev. Velik je izvoz premoga TPD, pa tudi železniška uprava zahteva od družbe dobavo večjih množin premoga. Družba je primorana v prvi vrsti zadovoljiti zahtevam železniške uprave. Tudi drv še vedno primanjkuje. Tona premoga je sedaj jjo 375 do 400 din, trda drva (bukova) po 120 do 135 din kub meter, mehka ao nekoliko cenejša.
1 Vseučiliška knjižnica je dobila v zadnjem času lepa okna. Doslej so bila stavljena na knjižnici okna povsod tam, kjer bodo skladišča za knjige. Ker je znano, da papirju svetloba škoduje, so okna skladiščnih prostorov mnogo manjša, kakor okna upravnih in reprezentančnih prostorov. V ta manjša okna so bile tudi že vstavljene šipe tako, da se sedaj že vsakdo lahko prepriča, kako izredno poživljajo okna vso zunanjost knjižnice. V kratkem bodo začeli vstavljati velika okna v pritličju in v prvem nadstropju.
Zobozdravnik Di*. JOSlP TflVCOr
od 17,—27. t. m. ne ordinira Nebotičnik, telefon št. 33-93
— Pri ienah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne •Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Nove licitacije za dograditev Zavoda za strojništvo. Tehnični oddelek banske uprave je razpisal na 29. marec licitacijo za razna obrtniška dela, ki so še potrebna za do graditev Zavoda za strojništvo. Celotna vsota razpisanih del znaša 953.300 dinarjev. Razpisana so pečarska dela v skupnem znesku 197.400 din, steklarska dela v znesku 126.300 din, parketarska dela v znesku 88.400 din in tapetniška dela za 192.000 din.
1 Predpisane poslovne knjižice ali legitimacije bi bili morali že do novega leta imeti vsi delavci in privatni uslužbenci, toda jx> vseh mestih države je bil tak naval, da se je zamenjava zavlekla. Zato opozarjamo zlasti delavce, naj ne odlašajo več in pridejo takoj na mestni domovinski urad po nove poslovne knjižice, da zaradi zavlačevanja ne bi imeli škode. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno žive v ljubljanski občini, naj torei hite, ker brez nove knjižice nikdo ne more dobiti zapo-slenja. Kdor hoče odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, mora imeti predpisano poslovno knjižico, ker brez nje ne more dobiti znižane vožnje niti na železnici niti na parobrodu, prav tako pa tudi ne more biti deležen raznih dobrot pri Javnih borzah dela, niti pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Privatni uslužbenci in delavci naj torej nemudoma pridejo po izkaznico in poslovne knjižice v mestni domovinski urad, soba štev. 50 v II. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu štev. 2.
Prospekt Maribora
Krasna izdaja turistične propagande Maribora in njegovega zaledja
I Žalostna Mati božjo pri sv. Florijanu je zopet
v svoji prvotni lepoti in milini na oltarju. Slika, ki je bila zelo zatemnjena, skoraj nevidna zaradi napačnega popravljanja, je pod skrbno roko veščaka g. Železnikarja, zopet po stoletju vidna in privlačna v svoji čudoviti lepoti in milini. Zatopljena v vsa mučilna orodja svojega božjega Sina z ostrim mečem v srcu, ji odseva z obraza globoka, nepopisna žalost, ki pa ob enem kaže srce dobre matere, ki misli na nas grešnike, za katere je njen sin toliko trpel. Človeka nehote privlači milina, dobrota njenega materinega srca, da s polnim zaupanjem poklekne pred trpečo mater, ki bo poslušala rada tudi naše boli in grenkosti. — Podoba je dobila prenovljen in bogato pozlačen okvir z mnogimi okraski in pozlačenimi žarki. — Pridite v petek, 15. marca, da počastimo in na pomoč kličemo v teh žalostnih časih našo nebeško Mater. Sv. maše pri sv. Florijanu se začno ob 6. Zadnja sv. maša bo ob 9. Pri vsaki sv. maši se bo delilo tudi sv. obhajilo. Popoldne bodo od 4—5 ure molitve, ob 5 govor in litanije pred Najsvetejšim. — Kdor bi rad prispeval za kritje stroškov, lahko daruje v cerkvi nabiralcu, ali pa g. župniku. <
1 Zapriseganje na našem jugu nekdaj in sedaj je naslov predavanja, ki ga bo imel g. univ. profesor dr. Metod Dolenc v soboto, dne 16. t. m. točno ob 18 v zbornični dvorani univerze (I. nadstropje). K predavanju ima prost pristop vsakdo (gospodje in dame), ki se zanima za predmet. Društvo »Pravnik«.
1 Teden vzgojnih večerov za starše za Bežigradom. Danes zvečer bo predaval g. dr. Fajdiga o temi »Vzgojni pomen kat. družine kot doživljal-nega občestva«. Vabljeni vsi starši bežigrajske mladine. Vstop prost.	.....
1 Rezervne oficirje (peš., art., konj. in mzen.), ki stanujejo v Ljubljani, vabimo, da se udeleže obveznega predavanja, ki bo v nedeljo, 17. marca t. 1. ob 10. v veliki dvorani »Zvezde«, Kongresni trg 1-1. V svrho točne evidence bo vsak udeleženec oddal pri vhodu na % pis. pole napisano svoje ime z vojaškim činom in stanovanjem. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo na občni zbor, ki bo v petek dne 15. marca 1940 ob pol 3 popoldne v kolodvorski restavraciji Masarykova cesta. Uprava.
1 Volneno blago za damske pomladne obleke, kakor tudi razne težje svile v vseh modemih barvah dobite v krasni izbiri najceneje pri Goričar, Sv. Petra cesta 29.
