4MP RIMORSICI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 261 (9566) TRST, torek. 9. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POGOVORI PREDSEDNIKA VLADE O NUJNIH VARČEVALNIH UKREPIH PO ANDREOTTUEVEM SOOČENJU S STRABAMI LEVICE ItalijanskipartizaniANPIangažirani MORA SEDAJ KD OBJAVITI SVOJE GOSPODARSKE PREDLOGE Danes so na vrsti sindikati, nato pa seja vodstva krščanske demokracije Predlogi o spremembi premične lestvice in fiskalizaciji socialnih dajatev RIM, 8. — Gotovo je Ta dan bil za Andreottija zelo naporen. Srečal se je s strankami, ki nekako omogočajo njegovi vladi obstoj in dosegel vsaj zagotovilo, da se ne bodo spremenila politična ravnotežja. Komunisti in socialisti pravijo, cva želijo popravljati vladne u-krepe, vendar nimajo namena preveč napenjati loka. Toda besedo i ma sedaj KD. Andreotti bo namreč jutri imel novo zaporedje srečanj, ki niso nič manj obvezujoča kot prva: ro vrsti so sindikati, morda industrije!, nato pa seja vodstva krščanske demokracije. Tu bodo namreč odobrili «gospodarski dokument» KD, ki ga je ožja skupina Pripravljala v vzdušju ostrih sporov. Po teh srečanjih bo Andreotti imel nekaj časa za premislek, ko se bo moral odločiti v kolikšni meri naj upošteva posamezne predloge in iznese nato v poročilu poslanski zbor-nicn Ve se že, da misli Andreotti sporočiti zbornicam, da vlada zaključuje prvo fazo gospodarskega u-krepanja (davčni pritisk in višanje tarif) jn začenja drugo fazo (znižanje stroškov za delovno silo, fiskali-tacijo socialnih dajatev, premična lestvica). Najprej je Andreotti sprejel delegacijo KPI, ki so jo sestavljali Berlinguer, Napolitano, Natta in Perna. Komunistom, kakor tudi pozneje socialistom, je Andreotti orisal zaključke medministrskega «vrha» v palači Madama. Razprava je trajala dve uri in tričetrt. Andreotti, ki so ga spremljali ministri Pandolfi, Modino in Stammati, je govoril predvsem o dveh problemih: izpopolnjevanju davčnega manevra (vlada potrebuje še 2000 milijard in jih namerava dobiti preko dvetretjinskega davčnega predujma za samostojne delavce in z zyišanjem cene kolkovanega papirja ter registrske takse) in znižanju stroška za delovno silo (torej sprememba premične lestvice in fiskali-zacija socialnih dajatev). Kaj so zahtevali komunisti? Napolitano je po sestanku povedal časnikarjem, da je KPI postavila tri točke. Davčni pritisk naj se obrne sedaj na dohoake, ki ne izvirajo iz Hllllll|inIIIIIII|||||))1|||||||||||||||)||tt||||||||||||||||||||1|u|||||||||||||||1||||UI)|l|llllllll|ll|l||l||lll|llll)lll||||||| PO SESTANKIH S STRANKAMI Danes srečanje vlade s sindikalno federacijo Nadaljujejo se splošne stavke po deželah RIM, 8. — Po srečanju s strankami je sedaj na vrsti srečanje vla-oo s sindikalno federacijo. V ta na-mon se je sinoči sestalo sindikalno Tajništvo, preučilo predloge, ki jih oodo orisali Andggattiju ter daljše poročilo, ki ga bo Pierre Camiti i-na zasedanju vodstva federacije CGIL-CISL-UIL. Vodilne organe s° sklicali tako, da bodo odposlanci PO srečanju s predsednikom vlade lahko poročali o zaključku srečanja vodstvu in bo to lahko sklepalo. Točke poročila zadevajo osnove vladne gospodarske politike in sindi- 'um h n n mi iiiiii mi umni m m ii Petdesetletnica «Tribunale Speciale» Pred petdesetimi leti se je na anašnji dan sestala v Rimu po-iqo»Ska zbornica (izvoljena letta 24) brez 124 poslancev opozi-cUs in takoj odobrila — «seduta * ante» — razveljavitev njihovih naandatov. Med isto sejo je nato P 0frr'la. brez diskusije, predlog »ako imenovanega «ZAKONA ROCCO» «ZA ZAŠČITO DRŽAVE». Za-on vs©boval samo sedem čle-novf s katerimi je bila uzakonje-"a f.m/tna kazen in «POSEBNO *• i- zloglasni fašistični «tribunale speciale». *e i® doba sodnega te-rJa, ki je sledil terorju oboroženih fašističnih tolp. Osnovni poda ki o tem terorju » vsej državi cesov, so naslednji: je bilo 978 proibì c "a katerih se je zagovar-° .f619 obtožencev, od katerih L u',° „obs°ien'fr 4596. Izrečenih te bilo 42 rih kar smrtnih kazni, od kate-33 proti Slovencem in Hrvatom. Ustreljenih jih je bilo 26. s upno treh na dosmrtno je- 0.°,b!Tnih' ie ,udi en Slovenec. stalih 442 slovenskih in hrvatskih obsojencev je bilo obsojenih na 4893 let ječe, ustrezno število za so Italijo pa je znašalo 27.737. zadnjih šestih letih svojega ob-oja je Posebni tribunal prenesel « Pr!'Tlerov s ^6 slovenskimi in rvatskimi obtoženci na druga so-oisca. Vseh procesov proti Slovenil" m Hrvatom je bilo 131, na a te n h je bilo obsojenih 476 ob-ozencev. če upoštevamo število vseh prebivalcev tedanje Italije, je bilo razmerje 92 proti eden. Ko je predsinočnjim televizijski napovedovalec TG2 omenil današ-. Petdesetletnico, seveda teh številk ni navajal. Pač pa udarno, . J*h bomo slišali danes v odda-jah obeh tržaških .ladijskih postaj. 1 ba lahko s ponosom zapišejo, da so mnogi slovenski obsojeni antifašisti sotrudniki našega dnevnika, štirje pa so bili do u-pokojitve oziroma do smrti celo njegovi uredniki (Du4an Hreščak obsojen na 27 let ječe; bil je odgovorni urednik do leta 1948; Vladimir Kenda na 18 let ječe; Milan Bolčič na 15 let ječe, pok. rane Kavs pa na smrt oziroma na dosmrtno ječo). Malokateri dnevnik V Evropi rahko zapiše podobne podatke, (p.g.) kalno strategijo v zvezi s tem. vprašanje pogodbe javnega osebja in odnosov z zvezo industrijcev. V razgovoru s časnikarji so sindikalisti (Ravenna, Boni, Didò) predvsem poudarili, da čutijo sindikati odsotnost resnične koordinirane gospodarske strategije vlade in morajo zato reagirati na vsak posamezen u-krep posamično. Vsekakor so sindikati mnenja, da mora biti cilj gospodarskih odpovedi premostitev krize, vendar tako, da bo iz tega izšla socialno pravičnejša družba. Zato naj tudi sedaj žrtvuje več, kdor ima več. Sindikati zato odločno odklanjajo vsako bistveno spremembo sistema premične lestvice. «Ali res kdo misli, da je premična lestvica za draginjsko doklado vzrok celotne krize?», se sorašujejo sindikalisti. V okviru pritiska, ki ga sindikati izvajajo na vlado, bodo ta teden po deželah razčlenjene splošne stavke. 11. novembra bodo stavkali delavci s Sardinije in iz Furlanije - Julijske krajine. (st.s.) odvisnega dela. Denar, ki ga bo vlada prejela z davki, naj ne služi samo kritju javnega deficita, pač pa predvsem za investicije, kajti samo tako bodo odstranjeni globji vzroki sedanje krize, inflacija in deficit plačilne bilance. Že prav, dalje treba skrčiti stroške za delovno silo, vendar ne gre tega uresničevati samo preko premične lestvice. Vsekakor si KPI pridržuje pravico, da oceni vladne namene po poročilu zbornici in po objavi dokumenta KD. Dve uri in pol se je Andreotti pogovarjal nato s socialisti. Razgovora so se udeležili Craxi. Signorile, Cippellini. Predstavniki PSI so tudi poudarili, da ne nameravajo razdirati obstoječih ravnotežij, vendar ne skrivajo niti kritik na račun vladnih ukrepov. PSI nasprotuje višanju davka IVA, so pa za selektivno fis-kalizacijo dajatev. Vprašanje premične lestvice pa naj rešijo sindikati z industrijci preko pogajanj. PSI zagovarja «zamrzovanje» pogajanj po podjetjih in menijo, da bi bilo treba poenotiti davke na nepremičnine (INVIM in ILOR). Dve uri je še trajala diskusija z republikanci, ki so zahtevali odgovor na znanih 13 vprašanj (predvsem na predloga o zamrzovanju premične lestvice in krčenju javnih izdatkov). Zdi se, vsekakor, da želi vlada na jutrišnjem srečanju s sindikati predlagati osnutek sporazuma med sindikati in zvezo industrijcev o premični lestvici. Glede fiskalizacije socialnih dajatev pa naj bi zadevala samo za industrijske dejavnosti v ož jem smislu besede. Vlada baje misli tudi na r.ov nepremičninski davek. Vendar sedaj vsi pričakujejo dokument KD. Po nekaterih informacijah naj bi strokovnjaki večinske stranke predlagali skupen manever glede premične lestvice in fiskalizacije dajatev.. Premično lestvico