1 Razstava lepih butar. Na tržnem prostoru med semeniščem in škofijsko palačo je sedaj velika razstava butar, ki po obsegu zavzema od dne do dne večji prostor. Konkurenca je velika. Nekateri eo razstavili prav okusne butare in je opažati, da ljudje, ki se čez zimo bavijo z izdelovanjem butar, polagajo veliko važnost tudi na originalnost in estetično izdelavo. Včeraj zjutraj «o se vozile na kolesih velike kolone izdelovalcev butar po Dolenjski ceeti. Nekateri kolesarji so bili skoraj zatrpani z butarami dn eo molili iz butar samo glave
Maribor, 13. marca.
Mesto Maribor se je postavilo z izdajo prospekta, ki mu v turistični in propagandni literaturi v naši državi skoro ni tekmeca. Novi prospekt je te dni izšel ter je prva edicija, ki jo je uredil in izdal mestni turistični odbor v Mariboru. Obenem je to prvi korak v izpremembi naše propagandne službe, ki jo je dosedaj vršila samo Tujskoprometna zveza, dočim pa jo izvršuje v drugih državah oblast. Sicer je mestno občina mariborska izdatno podprla tudi razne prejšnje propagandne prospekte, ki jih je izdala Tujskoprometna zveza in druge turistične ustanove; pred letom dni pa je ustanovila mestna občina na podlagi predpisov Uredbe o turizmu svoj turistični urad, ki se sedaj z novim prospektom naši javnosti predstavlja. Ze po tem sodeč vrši ta urad v polnem obsegu svojo nalogo ter bo imelo njegovo delo v gospodarsko-turističnem pogledu tudi druge vidne uspehe.
Prospekt mesta Maribora je izšel v 20.000 izvodih naklade in sicer 8800 izvodov s slovensko-srbolirvatskim tekstom, 6000 izvodov z nemško-francoskim tekstom, 3700 izvodov z madzarsko-italijanskim tekstom, 1500 izvodov pa je_ rezerviranih za druge jezike, predvsem za angleški tekst. Prvič, da se pojavlja reprezentativen prospekt naše severne Slovenije in Maribora poleg dosedaj običajnih slovensko-srbskih, nemških in francoskih, še v madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku. Zlasti madžarščina postaja za nas turizem izredno važna, saj so naši kraji prvič najbližji sosedi Madžarske, potem pa tudi v Madžarski sami izredno narašča zanimanje za naše turistične in letoviščarske terene. Za izvedbo in izdelavo prospekta po Mariborski tiskarni znaša nabavna cena 50.000 din.
Tekst slovenskega besedila je sestavilo tajništvo Mestnega turističnega odbora, ki ga vodi g. Ludvik Zorzut. Po pooblastilu kralj, banske uprave je besedilo redigirala Tujskoprometna zveza v Mariboru po svojem odborniku dr. Josipu To-minšku, gimn. ravnatelju v p. Tujskoprometna zveza je mestnemu turističnemu odboru pomagala pri izdelavi prospekta tudi s svojimi strokovnimi nasveti v marsikaterem pogledu.
Prevod slovenskega besedila so oskrbeli priznani prevajalci in sicer v srbohrvatski jezik prof. Jos. Badalič iz Zagreba, v francoski prof. Fran Dobrovoljec, v madžarski jezik dr. Andreas Ve-ress iz Budimpešte, v nemški prof. dr. Fran Mi-šič iz Maribora, v italijanski jezik comm. prof. Um-berto Urbani iz Trsta.
Pri izbiranju primernih in lepih slik za prospekt je sodeloval Fotoklub v Mariboru s svojimi člani, najboljšimi mariborskimi fotoamaterji: Ci-zelj Vlado, Simončig Drago, Pivka Franco, Kvac Ivo, Vončina Anton, Kovačič Jože in fotograf Kie-ser Ludvik.
Prospekt je izdelan v bakrotisku, ki se je zelo posrečil po svoji mehkobi in izrazitosti do vseli potankosti; če bi rabili klišeje, bi se slike izražale v trdoti brez finih nians. Tudi temnosiva barva tona je posrečena in izbrana kot sedaj moderna. Posebna pozornost je posvečena izbiri slik, ki so
najnovejši modeli
pri
»LAMA«, Maribor
m f Profesor Gabriel Majcen. Včeraj je jk) dolgi in hudi bolezni umrl g. Gabriel Majcen profesor v pokoju in častni občan občine Košaki. Pokojnik je bil oče podbana g. _ dr. Stanka Majcna in je med številnimi znanci m prijatelji bil izredno priljubljen. Zapuščo ženo gospo Ano, sinova gg. dr. Stanka in Gabnela ter hčerko Anico. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz Turnerjeve ulice 4 v Mariboru na pokopališče na Pobrežju. Plemenitemu pokojniku naj sveti večna luč, hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožalje!
prišle do svoje pravilne veljave in na pravilna mesta. Žal, da prospekt ni mogel prikazati š0 notranjosti obnovljenega gradu — predvsem muzejskih prostorov, ki se še urejajo. To je bila želja tudi prof. Baša.
Smatramo, da bo ohranil prospekt svojo sodobno vrednost vsaj do spomladi 1934, ko je predvidena izdaja novega prospekta.
18. marca 1940 ob 20 vsi na DIJAŠKO TELOVADNO AKADEMIJO V NARODNEM GLEDALIŠČU
Predprodaja vstopnic v knjigarni sv. Cirila na Aleksandrovi cesti št. 6.
irnfrna—V < * i**"
Karel Doberšek in tovariši obsojeni
Maribor, 13. marca.