naj spremenijo- sindikati s «Confindu-srio». Spremembe naj bi zadevale seznam -dobrin, na katere se računi' in možnost G-mesečnega obračunavanja. Draginjska doklada naj bi se. po mnenju KD, računala samo na osnovno mezdo. CANDIDA CURZI Radikalni poslanci zapustili jeinišnico FIRENCE, 8. — Kot so v četrtek poslanci radikalne stranke Emma Bonino, Adele Faccio in Mauro Meliini prostovoljno šli v jetnišnico «Le Murate», tako so včeraj ob 4. uri zjutraj brez vsakršnega pritiska zapustili zapor. Na tiskovni konferenci so javili, da so zapustili zapor, da se lahko udeležijo dela v poslanski zborni ci, kjer bodo orisali probleme, ki so sprožili njihovo protestno akcijo v Firencah. Predvsem bodo sprožili razpravo o krizi sodstva in nečloveških razmerah v jetnišnicah, kar so .v teli dneh občutili na lastni koži. Na tiskovni konferenci so tudi ožigosali stališče glavnega državnega pravnika Giuseppa Ognibeneja, ki ni hotel sprejeti na razgovor prostovoljno priprte poslance, katerim se je v sobodo pridružil Marco Pannella. Slednji je skupno s predsednikom radikalne stranke Spad.accio prijavil sodišču Ognibeneja, glavnega inšpektorja Valerija Traversia in direktorja florentinske jetniš niče Carmela Averse, ki jih je med drugim obtožil «ogrožanja ustavnih organov in ogrožanja političnih pravic državljanov». Kongres evropskih iiberaldemokratov HAAG, 8. — Zaključil se je prvi kongres «federacije demokratičnih evropskih strank», v kateri se zdru- žujejo liberalno - demokratske grupacije držav evropske skupnosti, ki nameravajo nastopiti s skupnimi listami na prihodnjih evropskih parlamentarnih volitvah. Za predsednika federacije so izvolili luksemburškega premiera Thorna, v vodstvu pa so, za Italijo, liberalec Malagodi in Zanone ter republikanca Battaglia in Chiarelli. Zelo verjetno je namreč, da se bodo stranke na evropskih parlamentarnih volitvah predstavljale v okviru širših grupacij. Gotovo je za demokristjane in socialiste ter socialdemokrate. medtem ko se komunistične partije ne nameravajo povezovati in s tem želijo poudariti svojo vzajemno samostojnost. PALM SPRINGS, 8. — Ameriški predsednik Gerald Ford je prispel v Palm Springs v Kalifornijo, kjer bo ostal na enotedenskem oddihu po zaključku volilne kampanje. Ford, ki ga spremlja družina, bo preživel teden dni na posestvu ameriškega veleposlanika v Bruslju Firestona. 8. VSEDRŽAVNI KONGRES ITALIJANSKIH PARTIZANOV SE JE KONČAL za globalno zaščito Slo vence v v Italiji Delegata iz naše dežele Vladimir Kenda in Giovanni Padoan - Vanni sta poudarila, da je osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo tudi sad skupnega boja slovenskih in italijanskih antifašistov in partizanov - Trije Slovenci v vsedržavnem svetu VZPI • ANPI FIRENCE, 8. — V soboto pozno zvečer se je v palači kongresov končal 8, kongres VZPI - ANPI. Na zaključnem zasedanju so delegati ponovno izvolili posl. Arriga Boldrinija za predsednika organizac ie. Prav fako so izvolili novi vsedržavni odbor, ki ima 23 članov med katerimi so najpomembnejše osebnosti iz vrst italijanskega odporniškega in išartizanskega gibanja. Poleg drugih orgenav so izvolili tudi vsedržavni svet VZPI - ANPI, ki šteje 302 člana. Vanj so bili izvoljeni tudi trije Slovenci: Andrej Renar in Vladimir Kenda iz Trsta ter Ladi Dornik iz Gorice. Predsednik Boldrini je podal svo- je poročilo že prejšnji četrtek in smo o njem že poročali. Razprava o poročilu se je odvijala polna dva dneva. V njej sta sodelovala tudi tržaški delegat Vladimir Kenda in goriški delegat Giovanni Padoan -Vanni. Vladinrr Kenda je delegate pozdravil v slovenščini, govor pa je nadaljeval v italijanščini. Med drugim je poudaril posebni zemljepisni in politični položaj dežele Furlanije-Julijske krajine kot stične točke treh narodov in kultur ter njen j vlogo mostu in povezovanja med njimi. Posebno pozornost je Kenda namenil osimskemu sporazumu in njegovemu pomenu za bodoči razvoj dežele ter sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Dejal je, da se bo do morale po ratifikaciji sporazuma vse politične sile zavzeti za njegovo izvajanje. V nadaljevanju svojega govora je Vladimir Kenda poudaril, da osimski sporazum ni padel z neba temveč da je sad dolgoletnega boja slovenskih in italijanskih antifašistov v naši deželi, predvsem pa skupnega boja proti nacifašizmu v druei svetovni vojni. Že med NOB je prišlo spomladi leta 1944 do stikov med italijanskim osvobodilnim gibanjem (CLNAI) in predstavniki IX. korpusa. Tj stiki in pogovori o povojnem urejevanju stvari so bili zame- PRETRESLJIV OBRAČUN PETKOVEGA NEURJA S POPLAVO V TRAPANIJU Enajst ugotovljenih žrtev, pel še pogrešajo in nad štirideset milijard lir gmotne škode Ogromna množica na pogrebu žrtev - Voda je iztekla v morje, blato pa še pokriva ulice Zakaj niso izvedli ureditvenih del v strugah potokov - Sodna oblast naj ugotovi odgovornost TRAPANI, 8. - Tri dni po strahotnem neurju in poplavi, je Trapani še vedno v blatu. Motna voda, bilo je je milijon kubičnih metrov, je stekla skozi desetine v naglici izkopanih prekopov v morje, a je pustila za seboj vse, kar je v hudournikih nanesla v mesto. Pogled na mesto je manj pretresljh kot v. prejšnjih dneh, vendar položaj ni dosti boljši. Voda je na razpolago, a zaradi onesnaženja, je smejo uporabljati le za čiščenje in pranje cest. Pitno vodo zaradi 'eg dovažajo s cisternami in kjer jo razdeljujejo, so nastale dolge vrste živčnih ljudi, ki so danes končno prišli tudi do svežega kruha. Vsekakor povsod prevladujeta žalost in obup. «Iščemo le mrtve,» pravijo v operativnem centru, ki je razposlal k iztekom potokov in hudournikov skupine ljudi celo s psi, z nalogo, da rešijo iz blatnega smrtnega objema žrtve petkove ujme. Tajnik PSI Bettino Craxi po srečanju z Andreottijem Šest so jih pokopali danes po verskem obredu v mestni katedrali, pogreb drugih žrtev je bil v Pacecu, starši komaj 5-letnega Stefana Angheria pa so odklonili slovesen o-bred in so nesrečnega sinčka pokopali v Alcamu. Povsod se je ogromna množica meščanov strnila okoli potrtih svojcev žrtev neurja in brez dvoma tudi brezbrižnosti javnih u-praviteljev. Govori se že, da bo nekdo moral plačati, da bo moral iti v zapor. Čeprav je podobna poplava zajela Trapani skoro pred desetimi leti, ni nihče sprejel ustreznih u-krepov .nihče se ni pobrigal za ureditev strug potokov, rek, hudournikov, posebno s hriba Eriče, niliče ni posodobil 50 in še več let staro greznično mrežo. Toda o tem bo prav gotovo še precej polemike. Največja trenutna skrb ljudi je, da se otresejo blata, ki je vdrlo v skladišča in trgovine in v katerem je obtičalo na stotine avtov, čiščenje blata in naplavin s cest bo koordinirala občina, pri čemer se bo poslužila vojakov in mornarjev, gasilci bodo morali očistiti kletne prostore in stanovanja, uslužbenci tehničnega urada pa bodo skušali usposobiti greznično mrežo. Posebne ekipe, tudi iz drugih mest Sicilije, so vzpostavile telefonske zveze, prav tako so poskrbeli za redno dobavo električnega toka, zaradi česar so pekarne začele delati, kakor je tudi steklo delo v trgovinah. Prizadetim meščanom pomagajo tako pri iskanju pogrešanih kot tudi pri čiščenju mesta skupine mladih delavcev in študentov iz bližnje doline Belice, ki jo je pred leti prizadejal uničujoč potres. Tem so se pridružile delovne skupine mladih, ki so jih organizirale mladinske federacije KPI, PRI in PSI. Občinska uprav., je številne prebivalce, približno 200, ki so ostali brez strehe, namestila po hotelih in penzionih, poleg tega pa mora organizirati zdravstveno službo, s katero se skuša izogniti širjenju nalezljivih bolezni. Začeli so že raz-kuževati posamezne okraje, jutri pa bodo v vseh občinskih ambulantah začeli cepiti proti tifusu. Župan dr. Cesare Cobertaldo je telefonsko zaprosil predsednika ministrskega sveta Giulia Andreottija za pošiljko 12 tisoč žimnic