Danes ob 12 je razglasil veliki senat mariborskega okrožnega sodišča v Mariboru sodbo v procesu proti bivšemu poslancu Karlu Doberšku in tovarišem iz Prevalj, ki so se včeraj zagovarjali v tajni razpravi po zakonu o zaščiti države zaradi razširjanja komunistične propagande. Razglasitev sodbe je bila javna ter je vladalo za njo veliko risti. Doberšek Karel se obsoja na 4 mesece zapora in 600 din denarne kazni po čl 4 in 5 zakona o zaščiti države nepogojno. Vavč Matevž ie obsojen na tri mesece zapora in 300 din denarne kazni nepogojno, povrhu pa mora odsedeti še prejšnjo pogojno kazen 4 mesece zapora. Beno Kotnik in Adalbert Krautberger se obsojata vsak na tri mesece zapora in 300 din globe pogojno za tri leta. Prvoobsojencema se všteje v kazen preiskovalni zapor. Karel Doberšek je bil oproščen obtožbe glede čl. 1 zakona o zaščiti države. Državni tožilec je glede oprostilnih delov sodbe najavil revizijo, glede kazni pa priziv zaradi prenizke odmere. Branilec obtožencev je prijavil revizijo glede vseh. Predložil je tudi, da se Doberšek in Vavče do pra-vomočnosti sodbe izpustita iz preiskovalnega zapora, čemur je sodni senat po kratkem posvetovanju ugodil.
Celjske novice
c Gradnja vodovoda v Razgorju in Dolu pri Frankolovem. Prebivalci v Razgorju in Dolu pri Frankolovu so že leta in leta pogrešali dobro pitno vodo, ob suši pa jc bilo tu veliko pomanjkanje vode in so morali ljudje celo uro daleč in še več, da so dobili potrebno vodo zase in živino. Po prizadevanju krajevnih činiteljev se je posrečilo doseči pri kr. banski upravi, da je odobrila generalni načrt vodovoda. Projektiral ga je tehnični oddelek okrajnega načelstva v Celju. Vodovod bo oskrboval naselje Razgor, ki spada k vasi Lindek ter Dol iz Škoflekovega studenca Studenec leži med obema naseljima, zato je treba zgraditi rezervoar takoj pri zajetju ter izpeljati vodo po dveh progah do naselij. Do Razgorja znaša dolžina proge 725 m, do Dola pa 630 m. Od proge v Dolu se odcepita še dve progi iz pocinkanih cevi k raztresenim skupinam posestev. Vodovod bo oskrboval nad 100 ljudi in znaša vodna potreba na dan 10.2 kub. metra vode. Studenec je dal pred meseci skoraj 26 kub. metrov vode. Proračun za gradnjo vodovoda znaša 281.000 din.
Drevi ob 7 vsi trgovci na občni zbor
v malo dvorano Narodnega doma! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v
c Tt. Hladin v Celju je darovala ubogi družini na Gradu v Ljubljani, kateri je smrt pred kratkim iztrgala najstarejšega sina, 20 letnega študenta, in o kateri je poročal v petkovi številki »Slovenca« univ. prof. dr. Lambret Ehrlich in prosil dobra srca za podporo in pomoč, znesek 100 din, za kar se v imenu družine iskreno zahvaljujemo.
Najnovejša poročila
Zadnji dan boja - prvi dan miru
V Sovjetiji: t Kuusinen
Kodanj, 13. marca. t. Reuter poroča, da objavlja kodanjski »Extrabladet« po sporočilu iz Helsinkov novico, da je bil predsednik finske rdeče vlade Oto Kuusinen usmrčen. Obtožen je bil, da je dajal Kremlju popolnoma napačna poročila o razmerah na Finskem še pred začetkom vojne, časopis dodaja, da je bila smrtna obsodba izvršena na osebni Stalinov ukaz. Stalin namreč ni mogel preboleti, da ga je Kuusinen zapeljal v finsko pustolovščino in da mu je prikril pravo razjioloženje Fincev ter resnično stanje na Mannerheimovi črti.
Moskva, 13. marca. AA. DNB: »Pravda« poudarja ob priliki sklenitve miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo, da ima dvojen pomen: 1. S pogodbo je zajamčena varnost meja Sovjetske Rusije; 2. jx>men pa je v tem, da se je likvidiralo vojno poprišče v Evropi. Pogodba ustvarja trajne prijateljske odnose med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Na Finskem . . .
Helsinki, 13. marca. AA. Havas: Popoldne ob 17 je finski radio odigral pogrebno korac-nico. Ob 18 je prenehal voziti tudi tramvaj. Notranji minister je izdal ukaz, da se izseljene osebe še ne smejo vračati v prestolnico, ker bodo njihovo vrnitev organizirali tako, da ne bo oviran promet. Zvečer je bila prav tako objavljena zadnja naredba maršala Manner-heima vojski. Pod današnjim datumom je objavljeno tudi zadnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so finske čete prešle v protinapad v Karelijski ožini in da so napredovale do 11 doj>oldne, ko je nastopilo premirje. Finske čete so do objave premirja na vseh bojiščih odbile sovjetske napade. Zbita so bila štiri sovjetska letala, uničenih pa 16 tankov. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo mesti Rovanijeni in Kenijervi, ubite so bile tri osebe. V predmestju Viiborga so bili odbiti sovjetski napadi.
I Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri
ljubosvfinost
f
I oretta Young — Warner Baxter — Virginia Bruce Ljubezen znamenitega kirurga do dveh žena,.ki sc ne:more odpovedati ne eni ne drugi. Kritična situncija modernega za ko
Najlepša zvezda Amerike v prekrasnem filmu J 0 A N CRAVFOBD Ob 16., 19. in 21. ur^
k_______ ™,i,„sio in aiinin. čarobnih atrakcij	m	f m
Karneval na ledu
N« umirili« tog« »porod«, ki bo nudil mKomur obilo utitka
f' v/iiviu -------------r~	,
bogatega razkošja in sijaja, čarobnih atraken in senzacj na ledu, ki jib izvaja znana sku-
6ina drsalcev >The intemational ice follies«
[Ino Union, tol. 22-21
Švedi
o svojem posredovanju
Stockholm, 13. marca. AA. DNB: Na današnji seji parlamenta je zunanji minister Giinther govoril o finsko-sovjetskein miru in izjavil, da je tujina pripisovala Švedski netočne podrobnosti pri pripravljalni akciji za mir. Čisto naravno je, je rekel minister, da je švedska vlada stremela za tem, da bi koristila finski vladi, ker je to finska vlada tudi zahtevala. Kakor znano pogajanja za mir pred začetkom vojne niso uspela, vendar pa je bila konec januarja ponovno izrečena želja, da bi prišlo do miru. Pri svoji posredovalni akciji je švedska vlada pazila, da ni v ničemer kršila finskih interesov. Na švedsko ni bil izvršen od nikoder noben pritisk. Prav tako tudi Švedska vlada ni pritiskala na finsko vlado. Ona ji je samo predložila pogoje za sklenitev miru in ji pripustila popolnoma proste roke, da se odloči. Pri zadnji jiosredovalni akciji ni švedske vlade podpirala nobena tuja država. Nekateri so trdili, (la je nemška vlada pritisnila na švedsko vlado, toda prav lahko izjavim, da med švedsko in nemško vlado niti pri eni priliki in niti z najmanjšo besedo ni bilo omenjeno to vprašanje. Švedski narod si lahko odkrito reče, da je vložil vso svojo dobro voljo, da bi Finsko v čim večjem obsegu podprl. Če bi prišlo do oborožene intervencije, jc nesporno, da bi ves svet doživel splošno vojno in švedska bi tedaj na šahovski deski velikih ali odigrala vlogo pešca.
Vatikansko glasilo o miru
London, 13. marca. 1. Reuter: »Osservatore Romano« strogo obsoja sklenitev premirja med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Pravi, da bo razvoj dogodkov morda v kratkem ča-su dokazal, da je bila storjena velika napaka s tem, da je bilo dopuščeno boljševiški ekspanziji razširiti se na Baltik. S tem je namreč prišla v nevarnost nedotakljivost in svoboda vseh skandinavskih držav
Danska bo pomagala še naprej
Kodanj, 13. marca. AA. DNB: Danski osrednji odbor za pomoč Finski sjKiroča, da bodo še naprej Finski dajali pomoč, ker bo morala znova jiopraviti svojo državo. Ta jiomoč v obliki denarja in v drugih sredstvih se bo nadaljevula brez ozira na sklenitev miru s Sovjeti.
Angleške irtve za vojsko
London, 13. marca. AA. Reuter: Finančni minister sir John Simon je predložil sjKtdnje-mu domu predlog za odobritev kredita 700 milijonov funtov šterlingov (okrog 175 milijard dinarjev) na ime prvega obroka za splošne vojne izdatke, ki so predvideni za prihodnje proračunsko leto. Od vsote 500 milij. funtov šterlingov kredita, ki je bit odobren 1. septembra lani, je že porabljenih 300 milij. funtov, ostanek 200 milijonov pa bo verjetno potrošen do konca proračunskega leta Sir John Simon je izjavil, da se bodo izdatki stalno povečevali in vse vrste orožja in vojaške stroke valjajo zdaj dnevno po pet milijonov funtov šterlingov (ena milijarda in 250 milij. din), medtem ko znašajo ostali izdatki 6 in pol milij. funtov šterlingov dnevno (okrog 1 milijardo 625 milijonov din). Zaradi tega bo odobreni kredit zadostoval zn okrog 4 prihodnje mesece. Finančni minister ima naimen zahtevati nove kredite vsake štiri mesece, kakor se je to zgodilo pred 25 leti.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga o letu 1939 na Slovaškem
Tido J. Gašpar: Velky rok 1939
V knjižnici revije »Slovenske pohliady< pri Slovaški Matici v Turčlanskem sv. Martinu, kulturnem središču slovaškega naroda, je izšla 229 strani debela knjiga znanega slovaškega pisatelja in časnikarja Tida J. Gašpara leposlovno politična reportaža »Veliko leto 1039« (Velky rok 1939). To je že 11. knjiga tega pisatelja in je polna vere in optimizma v bodoči razvoj samostojne slovaške države, pri kateri je tudi sodeloval in sodeluje sedaj kot šef tiskovnega oddelka pri predsedništvu republike in vlade. Ko danes praznuje Slovaška republika svoj prvi redni državni praznik v spomin na proklaniacijo samostojne slovaške republike v prvem slovaškem parlamentu dno 14. marca 1939, se mi zdi umestno, da spregovorimo o tej zanimivi reportaži.
Knjiga ni nastala naenkrat, temveč kakor so se vrstili dogodki 1. 1939, najusodnejšega leta v zgodovini Slovakov, ter ima zalo seveda še večjo zanimivost, ki kaže, kako jeoficielna državna propaganda gledaJa na dogodke. V 52. člankih in radijskih govorih, ki jih piše vešče pero priznanega pisatelja, spremljamo usodne dogodke leta 1939., katerim je dodal pisatelj za uvod štiri poglavja iz zgodovine slovaške misli od Velike mo-ravske kneževine, ki je v boju proti Nemcem propadla, dočim so si Čehi in Madžari dobili državno samostojnost, ko so pod Arnulfom napadli Moravče. Nakaže dalje rojstvo slovaškega duha iz največjih slovaških pesnikov in kulturnih delavcev od Bernolaka, Štura, Hviezdoslava do liazusa, ki mu posveča posebno poglavje. Nato pa pride h komentiranju dogodkov 6. oktobra ob Žilinski pogodbi, ki je sprožila plaz k popolni osvoboditvi Slovakov izpod češkega centralizma. Tedaj je bila še živa misel sodelovanja s Čehi, loda dogodki so pognali stvari naprej: dunajski sporazum je postavil tudi obstoj Slovaške na tehtnico. Izgubili so samo nekaj južnih krajev, dočim jim je ostala manjša Slovaška, toda — njihova. In potem opisuje pomen prvih volitev v parlament, praznik 18. jan., ko se je parlament prvikrat sestal na univerzi, ter češki upor 10. marca, dokler ni parlament izglasoval samostojno republiko, ki jc nekaj dni nato stopila pod zaščito Hitlerja. Vmes pa je govoril še o ljubezni do domovine, o socialnem bratstvu v državi s stanovsko organizacijo in enotno stranko, v kateri ni verskih dn drugih razlik iu stoji na krščanskem svetovnem nazoru.
Posebne portrete napiše Hlinki, Tisu, vojnemu ministru Čatlošu in Tuki, kot tistim osebnostim, ki ustvarjajo sodobno Slovaško in odgovarjajo zanjo. Vmes govori o krivdi češkega centralizma na razpadu republike, ki ni znal rešiti ne nemškega in ne slovaškega vprašanja, zaradi česar je nastalo evropsko vprašanje, ki je bilo rešeno s propadom Češke, a z ustanovitvijo Slovaške. Tudi opisuje razmere med slovanskimi narodi samimi, med Čehi, ki so delali proti Poljakom, in Poljaki, ki so zatirali Ukrajince, itd., ter
prida k temu misel, da v imenu »lovanstva noJejo Slovaki biti nikomur rob. Slavnostno pozdravlja ustanovitev slovaške vojske ter skupen nastop slovaške in nemške vojske ob septembrskih dogodkih, toda tako obzirno, da nikjer ni imenovano poljsko ime. Z ustoličen jeni dr. Tise za predsednika republike 20. X. 1939 prav za prav konča komentiranje glavnih dogodkov, ter se nato obrne samo še k posameznim skupinam slovaškega naroda: k Hlinkovi mladini in gardi, k skupni stranki, kjer vsi drže za eno vrv, k navdušenim Slovakinjam, ki se zavedajo časa in nalog, ter k ljudstvu, ki ve, da mora vzdržati in ustvarjati slovaško lxxločnost. Poseben članek govori o nemški orientaciji, kjer proti usodnemu poginu države 1. 995 v boju z Arnulfom kaže na sedanji vznik samostojne državnosti pod Hitlerjem ter opravičuje nemško orientacijo s tem, da se ob sedanji moči osi Rim—Berlin, ki vlada Evropo, morejo Slovaki narodno in državno rešiti samo pod zaščito in v sodelovanju z Nemčijo, ki jim je dala to, česar jim je Češka odrekala dvajset let.
Tako je v teli 52 člankih podana neposredno vsa zgodovina zadnjega leta in duh, ki vodi sedanje krmarje nove Slovaške. Niso ti članki samo komentarji dogodkov, ki so usodnega pomena za ves slovaški narod, temveč tudi ovekovečenje s slavo in vrednotenje v smislu edine prave poti, ki jo hodijo današnji predstavniki pravega slovaškega naroda, ki je po tisočletju zopet dosegel svojo državno samostojnost, kakor jo je imel za časa Vel i komora vske kneževine. Pisani so članki z velikim optimizmom in vero v bodočnost slovaške državnosti in naroda. V knjigi je videti plaz dogodkov, ki so tirali razvoj v perspektive, kakor se niso kazale v početku, obenem pa je pisana s tako vero v ideale in domovinsko ljubezen, da nas prepriča, da je tudi v slovaškem političnem gibanju, kakor smo ga bili priče 1. 1939., neka polnost narodnega hotenja, ki se hoče vladati sam. V času, ko propadajo države, ki se upirajo nemškemu pohodu, so si oni ne le ohranili življenje, temveč celo dosegli višek svojega sna o državni samostojnosti, sicer v tistem duhu, v katerem hoče Hitler urediti novo razdelitev Evrope.
To je vsebina te zanimive knjige slovaškega časnikarja in enega najboljših pisateljev, ki se zaveda, da »slovaški pi-satelj sedaj nima časa pesniti, ker se mora bojevati«. Kdor jo bo prebral, bo spoznal duha sedanje Slovaške, ideale in notranjo opravičenost dogodkov, ki jih bo po vrednosti mogla oceniti šele bodočnost. Sedaj pa so ti neposredni članki dokument ideologije, ki je ustvarila novo Slovaško, in ki jo v razmerah, v kakoršnih so, tudi gradi s popolno zavestjo odgovornosti pred slovaškim genijem, pred narodom in svetom. Mi pa bi bili samo veseli, če je vsaj en slovanski narod v tem tragičnem letu dosegel svoj narodni ideal, kakor bi sodili iz te zanimive knjige.	td
Pevski koncert Akademskega pevskega zbora
France Marolt, dirigent Akademskega pevskega zbora, nadaljuje svoje velikopotezno zasnovano in obenem do podrobnosti premišljeno in izdelano delo, kot se ga doslej še ni lotil slovenski repro-duktivni glasbenik, leto za letom z nezmanjšano energijo in vedno višje rastočo umetniško potenco. S koncerti APZ-a je svojčas prinašal Marolt v našo glasbo dih pristne slovenske ljudske pesmi, pokazal je to pesem vsem, ki je niso poznali in še onim, ki je niso hoteli poznati, s koncerti APZ-a nam sedaj zopet na svoj način piše zgodovino slovenske glasbe, ki nam je doslej tudi še ni nihče napisal. Vendar ne gre samo za zgodovino. Marolt je v svojem delu preveč jasen, da bi ga bilo mogoče napak razumeti. Kot je s svojim dolgoletnim znanstvenim in umetniškim delovanjem preokrenil pojmovanje in vrednotenje naše narodne pesmi v popolnoma novo smer, tako — se mi zdi — postavlja s koncerti APZ-a zadnjih treh let novo podlago za vrednotenje in doživljanje naše glasbene preteklosti. Vrednotenje te mora poslati pravičnejše kot je bilo doslej. Vse do zadnjega časa smo slišali večinoma le glasove o našem siromaštvu enako v naši narodni pesmi kot v umetni glasbi preteklosti. Skriti neznani ali napol pozabljeni biseri, ki jih dviga Marolt na dan, dokazujejo tem zagovornikom siromaštva le njih lastno revščino duha. A njih zadeva Marollovo delo le mimogrede, dasi dovolj ostro in jasno; njegovo delo je namenjeno predvsem vsemu slovenskemu ljudstvu. Naj bi ono spoznalo zaklad svoje lastne preteklosti, naj bi se ga oklenilo brez sramu in s prisrčno ljubeznijo, čeprav je skromnejši kot pri drugih večjih narodih. Naj bi ob njem živo doživljalo skrite osnove lastnega, samobitnega življenja, naj bi v njem našlo moči in pobude še za bodočnost.