in istega števila rjuh, blazin in odej za približno 2.000 družin, ki jim je povodenj uničila pohištvo. Medtem ko prefekt v Trapaniju skuša koordinirati posamezne akcije, je v Trapani prišel tudi minister za prevoze Ruffino, ki je predstavljal vlado na današnjem pogrebu (lini ii M iiiii iiiiiii ii n iriiiniiifiJiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini itn |T|t|iiiii nit n iiiiiii ni iti im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu»ora> Danila Nanuta, ki je prav tako poudaril prijateljske vezi med Vrhovci in štandrežci. V imenu doma je Nanut izročil vrhovske-mu predsedniku simbolični ključ doma, še prej pa sta člana društva «Danica» podarila štandreškim pro-svetarjem kopijo grba njihovega dru- V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA 0. ŽUPANČIČ Lepljenka o Cankarjevem življenju v Domu Andreja Budala v štandrežu Pripravili so jo členi ntladinskera odseka - Uvodne misli Aca Mer m olje Predsednika prosvetnih društev iz Štandreža in Vrha podpisujeta listini o pobratenju Cankarjeva proslava, ki jo je pro-svetno društvo Oton Župančič pripravilo v soboto zvečer v Domu Andreja Budala v Štandrežu. je doživela len uspeh. Številno občinstvo, med katerim so bili predstavniki številnih kulturno - prosvetnih organizacij ter vicekonzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, je z zanimanjem sledilo lepljenki o Cankarjevem življenju, ki so jo pripravili člani mladinskega odseka. Nov, sodoben način v prikazovanju literarne in politične miselnosti našega največjega pisatelja je vsekakor vzbudil splošno zanimanje. Uvodno misel o Cankarju je izrekel slavist Ace Mermolja, ki je poudaril to. kar bi mladina morala vedeti o Cankarju. «Verjetno ne bom preveč zgreših, je med drugim povedal, «če trdim, da bi morali mladi, in seveda ne samo mladi, posnemati Cankarjev antikonformizem. Cankar je imel več lastnostt in napak, vsekakor pa je bil velik anti-konformist. Njega niso utesnjevale družbene lepe manire. Nikomur ni poljubljal rok, ni ga brigalo, da bi bil boljši družbi všeč. Cankar je bil antikonformist povsod; v književnosti, v politiki in, zakaj ne. v ljubezni in osebnem življenju». Mer molja je nato omenil nekatera Cankarjeva dela. v katerih izstopa njegov antikonformizem ter nasprotovanje do vsega, kar je lažnega in družbeno slabega. Svoje misli je takole zaključil: «Povedal sem vam nekaj o Cankarju. Upam. da je to štva in umetniško sliko Vladimira Klanjščka. V imenu Slovenske prosvetne zveze je prisotne pozdravil njen podpredsednik Saverij Rožič, ki je poudaril važnost tega momenta in izrazil upanje, da se bodo tudi druga društva ravnala po tem zgledu. Sledil je nastop vrhovskega moškega zbora in recitatorjev z Vrha, nato pa so nastopili s kulturnim programom, recitacijami in petjem tudi Štandrežci. štandreški mešani zbor je pel tudi v začetku programa. V zgornjih domskih sobah so se nato sestali mladinci, prosvetarji in bivši partizani iz obeh krajev, ki so si izmenjali misli o bodočem sodelovanju na raznih področjih. V četrtak dve uri brez avtobusov Prejšnji teden so stavkali uslužbenci avtobusnih podjetij, da bi prisilili .ravnateljstva na izvajanje, določil#]» lglg.i*ue. delovne pogodbe. Po. jutrišnjem, to je v četrtek, pa se nam obeta ponovna stavka. Od 10.30 do 12.30 ne bodo vozili avtobusi. Delavci, zaposleni v avtoprevozništvu, se bodo tako odzvalj pozivu splošne stavke, ki so jo oklicali sindikati in ki bo v četrtek. IIIIIIIIMIIIUI(|lllllll||l||l|||||||t|||||||ii|||||||||||||||||||nm|||M,||(|||,||,M||||||||||,|||,,,,|||||||||||(|||||||||||I||| V PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA RAZPRAVA 0 PRORAČUNU GORIŠKE MESTNE LEKARNE Deficit proračuna naj bi se postopoma znižal iiiliiiiiimiiiiiiiiimiimiiimiiiiimmiiiimiiiiiiiiimiiiMiiii milnim itiiiiimiif m iitniiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiii,mi MED ZASTOPNIKI PODJETJA IN SINDIKATOV DANES NA PREFEKTURI SESTANEK O STANDI Ravnateljstvo podjetja naj bi prikazalo nove razvojne načrte Izvedeli smo, da bo danes na go-1 gorah», «Sneg in led» ; :r «Poletni riški prefekturi sestanek med za-1 vzpon na Belo peč». Čeprav so vsa V Švici ni mogoče kupiti razstreli'!8' T 4; v barakah v Pedrinateju ni bilo nikoli razstrelila: italijanski pre, s ovalci niso nikoli uradno zaprosili švicarske policije za sodelovanje Pii preiskavi o petoveljskem atentatu: ob koncu leta 1970 'in ob začetku • n l . n' tovornjak, ki ga je vo-Z‘l obtoženec Romano Resen, prešel itanjansko-švicarske meje na nobenem izmed prehodov blizu Chiassa. °..Je. v skopih obrisih rezultat vče-raJsnjega zaslišanja švicarskih funkcionarjev na sodišču v Luganu. Zaslišanje je odredilo tržaško prizivno porotno sodišče, ki je hotelo s tem preveriti resničnost poročila karabinjerskih častnikov Čhiarica m I arra, ki sta na prvostopenjski razpravi poročala o preiskavi o izvoru razstreliva. Teza, ki jo je o-svojil tudi državni tožilec v obtož-nicl- ie Pripisovala obtožencu Re-senu odgovornost za nakup razstre-iva. Karabinjerji so v preiskavi u-gotovili, da je decembra 1970 ali januarja 1971 Resen prešel s svojim ovornjakom italijansko - švicarsko ejo, odšel v kraj Pedrinate pri liassu, kjer je v nekem skladišču upu razstrelivo T 4 in ga pripeljal v Gorico. Tedaj naj bi ga bil sprem-jal Walter Di Biaggio, ki je na prvostopenjskem procesu potrdil te okoliščine in dejal, da mu je Resen zaupal, da potrebuje razstrelivo za organizacijo ropa v neki banki. Karabinjerskemu poročilu je priložena fotografija skladišča, pred njo pa je napisna tabla z napisom Pedrinate, ki jo je delno pokrival karabinjerski kapetan Chirico. Že na prvostopenjskem procesu so zagovorniki dvomili v resničnost tega poročila: podali so se v Švico in preverili nekatere okoliščine ter takoj ugotovili številne netočnosti. Med drugimi tudi to, da je fotografija posneta v Chiassu, da je napis na fotografiji dejansko smerokaz in da je glava kap. Chirica pokrivala oznako «3 km». Prav te ugotovitve zagovornikov so bistveno pripomogle k oprostitvi obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov. Prvostopenjskemu procesu je sledila vrsta sodnih preiskav: Resen je vložil v Švici prijavo proti samemu sebi, češ da je tihotapil z razstrelivom, in je bil oproščen ker ni zagrešil tega dejanja. Di Biaggio se je prav tako znašel v Gorici na zatožni klopi zaradi tihotapstva z razstrelivom, proces pa so odložili dokler ne bo znana dokončna razsodba petoveljskega procesa. V Benetkah pa je v teku preiskava proti karabinjerskim častnikom, ki so o-sumljeni lažnega pričevanja na prvostopenjskem procesu. Tržaško prizivno sodišče je hotelo preveriti vse te okoliščine in je zato zahtevalo od finančnih stražnikov podatke o prehodu tovornjakov čez italijansko-svicarsko mejo, obenem pa odredilo zaslišanje delegata švicarske policije za kanton Ticino Me-dicija, upokojenega komisarja Casanovo in upokojenega stražnika Bo-nacino. Včeraj dopoldne jih je v Luganu zaslišal švicarski preiskovalni sodnik dr. Gianbattista Luiso-ni, zaslišanju pa so prisostvovali predstavniki tržaškega sodnega zbora. Casanova in Bonacina sta potrdila, da sta navezala stike s karabinjerji, vendar pa, kot kaže, na neuradni ravni. Vsekakor pa so vsi trije funkcionarji zanikali ostale o-koliščine, ki jih navajata karabinjerska častnika. Najbolj kategorični so bili pri vprašanju razstreliva: dejali so, da razstreliva v kantonu Ticino ni mogoče kupiti, v skladiščih v Pedrinateju ga sploh ni in ga vsaj zadnjih deset let ni bilo, da o razstrelivu T 4 ne govorimo: gre za vrsto razstreliva, ki ga uporabljajo sile NATO in ga v Švici sploh ni mogoče najti. Vsekakor bodo uradni zapisnik včerajšnjega zaslišanja prebrali na prihodnji razpravi, ki bo v ponedeljek, 15. t.m. b. br. stopniki ravnateljstva podjetja Stantìa iz Milana in sindikata delavcev v trgovini. Zastopniki osrednjega