V letošnjem koncertnem sporedu je pod naslovom »Iz Čitalnic v Nove akorde« združil Marolt glasbenike, ki so delovali v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja (Volarič, Kocijančič, Leban, Pirnat) z onimi, katerih delo vpada časovno že v pojav »Novih akordov« (od 1. 1900 dalje; Sachs, Michl), s katerimi je delo dveh (Gerbič, Svetek) tudi tesneje povezano. Življenjsko pot in delo vseh teh je prikazal Marolt nazorno v zgoščenem koncertnem uvodniku, iz njega je možno razbrati usodo premnogih slovenskih talentov: ali jim je presekala razvoj prezgodnja smrt, ali so jih dušile nezdrave razmere, ki bi jim človek tudi v današnjem času našel marsikatero paralelo. Iz koncerta samega pa je bila razvidna živa muzikalna sila vseh teh glasbenikov, koliko lepote je v teh pesmih, od preprostih, pa vendar tako čistih v glasbenem izrazu (kot so Volaričeve »Izgubljeni cvet« in »Nos«, Ko-cijančičeva »Popotna pesem«, Lebanova »Nagrob-nica«, Pirnatova »Pomlad in jesen«, Svelkove »Kaj bi te vprašal« in »Majolčica«) do presenetljivo močne umetniške izpovedi Sachsovega »Vzdiha« in pretresljive bolečine, mojstrsko zajete v glasbo Oerbičevega »Rožmarina«, do velikih baladnih oblik Michla (»Sokratova smrt«, »Atila in ribič«). Sachs, Gerbič in Michl so brezdvomno najmočnejše osebnosti, zastopane na tem koncertu. Zlasti slednji je dosegel v obeh baladah poleg močno občutenega, osebnega glasbenega izraza tako mojstrstvo v obliki (posebno v baladi »Atila in ribič«), da je bilo tudi za njim v naši zborski glasbi le redko doseženo. In kot je znal Marolt pristno in živo občuteno zajeti bodisi zastrto bolečino bodisi vedno šegavost iz vseh pesmi, je pri Sachsu, Gerbiču in Michlu dosegel še posebno visoko stopnjo intenzivnega musiciranja, kot ga je pokazal še svoj čas n. pr. pri Kogojevem »Reqtiiemu«. V takih trenutkih nam je najprepričevalneje dokazal svojo izredno umetniško potenco.
Akademski pevski zbor na tem koncertu ni dosegel tiste kvalitete izvajanja, kot smo je bili doslej vajeni. A kdor je videl na glavni vaji ,s kakšno preciznostjo in razgibanostjo je sledil zbor vsem intencijam dirigenta, je moral nedostatke, ki so se pokazali na koncertu, pripisati bolj neki tre-notni indispoziciji, ki je bržkone in najmanj zakrivila zaradi prepolnega števila občinstva ro-polnoma ubita akustika Unionske dvorane. Venuar stroga merila, ki jih zahteva APZ še posebej zase in ki veljajo tudi za vsak drug zbor, zahtevajo odkritega priznanja, da nas ponedeljkov koncert v celoti ni mogel zadovoljiti, čeprav je zbor v nekaterih pesmih dosegel visoko, njemu običajno stopnjo muziciranja. Zaenkrat to le kratko omenjamo, ker smo prepričani, da raste in še bo rastla kvaliteta tega zbora, kar se bo brez dvoma pokazafo že na prvi ponovitvi tega koncerta. dr. VaVo.
Dvoje proslav
V zadnjem tednu je mariborsko gledališči priredilo dvoje proslav dveh jubilejev. Tako je najprej ob šestdesetletnici pesnika Cvetka Golarja, ki sedaj prebiva na Štajerskem, postavilo na oder njegovo znano komedijo «Vdova Rošlinka«, nato pa je ljubljansko narodno gledališče tu gostovalo z Linhartovo prireditvijo «Županove Micke« v proslavo stopet-desetletnice slovenske dramatike in slovenskega gledališča. Obe proslavi sta imeli slavnostni značaj, samo da je uprizoritev «Županove Micke« bila le enkratna, medtem ko je «Vdova Rošlinka« 06tala na repertoarju kot redna igra Uvodno besedo k «Vdovi Rošlinki« oziroma k Golarjevemu jubileju je povedal dr. Doroik, ki je v svojem govoru podal vsebino in pomembnost Golarjeve poezije in proze, a dramsko delo samo mimogrede omenil, ker si o njem ob •Vdovi Rošlinki« lahko sami ustvarimo 6vojo sodbo. Komedija je svoj čas zbudila dovolj prahu in je znana po svoji vrednosti oziroma nevrednosti, po senčnih in sončnih svojih straneh. Mariborska uprizoritev je bila delu ustrezajoča. Posamezne 06ebe so igrali: Zakrajškova vdovo Rošlinko, Rasbergerjeva njeno hčer, Skrbinšek mladega in Košuta starega ženina, nato pa še Gorinšek, Savinova in Ver-donik. Svojstven je bil romar 6v. Valentina Balantač, ki ga je igral Košič, ki je bil obenem tudi režiser. Komedija je bila po svoje izdelana, a razen razposajenega, tudi razbrzdane;"* smeha ni nudila drugega. Zato je časovno prišla lAkoliko prepozno, kajti pust je že minil.