ravnateljstva bodo obrazložili svoje stališče o položaju dveh veleblagovnic v naši pokrajini in sicer v Gorici in v Tržiču. Pred nekaj dnevi so zastopniki Stantìe na sestanku s sindikalisti v Rimu ponovili svojo zahtevo po odpustu 5.000 od skupnih 22.000 uslužbencev v vsej državi. Kot smo izvedeli, naj bi v Tržiču odpustili osem od sedanjih 69 uslužbencev, v Pordenonu pa kar 34 od skupnih 90. Ostalo pa bi nespremenjeno število zaposlenih v Tavagnaccu blizu Vidma, kamor naj bi preselili tudi osebje sedanje blagovnice v središču Vidma, ki jo nameravajo zapreti, v Trstu, kjer najbrž še potrebujejo uslužbence, in v Gorici. Tako v Trstu kot v Gorici se Stantìa drži pokonci zaradi nenehnega priliva kupcev iz Jugoslavije. V Gorici cenijo, da je najmanj 70 odstotkov kupcev iz Jugoslavije. Obstajajo pa še težave v zvezi z obnovo stavb na vogalu Korza Verdi in Ulice Contavalle, ki niso last Stande. Notranjost stavb je treba prenoviti, pred časom je Stantìa nameravala vložiti v obnovo stavb nad milijardo lir in v začetku letošnjega leta je prišlo tudi do stavk in polemik v občinskem svetu preden je župan izdal gradbeno dovoljenje. V Gorici pa se širijo tudi govorice, da namerava podjetje Standa opustiti sedanje zgradbe in zgraditi čisto novo prodajno poslopje v dru gem kraju mesta. Baje imajo že na razpolago ustrezno zemljišče, ki bi zadoščalo potrebam p ■»"'a je na drobno in tudi parkiranju avtomobilov. Predstavniki ravnateljstva Stande bodo danes imeli tudi sestanek z go-riškim županom. Drevi filmi iz planinskega sveta Drevi ob 21. uri bodo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predvajali tri kratkometražne filme znanega goriškega alpinista Fulvia Ladini ja. Gre za dela «življenje v taboru v tri dela iz planinske tematike, je še najbolj zanimiv «Sneg in led». Avtor nas popelje v osrčje Kanina, kjer so v globini okrog 300 m odkrili fosilni led. Drevi prva seja Mladinskega centra Drevi ob 19.30 na sedežu Mladinskega krožka se prvič sestane odbor Mladinskega centra, v katerem sodelujejo športno združenje Dom. taborniki rodu Modrega vala, Mia dinski krožek ter Domska skupnost gojencev dijaškega doma «Simon Gregorčič». Na sestanku bodo razpravljali o vlogi te organizacije v mladinski dejavnosti na Goriškem. Obenem bodo nakazali smernice za bodoče delo ter izvolili odbor. Urnik mejnih prehodov druge kategorije Poveljstvo obmejne policije nam je sporočilo umike mejnih prehodov druse kategorije za mesec november. Mirnik: od 7. do 18.3C. Jenkovo: od 6.30 do 19. ure t,ob nedel|ah od 6.30 do 20. ure). Plešivo: od 7. do 19. ure (ob nede Ijah od 7. do 20. ure). Vipolže: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure). Števerjan: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 d. 19.30/. Podsabotin: od 6.15 do 18. ure (ob nedelja! od 6.15 do 18.30). Solkan 1: cd 6.30 do 19.30. Rafut: od 7. do 18. ere (ob nede Ijah od 8. do 18. ure). Šempeter: od 6.30 do 19.30 (ob ne deliah od 7.30 do 19.30). Miren: od 6.30 do 19. ure (ob ne deliah o ’ 7.30 do 19. ure). Devetaki: od 6. do 18. ure. Jamlje: od 6.15 do 19. ure (ob ne deljah od 7. do 19. ure). DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in nonnči ie v Tržiču dežurna lekarna t a Centrate - P.zzp della Repubblica 26, tel. 27 341. V petek, 12. novembra, bo v Gorici spet seja občinskega sveta. Skoro gotovo je, da bodo na tej seji razpravljali predvsem o lanskem obračunu in letošnjem proračunu mestne lekarne, ki deluje na področju Štandreža. Delovanje te lekarne se postopoma širi in medtem ko so lani predvideli 17 milijonov lir izgube, to seveda tudi v zvezi z začetnimi stroški in težavami, menijo, da bodo imeli tudi letos izgubo, vendarle pa, da se bo ta sukaltf1 byrogJ16‘'milijonov lir. V prihodnje naj bi se izguba še zmanjšala. ’* KatoM' ’ bosta župan in odbornik za javna dela obširno poročala o načrtu ANAS za novi most 9. avgusta, o čemer smo v našem listu že pred dnevi poročali. Na dnevnem redu petkove seje pa je tudi razprava o nekaterih resolucijah. Tako morajo svetovalci razpravljati o resoluciji treh štandreš-kih svetovalcev, Nanuta, Brajrikove in Paulina, ki zahtevajo nov oprijem goriške občine do vprašanj zasege zemljišč v Štandrežu. Zatem pa naj bi prišla na dnevni red resolucija socialističnih svetovalcev o gospodarskem položaju Gorice in o obmejnih infrastruktur in obenem naj bi se razpravljalo tudi o resoluciji liberalnega svetovalca, v kateri so vsebovane nekatere zahteve v zvezi z novim položajem, do katerega pride na Goriškem po podpisu jugoslovansko-italijanskega sporazuma v Osimu. Na dnevnem redu so še nekatere druge resolucije, in sicer ona, ki so jo predložili komunistični svetovalci in ki zahteva pogodbo med občino in trgovinsko zbornice za uporabo razstavišča Espomego tudi za javne manifestacije. Skupno s to pride na dnevni red tudi interpelacija misov-skih svetovalcev, ki hočejo vedeti, kako je prišlo do praznika Unità na razstavišču Espomego. razuma Alpe - Adria. Podjetja, ki imajo sedež v naši deželi, bodo lahko uvozila blago v skupni vrednosti 3.025 milijonov lir, prav toliko pa tudi izvozila. Finančna poravnava bo šla preko Banca d’Italia v Trstu, v Jugoslaviji pa so te posie prepustili Narodni banki Slovenije. Prošnje s potrebno dokumentacijo je treba poslati do 20. novembra na deželni urad za zunanjo trgo vino. Goriška trgovinska zbornica še posebej obvešča, da nudijo zainteresiranim trgovcem z našega področja vse informacije glede blagovnih spiskov kakor druge podrobnosti v zvezi s temi posli. važno. Govoriti o učenju je malce pridigarsko, pa vendar moram reči, da se pri Cankarju lahko marsičesa naučimo». V poltemni dvorani ter ob spremljavi sodobne glasbe so člani medinskega odsega prebrali nekaj Cankarjevih del, v katerih se ie izluščilo. njegova politična miselnost ter odnos, ki ga ie imel do takratne družbe. V predstavi, ki jo je zrežirala prof. Nataša Pelerin, so nastopali: Veri Nanut. Vivijana Pašku-lin. Rajko Tabai. Giuliana Bastoni, Edi Marušič. Katjuša Ozbat. Ivan Plesničar, Dnrela Cingerli. Erika Zavadlav ;n Djego Marvin. Z a glasbene vložke je skrbel Saša Ožbat. sceno je pripravil Karel Nanut, za luči pa je skrbel Lado Markočič. 21. novembra v Gorici istrski pevci in plesalci Kulturni delavci iz Pulja bodo gostovali čez dva tedna, v nedeljo 21. novembra, popoldne, v telovadnici v dolini Korna. Za prireditev poskrbela Slovenska prosvetna zveza, ki je dvorano dobila od občinske u-prave. V tej dvorani je že bil lani. vedno v priredb: SPZ. folklorni nastop sovoderriske in t-žaške folklorne skupine ter števerjanskega ansambla narodne glasba. Tokrat pa bosta nastopila dva pevska zbora iz Pulja, en hrvaški in en italijanski, poleg tega pa še hrvaška folklorru skupina, prav tako iz Pule. Kulturna prireditev pomeni za našo pubTko nekaj novega, saj bodo hrvaške in italijanske skupine prvič nastopale na slovenski prireditvi v Gorici. Večer prej bo podobni nastop v Trstu. Slovenske prosvetne skun ne iz zamejstva pa bodo vrnile obisk Puličanom z dvema nastopoma 4. in 5. decembra v Pulju in nekje na puljskem podeželju. V Puli bosta odšla en pevski zbor in folklorna skupina iz Trsta, Goriško pa bo zastopal moški zbor «Jezero» iz Doberdoba. Naše bralce že sedaj opozarjamo na goriško prireditev istrskih skupin. Nakazila kave in sladkorja Goriška trgovinska zbornica sporoča, da so v teh dneh začeli razdeljevati sladkor in kav, po znižani ceni. Vsakdo ima pravico do 4 kg sladkorja te' 1,2 kg kave. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. novembra. Pokrajinski odbor za cene je do ločil maksimalno prodajno ceno za sladkor, ki znaša 435 lir za kg, če je sladkor pakiran v zavojčkih, bruto za neto ter 445 lir za kg neto teže. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Giuseppina Mancini, Xenia Gugliatii. UMRLI SO: 55-letni delavec Mario Bressan, 71-letni upokojenec Mario Marin. 4(ino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Oh, Serafina!», Renato Pozzetto in Dalila Di Lazzaro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.30—19.15—22.00 «Novecento atto II.» Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17 30 -22.00 «Profumo di donna», V. Gassman in A. Belli. CENTRALE 16 30—21.30 «Grizzly, l’orso che uccide» Barvni film. VITTORIA 17 00—22.00 «L’invasione delle api regine», V. Smith in V. Vetri. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30 -22.00 «Prima notte di quiete». FR1NC1PE 17.30—22.00 ..Paperino e Co. nel Far West». Barvna risanka. Noni Gorica in okolica SOČA «Smrtna pomlad» — ameriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Frankešlajn mla.tsi» — a-meriški barvni film ob 18.00 in 20 00. DESKLE «Zločin v Orient Expres.su» — ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in oonoči ie v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244 — tel. 83538. Slovesnost za goste doma upokojencev Prisrčna je bila slovesnost v novem domu upokojencev v Novi Gorici prejšnji petek. Uprava doma je sklenila, da počasti svoje prve o-skrbovance, ki so v oktobru slavili rojstne dneve. To so bili Ivan Kramar, ki je slavil svoj 90. rojstni dan, Terezija Blažič, ki je dosegla 85 let, Pavla Subotič 82 let. Vsi pa so žrtve potresa z Breginjskega, ki so v nesreči vse izgubili in našli svoj novi dom v Novi Gorici. Občinska konferenca zveze mladine pa je poskrbela tudi za lepo kulturno prireditev. Gojenci srednje lesne šole iz Nove Gorice so z recitacijami in glasbenimi vložki razveselile jubilante. V imenu d.uštva upokojencev je spregovoril in čestital podpredsednik občinske zveze DU tov. Mozetič. Odslej bo uprava doma skrbela, da bodo imeli oskrbovanci tudi dovolj kulturnega razvedrila s tem. da jim bo pripravila tudi predavanja in tudi nastope amaterskih društev. Imajo pa tudi v r.ovem domu zato vse pogoje, saj imajo lepo in prijetno dvoranico, kjer bodo oskrbovanci doma vedn- našli med knjižnico in kulturnimi prireditvami dovolj tega, kar tudi starejši človek cesto pogreša. B. F. Kontingent AIpe-Adria 1976 Ministrstvo za zunanjo trgovino je M Jd kratkim odobrilo nov kontingent za blagovno menjavo v okviru spo lliilllliiiiiUAiiiiililiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiukiintiiitiiiniiiiiMiiiiia PISCKIUTTA PODLEGEL POŠKODBAM Pospešena preiskava za odkritje napadalcev Preiskovalci razpolagajo zaenkrat samo s skopimi podatki Brezuspešni so bili poskusi videmskih zdravnikov, da bi rešili življenje 51-letnemu goriškemu trgovcu Piu Pischiutti. V nedeljo je namreč podlegel poškodbam. Preiskava, ki je stekla že takoj po usodnem dogodku, je še ovita v preiskovalno tajnost. Organi javna va~nostl, ki se trudijo razvozlati ta primer, razpolagajo samo s podatki, ki jih je posredovala Anna Bresigar. pri kateri je pokojni Pischiutta živel. Ona mu je tudi odprla vrata v stanovanje. kamor je dospel z okrvavljeno glavo in se komaj zavlekel do kopalnice, kjer mu je zmanjkal« moči in je padel v nezavest. Sledil je prevoz najprej v goriško bolnišnico, kmalu nato pa v videmsko. Kaže, da so preiskovalci izključili prvotno nakazano možnost, da je nesrečni trgovec padel po stopnicah L. zdaj vneto poizvedujejo za napadalca ali napadalce. Nedvomno pa jih čaka zelo težavna naloga, kajti treba bo poiskati vzroke za napad. O ropu za zdaj ni mogoč' govoriti, kajti žrtvi ni bila odvzeta listnica s precejšnjo vsoto denarja. Po drugi strani pa utegne biti prav denar vzrok za podlo dejanje. Pischiutta je bil namreč zelo znan Gorici. U kvarjal se je tudi s posojanjem denarja (seveda za visoke obresti) in v nekaj desetletjih je uspel nabrati kar precejšnje bogastvo. Kljub temu pa je živel zelo skromno in čudaško življenje. Večkrat je v druž- bi na pol za šalo, na pol zares izjavil, da je treba pač štediti za stara leta. Nesreča v Gradišču: pet oseb v bolnišnico Spolzko cestišče in prevelika hitrost sta po vsej verjetnosti botrovali prometni nesreči, ki se je v noči od sobote na nedeljo pripetila na Trgu Unità v Gradišču in v kateri se je poškodovalo pet mladeničev. Gre za 21 letnega Maric. Ria-veza, Ul. Caprin 11 (zdravnik^ so si pridržali prognozo zaradi možganskega pretresa, zloma nekaterih reber ter morebitnih notranjih poškodb). 21 letnega Fulvia Gherina. Ul. Aquileia 46 (ozdravel bo v 2 mesecih zaradi poškodb v prsnem košu), 24-letnega Alberta Padovana, Ul. Brigata Pavia 37 (zaradi Homa desnega zapestja se bo zdrava mesec dni). 17-letnega Iva Renerja, U-lica Cocevia 13 (zlomil si je desno piščal in se bo zaradi tega zdravil 30 dni) ter za 18 letnega Flavia Gherina, Ul. Gozzi 6, ki so ga v goriški bolnišnici le obvezali. Skupina mladeničev se je v večernih urah vračala s plesa. Na glavnem trgu v Gradišču je Riaver zakadi prevelike hitrosti in tudi zaradi mokre ceste izgubil nadzorstvo nad vozilom in s precejšnjo silo trčil v betonske stebre pred občinskim gledališčem. PRIMORSKI DNEVNIK 4 »i 1 »Tg&l »ia 1 bTWi i IpS 9. novembra 197Q T*1 m iffl p** 1 IfTi 4 ptf* » lir* j !ss^®£^jyy!g|| ODBOJKA NA MEDNARODNEM TURNIRJU ZA NAGRADO «EDI POHIŠTVO» KOŠARKA V mladinskem prvenstvu FUZINAR Z RAVEN NA KOROŠKEM ZASLUZENO PRVI BOROVKE Z ZMAGO NAD GORIŠKIM AGIJEM TRETJ Poletovci osvojili E zelo dragoceno zmago Turnir odlično uspel - Ekipe prejele lepe nagrade - Finalne (ekme nedvomna boljše od izločilnih srečanj Mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki ga je organiziralo ŠZ Bor. za nagrado «Edi pohištvo», je odlično uspel. Za ta uspeh pa gre nedvomno največja zasluga štirim nastopajočim ekipam, ki so pokazale zadovoljivo odbojko. Če sobotni izločilni tekmi nista bili kaj posebej zanimivi, pa kaj takega ne moremo trditi za nedeljski mali in veliki finale. Domače zastopnice so se morale pošteno oznojiti, preden so strle žilav odpor tradicionalnih nasprotnic od Agi iz Gorice. Tudi sklepni spopad med slovenskima ligašema Fužinar-jem z Raven na Koroškem in Ljubljano je bil zelo izenačen in ne glede na to, da so se to pot igrali samo štirje seti. Če so v preteklosti zastopnice z Raven stalno premagovale vrstnice iz Ljubljane, v letošnjem prvenstvu pa slej ko prej ne bo tako. Na splošno lahko rečemo, da so se napovedi pred turnirjem uresničile. To je bilo tekmovanje štirih bolj ali manj enakovrednih tekmecev, ki so poskušali pokazati čim več. a jim to iz različnih razlogov na tem turnirju ni uspelo. Vrstni red bi lahko bil tudi povsem drugačen. Nesporno pa je le dejstvo, da je odšel lep pokal v prave roke in bo povsem upravičeno krasil vitrino Fužinarja na Ravnah. MALI FINALE Bor — Agi Gorica 3:2 (15:3, 15:11, 4:15, 14:16, 15:8) V odločilni tekmi za tretje mesto so odbojkarice Bora zaigrale veliko bolje kot v soboto zvečer z Ljubljano. V prvem nizu so izbojevale petnajst točk, lahko bi rekli v rekordnem času. To pa je obenem dalo slutiti, da bo tudi tretje mesto na končni lestvici pripadalo organizatorju. Dobra igra «plaviti» pa je bila kratkotrajna in že na začetku drugega niza se je pričelo zapletati. Po nepričakovanem vodstvu Goričank s 5:0 so domačinke le uredile vrste in prevzele vajeti igre v svoje roke in s tem tudi vodstvo v setih z 2:0. Tretji del igre pa je bil, žal, pravi polom. Nasprotnice so si razmeroma lahko izbojevale predobro startno o-snovo desetih točk, ki so bile več kot dovolj za prvi delen uspeh. Dru-goligašice so dobro začele tudi v četrtem nizu. toda ta njihova dobra igra ni bila dolgotrajna. Na veliko presenečenje vseh pa ni Boru zadostovalo za delno in s tem tudi končno zmago niti vodstvo s 14:11. kar je pomenilo igranje še petega odločilnega seta. Začetek tega niza je pomenil tudi prekinitev «tradicije» prejšnjih, saj so domačinke povedle na samem začetku in tako izbojevale tudi tretje mesto. S prikazano igro pa niso zadovoljile. Bilo je precej napak, ki pa niso težkega