Ljubljančani so prinesli nad vse prijetno presenečenje Za uvod je dr. B. Kreft poudaril pomembnost gledališkega jubileja stopetdesetletnice prve slovenske dramske uprizoritve. Nato je Kraljeva recitirala dvoje Vodnikovih pesmi, mešan zbor mariborske trgovske akademije pod vodstvom prof. V. Mirka pa je zapel štiri pesmi na Vodnikov tekst. Igrica je bila uprizorjena nad vse prisrčno in odkrila, da je prav za prav že v tem našem dramskem prvencu nenavadno mnogo živahne dramatike, neprisiljene, prav ljudske komike in res borbenega slovenskega duha. Linhart nas je na odru res nadvse prijetno presenetil s svojo pristnostjo in svojo slovensko aktualnostjo.	S. V.
Biolog in profesor belgrajske univerze dr. Si-niša Stankovič je izdal v kolekciji »Politika i društvo« aktualno razpravo o življenjskem prostoru. Vsekakor je zanimivo, s kakšno realnostjo in nazornostjo se je biolog približal temu danes tako nemarno zlorabljanemu pojmu. Knjiga je vredna posebne pozornosti, ker je, kljub temu, da je osebno mnenje znanega znanstvenika, prva obsežnejša razprava te vrste pri nas.
Takole večsedežno kolo, na katerem ima kar družina dovolj prostora za kak izlet, je t
Lipskem na velesejmu razstavljeno
Finski častnik o rdeči armadi
Častnik rdeče vojske, udeleženec v bitkah na Karelijskem bojišču, Soloven, jc dal ob prihodu v Pariz nekemu francoskemu listu to izjavo o rdeči vojski:
»Sovjetska vojska razpolaga z ogromnimi rezervami orožja, toda sovjetski vojak je brez vsakega navdušenja in brez razumnega navodila. Kot krdelo ga gonijo naprej. Gledal sem Ruse, ki so nastopali proti nam kot v klanje in so si pokrivali z rokami oči. Boljševiki so z veliko naivnostjo v začetku vojne vse polagali na tehniko. Govorili so, da je sovjetska vojska vsled motorizacije nepremagljiva. Morda pa bi j i m bili mnogo bolj koristni konji, kakor tanki vseh vrst, s katerimi so bili opremljeni v velikanski količini.
Boljševiki so poslali proti nam več kot 1000 tankov. Mi smo si jih osvojili več kot polovico, nekaj poškodovanih, nekaj nepoškodovanih. Naši strokovnjaki trdijo, da so vsi sovjetski tanki slabo konstruirani, na hitro sestavljeni, brez vsakega znanja o funkcijah posameznih delov. Tudi najmanjša škoda onemogoči stroj. Posrečilo se nam je, da smo zajeli vso sovjetsko bolnišnico, polno ranjencev. Samo za častnike je bilo nekaj udobnosti in nege, običajnih vojakov pa niso niti previjali. Bolnišnica ni imela dovolj kirurgičnih priprav. še tisto, kar je bilo, je bilo zarjavelo. Za vojake je bilo mnogo bolje, tla instrumentov sploh niso uporabljali. Vata in gaza sta bili spravljeni v konzervnih škatlah!
Ranjenci so ležali na polju med mrliči. Ujetniki so bili videti bedni. Noge so jim bile v strašnem stanju, krvave, razmesarjene; obutev zelo slaba in premočljiva. Vsi ujetniki so se pritoževali zaradi hrane v rdeči armadi. Pripovedujejo, da gredo za časa ofenzive za njimi politični komisarji, ki ubijejo vsakogar, ki zaostaja. Vojaki rdeče armade, ki so prišli v finsko ujetništvo, so občutili veliko olajšanje. Mnogi so se jokali, ko smo jim dajali toplo hrano V bolnišnici težko ranjeni ruski vojak kliče Kristusa, pripoveduje sestra gospa Saloner; ranjeni Finec, ki je ležal poleg njega, ga vpraša: »Zakaj kličeš Kristusa? Ali ga niste odstranili?« Ta je odkimal in rekel: »Ne. Kristus je vedno z nami.«
Iz razgovora z ujetniki dobiš vtis, da je boljševizem do/.ivel v ruskem narodu polom. Politični komisarji, ki spremljajo vojsko, gledajo na vojake kot na maso, ki se more vedno obnoviti, in ki se more zato brez skrivi pošiljati v smrt.
Mi Finci, se sprašujmo, ali imajo evropski narodi še kaj strahu pred sovjetsko državo? Mi smo dokazali, da je ta kolos na gnilih nogah, pa še vedno povzroča Evropi strah. Medtem pa bi moralo biti vsakomur jasno, da ima ta država neštevilne slabosti.
Potreben je skupen križarski pohod in ne smemo izgubiti niti sekunde. Če bomo čakali, bomo vsi potegnjeni v te strahote, kajti komunizem je — strahota.«
ŠPORT
Nove klube snovati - je nesmisel!
V športnih vrstah v naši državi je delj časa več, skoraj bi rekli, nemogočih stvari. In to predvsem po krivdi vrhovnih državnih zvez, ki se niso brigale za osnovanje novih klubov. Sedaj, ko so se osnovale nove narodne zveze in razne podzveze v teh narodnih zvezah, pa je postala 6tvar še bolj neprijetna. Tako imamo na primer v plavalnem športu vsega 23 klubov, ki imajo 9 podzvez, tri narodne zveze in eno vrhovno državno zvezo. V nekaterih drugih športnih organizacijah pa je stvar še slabša. Upajmo, da bodo sedaj, ko imamo narodne zveze, le-te skrbele za ustanavljanje novih klubov. In če se samo to zgodi, smo lahko zadovoljni z reorganizacijo jugoslov. športa. Upamo pa, da se bodo tudi druge stvari zboljšale.
Hrvatske športne igre
ki naj bi bile nekaka olimpijada v majhnem obsegu, hočejo Hrvatje na vsak način izvesti še letošnje leto. V to svrho bo imela Hrvatska športna sloga v petek svojo sejo, na kateri 6e bo predvsem reševalo vprašanje izvedbe teh iger. Te hrvatske olimpijade se bodo mogli udeležiti samo Hrvatje neglede nato, če žive v naši državi ali pa kje drugje na svetu.