značaja in na prihodnjih treningih bo po.rebno prav temu po svetiti največjo pozornost. VELJKI FINALE Fužinar — Ljubljana 3:1 (14:16, 15:11, 15:13, 15:13) Že sam začetek med slovenskima ligašema je bil izredno zanimiv. Poleg tega sta obe šesterki pokazali tudi odlično odbojko, veliko zagrizenost in s tem seveda tudi željo po uspehu. Po vodstvu Fužinarja s štirimi točkami razlike so Ljubljančanke močno odgovorile tako, da so si priigrale tudi izdatno prednost, da ni več prav nobeden dvomil o njihovi prvi dehii zmagi. Dogodki ob mreži pa tega le niso potrdili. Kljub I ! . ■ t*i i I J 1. — L Blu Veronese 2 2. Castel di Ieri X 2. — 1. Quaranta 1 2. Gesualdo 1 3. — 1. Pasquina 2 2. Fuentes 2 4. — 1. Esodo 1 2. Scandicci X 5. - 1. Dolfin X 2. Cunardo 1 6. — 1. Crinto 1. Mequo 1 KVOTE 12 - 15.557.880 lir 11 — 522.700 lir 10 — 51.300 lir temu da je Ljubljana povedla najprej s 13:7 in kasneje 14:9, so žilave nasprotnice zamujeno nadoknadile in je bilo potrebno igrati na razliko. Večja prisebnost Ljubljančank pa jim je s skrajnimi napori le prinesla edino delno zmago v tem srečanju. Drugi niz je bil morda najmanj zanimiv. Kasnejše zmagovalke so povedle in te prednosti niso več izpustile. Preostala dva niza pa sta bila spet dokaj izenačena in tudi odbojka na dostojni ravni. Zanimivo pa je to. da je bila v obeh nizih za Ljubljano usodna trinajsti-ca. Do trinajste točke jim je prav vse uspevalo, od tu naprej pa je bil zanje začaran krog. Konec obeh nizov je bil zanje resnično usoden. Posamezne ekipe so igrale v naslednjih postavah: FUŽINAR: Tušek, Jeseničnik, Zupanc, Rame, Godec, Ledinek, Sekavčnik in Jamšek. LJUBLJANA: Hudoklin, Radovanovič, Pavletič, Ajtnik, Lipušček, Žitnik, Matičič, Zupan in Rauber. BOR: Batič. Bolčina, Fičur, Furiarne, Glavina, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel, Pernarčič in Švagelj. AGI GORICA:. Culot, Mauri, Domini, Malfatti, Antiči, Raida, Ceretti. Paussig, Cempi, Bruschi in Gara venta. Vse štiri tekme je sodila trojka Schirò, Ruggeri in Bertocchi, ki je prav dobro opravila svoje delo. KONČNI VRSTNI RED 1. Fužinar Ravne na Koroškem 2. Ljubljana 3. Bor 4. Agi Gorica Po končanem turnirju se je vsem zahvalil predsednik ŠZ Bor Emil Gombač, nakar je sledilo nagrajevanje. Odojkarice z Raven so dobile za prvo mesto ličen pokal prodajalne «Edi pohištvo», Ljubljana in Bor pokala urarne in zlatarne «Darwil», Agi iz Gorice pa plaketo organizatorja. Najmlajša udeleženka turnirja — Goričanka Paussig — in najbolj prizadevna — Lipušek (Ljubljana) — pa sta dobili v dar uri «Darwil», prvi dve šesterki še barometer. prav tako poklon trgovine «Darwil». Vsaka ekipa je bila nagrajena še z eno torbo, ki jo je poklo- nila trgovina Legovini. s športnimi rekviziti Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju, ki ga je v soboto in nedeljo priredilo s/, Bor, sta v velikem finalu za 1. mesto spoprijela Fužinar in Ljubljana. Na sliki: posnetek te tekme Polet — Juventus 75:76 (42:44) POLET: Danev 11, Kalin, Berdon 4, Taučer (k) 23, Sosič 21, Vitez 14, Škabar, Ferluga 6, Piccini, Volpi. PM: 17:24. Poletovi mladinci so zabeležili že drugo zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu in to v gosteh proti močni in homogeni ekipi Juventus. Poletovci so na splošno zaigrali zelo dobro in pokazali tudi veliko voljo do zmage, saj je pristransko sojenje izključilo iz igre zaradi petih osebnih napak kar 4 ključne igralce Po-letovega moštva, kljub temu pa so poletovci predvsem po zaslugi odličnih Ferluge in Daneva uspeli v dramatičnem finišu obdržati pičlo, a nadvse zasluženo prednost. V prvem polčasu so prvi povedli domačini, vendar so poletovci uspeli dohiteti nasprotnike že ob koncu polčasa in na začetku drugega preiti v vodstvo, ki so ga nato uspeli obdržati do konca. Med poletovci je bil zdaleč najboljši Valter Sosič, ki je odlično vodil igro svojih in dosegel odločilne koše na koncu, za njim pa bi takoj pohvalili še kapetana Taučerja. ki je bil tudi zelo hladnokrven in priseben v zadnjih odločilnih minutah. Pohvaliti pa moramo celotno moštvo, saj so vsi igralci dali vse od sebe in igrali nedvomno vsi na višku svojih trenutnih možnosti. Sergij Tavčar Don Bosco — Bor n. o. Mladinske tekme med Don Boscom in Borom niso odigrali zaradi slabega vremena. NARAŠČAJNIKI Polet — Bor 62:49 (33:24) POLET: Hrovatin 3 (1:2), Taučer, Vremec, Kalc 4, Pisani 8, Leniša 1 (1:2), Kovačo 2, Piccini 25 (5:14), Bratož 17 (5:9), Benčina 2 (0:2). BOR: Canciani 17 (7:8), Pegan 10, Kerpan 13 (3:8), Ražem 8 (1:9), Bajc, Štavar, Husu, Slepčevič, Kalc, PROSTI METI: Polet 12:29, Bor 11:25. PON: Benčina. Prvi slovenski derbi tega prvenstva se je kot običajno začel v znaku nervoze. Obe ekipi sta v glavnem strmeli za rezultat ne glede na dobro igro. Polet je v uvodnem delu povedel, V PRVI ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI Turin boljši od Milam Juventus in Torino sla namreč premagala milanska zastopnika - Savoldi že na vrhu lestvice najboljših strelcev Peto kolo prve italijanske nogometne lige je potekalo v znaku dvoboja Turin - Milan, ali bolje Piemont - Lombardija. Nekdaj slavna milanska prvoligaša (Inter in Milan) sta morala tokrat priznati premoč turinskih enajsteric. Juventus je namreč zmagal kar sredi Milana prot. Riveri in tovarišem, ki so po nekaj minutah že vodili z 2:0. Za milanskega trenerja Marchio"a je bilo prakfčno srečanje že končano, saj je dejal svojim varovancem. naj oprezneje igrajo. Zgodilo pa se je to. kar se navadno dogaja, ko ekipa ne napada več: to je. da te nasprotnik preseneti. Turinski nogometaši niso samo izenačili, temveč so celo dosegli tri gole in s tem tudi zmago. Za trenerja Marchiora se obetajo torej težki časi. Tudi Inter ni imel v Turinu posebne sreče. Državni p"vak .je namreč premagal Mazzolo in tovariše sicer z najtesnejšim izidom, a povsem zasluženo. Že dejstvo, da je b:l prav Mazzola najboljši v Interjevih vrstah, zgovorno priča, da so novi igralci in mladi igralci milanskega kluba dokaj poprečni. Na drugem mestu lestvice je trenutno Napoli, ki je sicer v Foggii iztržil le točko z dvema goloma Sa-voldija, ki se je že povzpel na prvo mesto lestvice najboljših italijanskih st-elcev. Derbi v Ceseni med istoimenskim klubom in Bologno je razočaral na- vijače. Ekipi sta se namreč razšli pri neodločenem izidu in povrhu še brez gola. Nedvomno so več od igre imeli nogometaši Cesene, ki bi celo zaslužili zmago. Bologna pa je zopet razočarala in je tako tudi u-pravičeno na spodnjem delu lestvice s skromnimi tremi točkami. Poleg Juventusa je na tujem zmagala tudi Fiorentina, ki je z zvrhano mero sreče odp?av:la Verono. Derbi v Genovi med Genovo in Sampdorio pa se je zaključil z 1:1. Skratka, prvenstvo sc nadaljuje po običajnem tiru. Sedaj p: bo v središču pozornosti tekma med Italijo in Anglijo, ki bo veljala za kvalifikacijo za SP v Argentini. PIONIRJI OBALNA LIGA Koper jesenski prvak Odigrano je bilo zadnje, 5. kolo v pionirski obalni nogometni ligi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Koper - Hrvatini 6:1 Izola - Branik 0:0 Jadran - Piran 2:1 OBVKSI 11.0 Z dokončno odobrenim urnikom nabrežinske občinske telovadnice, javlja ŠD Sokol, da se s petkom, 5. novembra začnejo naslednje dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA: ob torkih in petkih od 15. do 17. ure; MINIBASKET: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 15. do 17.30; REKREACIJSKA TELOVADBA ZA ODRASLE: ob sredah od 21. do 22. ure. V PRVI JUGOSLOVANSKI ZVEZNI NOGOMETNI LIGI Ljubljančanom točka J J Ó » I ì I4 i> ... Beograjski derbi Crveni zvezdi, ki je tako zanesljivo v vodstvu - Na drugem mestu presenetljivi Radnički (N) Derbi večnih beograjskih tekmecev, vodilne Crvone zvezde in državnega prvaka Partizana, je praktično potisnil v ozadje vsa srečanja dvanajstega kola jugoslovanske 1. ZNL. Največji nogometni štadion v Jugoslaviji je b'l tokrat nabito poln, saj si je ta derbi ogledalo skoraj sto tisoč navijačev obeh klubov. Zmagala pa je Crvena zvezda, ki je tako izbojevala dve izredno dragoceni točki po zaslugi Filipoviča. To je bila že 28. zmaga trenutno vodeče beograjske enajsterice. Lanski prvak pa je imel enkratno priložnost. da ostane v tem neposrednem mestnem obračunu neporažen, toda vratar Crvene zvezde Kajga-nič je ubranil enajstmetrovko. Nogometaši Rijeke so v tem kolu slavili najvišjo zmago, saj so .odslovili na Kantrid. Sarajevo s 5:1. Ljubljanska Olimpija je v Ženici osvojila dragoceno točko z domačim Čelikom, za kar gre največja zasluga vratarju Dalanoviču, ki je branil v reprezentačnem slogu. Izkupiček sta si razdelila tudi Dinamo in Beograd ter Vojvodina in Velež. Na obeh tekmah sta bila dosežena po dva gola. Bivši prvak — Hajduk iz Splita — je osvojil dve dragoceni točki, toda ne brez težav, saj je odpravil Bo-ac z minimalnim izidom. Brez zadetka se je končalo tud: srečanje med železničarjem in Budučnostjo. Vse bolje pa igra Slo-boda, ki je tem kolu odslovila Zagreb s prepričljivim 3:0. Po dvanajstih kolih ima Crvena zvezda že štiri toč prednosti in je tako že skoraj zanesljiv jesenski prvak. Na drugem mestu je presenetljivi Radnički iz Niša, ki ima točko prednosti pred Dinamom in dve pred Hajdukom. Ljubljanska O-limpija je v dvanajstih tekmah po-sp"avila prav toliko točk in je trenutno na enajstem mestu lestvice. Prva zmaga Krasovili dečkov Kras — Rozzol B 3:2 (5:15, 11:15, 15:5, 15:13, 15:12) KRAS: Guštin, Bitežnik, R. in Z. Milič, Rebula, Grilanc, Furlan, B. in S. Budin. ROZZOL: Sirotich, Coppola. Valentino, Falzari, Orsi, Pegani, Gossi, Milanese, Passeri in Simoniti. SODNIK: Jacobucci. V 3. kolu prvenstva dečkov so najmlajši odbojkarji Krasa slavili sicer tesno, vendar zasluženo zmago nad drugo postavo ekipe iz Rocola. Po negativnem začetku, ko niso kra-sovci zaupali v lastne moči in so 0-mogočili nasprotniku vodstvo. že z 2:0 v setih, so se Grilančevi varovanci v nadaljevanju zelo popravili in so z lepimi kombinacijami nadoknadili zamujeno ter končno tudi zmagali. Ta prvi prvenstveni par točk bo «belo-rdečim» nedvomno v veliko spodbudo, da se še z večjo vnemo posvetijo treniranju prav sedaj, ko začenjajo žeti prve vidne sadove. —bs— vendar ga je Bor kmalu tudi dohitel. Proti koncu polčasa pa so domačini z nekaterimi uspešnimi akcijami in protinapadi dosegli devet točk prednosti. Podobna slika se je ponovila v drugem polčasu: poletovci so povedli, borovci pa so jih skušali dohiteti, tokrat pa leti niso bili dovolj vztrajni. Skratka, derbi ni izpolnil pričakovanj, saj sta obe ekipi zagrešili vrsto naivnih napak. S. A. Inter 1904 — Breg 108:25 (46:10) BREG: Čok 2, Meneghctti 2, Per-tot 2, Di Donato, Slavec 4, Starec, Debernardi 2, Barut 13, Labiani, Pa-sinoto. PROSTI METI: 18:19. Že sam izid kaže, da je bila razlika med obema ekipama vsaj za dva razreda. Brežani so bili namreč proti višjim nasprotnikom brez vsake moči. V nedeljo je bil na Opčinah slo venski derbi naraščajnikov, v katerem sta se spoprijela Polet in Bor. Zmagali so Openci. Na sliki: borba za žogo KOŠARKA V 4. KOLU L ITALIJANSKE LIGE PODVIG GORIČANOV V BRESCII Pagnossin je namreč premagal evropskega prvaka Mobilgirgi - V À-2 ligi je tržaški Pallacanestro presenetljivo dobro igral z vodečim Mobilgirgi — Pagnossin 68:72 (49:36) MOBILGIRGI VARESE: Jellini 12, Zanatta 28, Osspla 8, Meneghin 10, Bisson 8. Bechini 2, Colombo, Mot-tini, Campiglio, Pezzato. PAGNOSSIN GORICA: Savio 13, Garrett 21, Soro, Ardessi 19. Fortunato 4, Caluri 2, Flubu. 9, Beretta. 4, Bruni, Gregorat. SODNIKA: Maurizi in Sammarchi (Bologna), Goriški Pagnossin je na nevtralnem igrišču v Brescii poskrbel za največje presenečenje 4. kola prve italijanske košarkarske lige. Goričani so namreč proti »rakemu pričakovanju premagali evropskega prvaka Mobilgirgi ki pa je igral brez svojega najboljšega košarkarja A-meričana Morseja. Ne glede na to odstotnost pa kaže, da Mobilgirgi p--eživlja hujšo krizo, saj so evropski prvaki tudi v pokalnem tekmovanju nepričakovano izgubili. Skratka, varovancem trenerja Gambe ne gre. .in ne gre od rok. Goričani pa so tokrat''v Brescii i-grali izredno pametno.'V obrambi so bili zelo zanesljivi, v napadu pa u-činkoviti z Gariettom in Ardessvjem. Pagnossin je tako pospravil drugi prvenstveni par točk in to na račun evropskega prvaka. IZIDI 4. KOLA IBP Rim — Canon 72:71 Mobilgirgi — Pagnossin 68:72 Sapori — Forst 78:83 Snaidero — Brili 69:76 Sinudyne — Alco 89:80 Xerox — Jolly 102:109 LESTVICA Sinudyne Bologna in Forst Cantù 8; Mobilgirgi Varese, Brili Cagliari, Pagnossin Gorica, Alco Bologna, Sapori S'ena in IBP Rim 4; Xerox Milan, Canon Benetke, Snaidero Videm in Jolly Forlì 2. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 10. 11.) Alco - Brili; Canon - Mobilgirgi; Fošt - Sinudyne; Jolly - Snaidero; Pagnossin - Xerox; Sapori - IBP Rim. Fernet Tonic — Pali. Trieste 60.55 (23:23) FERNET TONIC: Franceschini 15, Masini, Bariviera 21, Anconetani, Sacchetti 8., Patterson 16, Di Nallo, Rizzardi, Canciani, Ghiacci. PALLACANESTRO TRIESTE: Pirovano 13, Forza 2, Oeser 10, Baigue, ra 9. Mcneghel 8, Pozzecco 4. ' De Vries 9, Jacuzzo, Scolini, Ritossa. SODNIKA: Bernardini in Filacana-pa iz Livorna. PET OSEBNIH NAPAK: Pirovano. Tržaška ekipa je izgubila izredno priložnost, da bi premagala prvega na lestvici. Ko bi gostje le nekoliko bolje zaigrali v napadu, bi jim prav gotovo podvig uspel, upoštevajoč, da so prikazali res odlično obrambo in da so Bolonjčani tokrat igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. timiiiiiiiu uh an 11 miimii n 1111111111 umu 1111111111111111 inumi mlmr>,ii 1111,11,1111111111111, n, 111 mn 11111111111,1111111111111,1, min iiiiiimiiiiiiiiniimiiiiMiimi mi ................................................................................................................... - ____________________________________________________________________________________________________________i A LIGA IZIDI 5. KOLA Catanzaro — Roma Cesena — Bologna Foggia — Napoli Genoa — Sampdoria Lazio — Perugia Juventus — Milan Torino — Inter Fiorentina — Verona 1:1 0:0 2:2 1:1 1:0 3:2 1:0 2:1 LESTVICA Torino in Juventus 10: Napoli 8; Lazio 7; Perugia 6; Fiorentina in Roma 5: Inter. Milan, Catanzaro in Verona 4; Foggia. Sampdoria in Bologna 3; Genoa in Cesena 2. PRIHODNJE KOLO (21. 11.) Bologna - Milan: Fiorentina - Catanzaro; Inter - Genoa: Juventus -Verona; Napoli - Lazio; Perugia -Torino; Roma - Foggia; Sampdoria - Cesena. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 7 ZADETKOV: Savoldi (Napoli) 6 ZADETKOV: Bettega (Juventus) I ZADETKOV: Oraziani (Torino) B LIGA IZIDI 7. KOLA Ascoli — Palermo Avellino — Spai Brescia — Pescara Cagliari — Atalanta Catania — Samben. Modena — L. Vicenza Monza — Como Taranto — Lecce Ternana — Novara Varese — Ri mini 2:0 1:1 2:1 3:2 0:0 1:1 0:0 2:1 0:0 1:0 LESTVICA Monza in Cagliari 10; L. Vicenza, Ascoli in Taranto 9: Como in Ternana 8; Avellino in Varese 7; Palermo, Atalanta, Catania in Modena 7; Lecce, Brescia in Pescara 6; Novara in Sambenedettese 5; Spai 4; Rimini 3. PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Atalanta - Modena: Como - Avellino; L. Vicenza - Monza; Lecce -Ternana; Novara - Catania; Palermo - Cagliari: Pescara - Taranto; Rimini Bresca; Sambenedett. -Ascoli; Spai - Varese. C LIGA 0:0 4:0 2:0 2:0 0:0 2:0 2:0 0:0 0:0 2:0 IZIDI 9. KOLA Albese — Seregno Alessandria — Pro Patria Cremonese — Clodiasottom. Lecco — Biellese Padova — Mantova Piacenza — Bolzano Pro Vercelli — Juniorcas. S. Angelo Lod. — Triestina Udinese — Treviso Venezia — Pergocrema LESTVICA Lecco, Udinese ih Mantova 14; Cremonese 13; Treviso, Pro Vercelli in Piacenza 10: Bolzano, Alessandria in Pergocrema 9; Triestina, Junior-casale, Biellese in S. Angelo Lod. 8; Venezia in Albese 7; Pro Patria in Padova 6; elodiasottomarina in Seregno 5. PRIHODNJE KOLO (14. IL) Biellese Cremonese; Bolzano -Triestina; Clodiasottomarina - Mantova; Juniorcasale Lecco; Pergocrema - Pro Vercelli; Piacenza -Padova; Pro Patria . Albese; Seregno - Venezia; Treviso _ Alessandria; Udinese - S. Angelo Lod. 