Turni smučarski tečaj
priredi Slovensko planinsko društvo v času od 30. marca do 7. aprila in sicer preko Triglavskega pogorja. Zbirališče tečajnikov bo v soboto, dne 30. marca t. 1. v hotelu »Triglav« v Mojstrani, kjer bodo na razpolago nosači za V60 turo. V nedeljo dne 31. marca zjutraj krenejo tečajniki skozi Krmo do Sta-ničeve koče, kjer bo pripravljeno prenočišče. Ponedeljek, dne 1. aprila je določen za smučanje po Triglavskem ledeniku in v okolici Staničeve koče. V torek, dne 2. aprila nadaljujejo tečajniki pot preko Hribar c v dolino Triglavskih jezer, kjer bo prenočišče v prijazni planinski postojanki SPD. V sredo dne 3 aprila prismučajo tečajniki preko Lanše-vice na Komno, kjer ostanejo tudi v četrtek dne 4. aprila. V petek dne 5. aprila je nadaljevanje poti do Skalaškega doma na Voglu. V soboto dne 6. aprila pod Rodico do Oroinove koče pod Črno prstjo in v nedeljo 6estop v Bohinjsko Bistrico in povratek v Ljubljano. Celokupni stroški za prehrano in prenočišče v planinskih postojankah bodo znašali za ves čas skupno s prijavnino okrog 600 din. Ako se ne prijavi najmanj 6 udeležencev, se turni tečaj ne vrši Prijave je treba poslati najkasneje do 23. marca t. 1. na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije o navedenem turnem smučarskem tečaju.
Razpis
S. S. K. Maraton razpisuje tekmovanje za prvenstvo Maribora v rokoborbi v grško rimskem stilu poedincev vseli 7 kategorij. Pravico do tekmovanja imajo po trije člani posameznih klubov vsake kategorije iz teritorija mesta Maribora. Tekmuje se po pravilniku J. T. A. Prvi trije plasirani vsake kategorije na tem tekmovanju imajo pravico do nadaljnega tekmovanja, t. j. za banovinsko prvenstvo.
Predtekmovanja posameznih kategorij se vrši v petek, dne 15 t. m. ob 20. uri v Slomškovi šoli v Miklošičevi ulici.
Finalno tekmovanje, v katerem se moreta boriti prvi in drugi plasirani od vsake katego-
rije za prvenstvo odnosno prvi trije plasirani, če to določi žirija v predtekmovanju, se vrši v soboto zvečer ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti št. 6. Tehtanje se prične eno uro pred posameznim tekmovanjem, to je ob 19. Žrebanje se vrši v petek pred predtekinovanji. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Razglasitev rezultatov se vrši na mestu tekmovanja sa-
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani
in Mariboru, SPD in JZŠZ, dne 13. marca
Kranjska gora 810 m: +1, oblačno, vetrovno, 25 cm snegn. južen.
Krnica: 140 em enega, jnžen.
Pokljuka 1300 m: +2, sneži, 75 em nnega, »ren.
Bohinj—Sv. Janez 530 m: +6, dežuje, 40 cin snega, juženi.
Bohinj—Zlatorog 530: +4, oblačno, dežuje, 40 cm snoga.
Dom na Komni 1520 m: — 1, sneži, 125 cm snega.
Triglavsak jezera: —2, sneži, 1+0 cm snega.
Dom na Krvavcu 1700 m: —2, oblačno, 80 cm »nega, osrenjen.
ZFO
Naši prvaki se bodo pomerili v orodnih vajah
Lansko leto je izvedla Zveza fantovskih odsekov svoie prve tekme posameznikov v orodni telovadbi. Že takoj za prve tekme je bilo med našimi ljudmi veliko zanimanje, že takoj prve tekme so pokazale, kako potrebno je bilo tako tekmovanje. To je tudi razumljivo, kajti doslej nikjer niso imeli priliko gledalci točno zasledovati potek posameznih borb, temveč so se morali zadovoljiti z rezultati, ki so jih čitali naslednji dan v listih.
Orodna telovadba je namreč ona telovadna panoga, k' najbolj potegne gledalce za seboj. Če se pa vrši nastop v obliki tekem, potem so orodne vaje še neprimerno bolj privlačne. In če je stvar tako organizirana, da vsak lahko zasleduje potek tekmovanja in da sproti zve za vse rezultate, potem postane stvar šele zanimiva.
Letošnje tekme bodo v nedeljo, 31. marca v Kranju. Priprave so v polnem teku, tako, da lahko mirno trdimo, da bodo letošnje telovadne tekme prekašale lanskoletne: in to v vsakem oziru: v organizaciji kot taki ter v kvaliteti tekmovalcev.
2e danes opozarjamo Fantovske odseke in Dekliške krožke okrog Kranja, da si takoj zasigurajo vstopnice za dopoldansko tekmovanje in popoldansko akademijo in tekmovanje, ki bo — kakor emo že omenili — v Kranju, dne 31. marca.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
športni klub Vič ima svoj občni zbor v petek, 15. t. m. ob 20 zvečer v svojih klubskih prostorih ua Viču. 7jP "«e člane obvezno.
S K Slavija. Drevi ob 20 zvečer bo občili zbor v posebni sobi gostilne pi' »Fnjinuštru«. 7.a vse člane udeležba obvezna. Ako ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, bo pol ure pozneje nov občni zbor neglede na Število prisotnih članov. Opozarjalo sc vsi člani, da imajo glasovalni pravi: o snmo oni, ki imnjo poravnano člnnnrino, V jo pn inhk., poravnajo tudi proti občnim zborom blagajniku. Vsi točno in sigurno! — Tnjnik I.
ZDK
Odbojka, članice ljubljanskih krožkov imajo v petek, 15. marca ob 8 zvečer zopet redno vajo ca odbojko.