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 12. KOLA Čelik — Olimpija 0:0 Napredak — Radnički 1:0 Željezničar — Budučnost 0:0 Dinamo — Beograd 1:1 C. zvezda — Partizan 1:0 Sloboda — Zagreb 3:0 Vojvodina — Velež 1:1 Hajduk — Borac 1:0 Rijeka — Sarajevo 5:1 LESTVICA C. zvezda 20; Radnički 16; Dinamo 15; Hajduk in Sloboda 14: Rijeka, Velež in Vojvodina 13: Borac, Partizan in Olimpija 12: Budučnost 11; Napredak in OFK Beograd 10; Sarajevo in Zagreb 9; Čelik 8; željezničar 5. PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Olimpija - Dinamo; Sarajevo - Napredak; Borac - Rijeka; Velež -Hajduk; Zagreb - Vojvodina; Partizan - Sloboda: Beograd C. zvezda; Budučnost - Čelik; Radnički - Željezničar. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 14. KOLA Maribor — Osijek 0:1 Mercator — Varteks 0:0 Karlovac — Spartak 1:0 Rudar — Novi Sad 0:0 Jedinstvo (Bi) _ Cervenka 3:2 Kikinda — Metalac 4:2 Jedinstvo (Br.) — Famos 3:0 Iskra — Proleter 1:1 Leotar — Dinamo 0:0 LESTVICA Kikinda 21: Novi Sad 18: Famos 17; Jedinstvo (Bi), Osijek in Karlovac 16; Proleter in Dinamo 15; Varteks, Crvenka in Maribor 14; Leotar 13; Rudar, Jedinstvo (Br) in Iskra 12; Metalac 11; Mercator 10; Spar tak 6. PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Novi Sad - Maribor; Osijek - Mer cator; Proleter - Karlovac; Varteks - Jedinstvo (Bi); Crvenka - Kikinda; Metalac - Jedinstvo (Br); Famos -Leotar; Dinamo - Iskra. SLOVENSKA LIGA IZIDI 10. KOLA Kladivar — Rudar 1:1 Železničar — Litija 0:3 Primorje — Slavija 3:1 Ilirija — Izola 1:0 Šmartno — Mura 3:1 Pohorje — Rudar (T) 2:1 LESTVICA Mura 15; Pohorje 14; Rudar (T) in Rudar (V) 13; Kladivar in Litija 12; Šmartno 11; Izola 8; Ilirija 7; Primorje 7; železničar 5, Slavija 3. PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Rudar (T) - Kladivar: Mura - Po bor je; Izola - Šmartno; Slavija -Ilirija; Litija - Primorje; Rudar (V) - železničar. NAJBOLJŠI STRELCI 1 ZNL 10 ZADETKOV: Žungul (Hajduk) 9 ZADETKOV: Grubješic (Partizan) 8 ZADETKOV. Filipovič (C. zvezda) 7 ZADETKOV: Kustudič (Rijeka) 6 ZADETKOV; Ibrahimbegovič, Bo nič, Bajevič in Kovačič. Slab dan tržaškega napada gre pripisati predvsem nerazpoloženju dveh ključnih igralcev, Baiguere in De Vriesa. A-2 LIGA IZIDI Brina - GBC , 90:70 Emerson - Cinzano 86:82 Vidal - Chinamartini 58:66 Cosatto - Olimpia 78:79 Scavolini - Lib. Brindisi 92:81 Fernet Tonic - Pali. TS 60:55 LESTVICA Fernet Tonic 8; Cinzano, Brina in Emerson 6; Pali. Trieste, Vidal, GBC, Chinamartini in Scavolini 4; Olimpia 2; Libertas Brindisi in Cosatto 0. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 10.11.) Brina - Emerson; Lib. Brindisi -Vidal; Chinamartini - Cosatto; Cinzano . Scavolini; GBC - Fernet Tonic; Pallacanestro Trieste - Olimpia. ODBOJKA ŽENSKO* ML'AòLN&KÒ PliVitSšTffiO Lep lišpeir Slogier Sloga — CUS 3:2(15:8,13:15, 8:15, 15:3, 15:2) SLOGA: Mira, Suzana in Neva Grgič, Debenjak, Crissani, Lazar, Križ-mančiči Ražem, Čuk, Franco. CUS: Pasqua. Milanovich, Coslan, Ukosich, Poropat, Cosciani, Rinaldi, Renner. V 3. kolu mladinskega odbojkarskega prvenstva so predstavnice Sloge slavile svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Zmaga je bila nekoliko nepričakovana, zato pa povsem zaslužena in zelo razveseljiva. Že takoj v prvem setu so predstavnice Sloge pokazale, da v tem srečanju ne mislijo odigrati podrejene vloge kot v ostalih dosedanjih srečanjih. Prvi niz so osvojile z dokajšnjo lahkoto. V nadaljevanju so nekoliko popustile, tako da so prešle predstavnice tržaškega univerzitetnega krožka v vodstvo v setih z 2:1. V nadaljevanju pa je Sloga le zaigrala, kot zna, in brez velikih težav zasluženo osvojila prvi par prvenstvenih točk. Slogašice so v tem srečanju zelo dobro zaigrale predvsem v obrambi, v napadu pa sta se tokrat odlikovali Crissanijeva in Čukova. Zmaga naše ekipe je- bila povsem zaslužena, igra pa je bila veliko boljša kot v dosedanjih srečanjih. Slogašice so dokazale, da vestno trenirajo in da uspehi v prvenstvu prve divizije, v katerem bo Sloga začela nastopati čez približno dva meseca, ne bodo zaostali. INKA Komentar Mirka Novosela Bosna že sama na vrhu Derbi 5. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je bil nedvomno v Splitu, kjer sta se spoprijeli vodeči Jugoplastika in Bosna. Favoriti so bili seveda Spličani, ki so igrali pred domačim občinstvom. Vse je kazalo tudi, da bodo košarkarji Jugoplastike zmagali, saj so odlično začeli. V tem delu je bil šolman rez izreden. Z izredno pametno taktiko pa je Bosna kaj kmalu spravila domačine v težave. Košarkarji iz Sarajeva so namreč zaustavili igro in s tem so tudi razbili tempo Jugoplastike. V drugem polčasu pa je Bosna nedvomno bolje igrala od Spličanov in je tudi zasluženo zmagala. Z osvojenima točkama je torej Bosna še edina neporažena peterka v prvi jugoslovanski ligi in je obenem tudi glavni favorit za končno zmago. Spličani so pokazali podobne hibe kot lani. Le veteran šolman je borbeno igral in je bil obenem tudi najboljši strelec domačinov z 28 točkami. Drugi derbi tega kola pa je bil v Zadru med .domačim moštvom in ljubljanskim Brestom. Obe ekipi sta namreč pred to tekmo bili še brez točke. Nabito polna dvorana pa je tudi hotela videti svojega nekdanjega najboljšega košarkarja čosiča, ki je tokrat stal na drugi strani in povrh ne kot igralec, ampak kot trener. Tekma v Zadru ni bila na visoki tehnični ravni in domačini so zaradi večje požrtvovalnosti tudi zasluženo premagali Ljubljančane, ki so sedaj na zadnjem mestu brez točke. Po’oiaj ljubljanske ekipe postaja skoraj dramatičen in že jutri se bodo košarkarji Bresta doma pomerili v izredno težki tekmi z Metalcem, ki zna biti predvsem v gosteh izredno nevaren. Zelo kvalitetna in razburljiva je bila tekma v Zagrebu, kjer je domača Cibona pred razprodano dvorano premagala beograjski Beko, ki je bil v tem srečanju favorit. Zagrebčani pa so z boljšo obrambo in z nekoliko več sreče tesno premagali goste. Partizan je po zmagoviti tekmi v pokalnem tekmovanju z Zbro-jovko v Brnu le s težavo doma premagal Industromontažo iz Zagreba. Tekmo je praktično odločil odlični Dalipagič, ki je sam, kot v Brnu. dal kar 44 točk. Tudi to srečanje. je torej pokazalo, da je vsaka ekipa, ki je zaposlena na dveh frontah, večkrat v težavah. Sicer pa je Partizan v lej tekmi igral v glavnem za točki in v tem je tudi uspel. Radnički FOB pa se je moral pošteno naznojiti, da je odpravil reški Kvarner. Beograjčani so namreč šele po podaljšku premagali Kvarner, in to v tekmi, kjer se sploh ni igralo v obrambi. Prihodnje, 6. kolo 1. jugoslovanske lige bo že jutri. Na sporedu bo nekaj zelo zanimivih tekem in predvsem beograjski derbi med Radničkim in Partizanom. IZIDI 5. KOLA JUGOPLASTIKA - BOSNA 85:100 (43:47) CIBONA — BEKO 80: 79 (42:38) PARTIZAN - INDUSTROMONTAZA 103 : 98 (56:46) ZADAR - BREST LJUBLJANA 85: 84 (48:42) METALAC - RABOTNIČKI 88 : 85 (51:38) ■ IGMAN - CRVENA ZVEZDA 61: 70 (30:41) RADNIČKI — KVARNER 118:114 (104:104; 52:52) LESTVICA Bosna Sarajevo 10; Jugoplastika Split, Cibona Zagreb, Partizan Beograd in Radnički FOB Beograd 8; Crvena zvezda Beograd in Metalac Valjevo 6; Beko Beograd, Kvarner Reka in Industromon-taža Zagreb 4; Zadar 2; Brest Ljubljana, Rabotnički Skopje in Igman Ilidža 0. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 10.11.) Kvarner — Beko; Crvena zvezd? — Cibona: Rabotnički — Igman; Brest — Metalac; Bosna — Zadar; Industromontaža — Ju' goplastika; Radnički FOB — Partizan. MIRKO NOVOSEL SPORT SPORT SPORT NOGOMET V C LIGI Triestina vedno bolje I tudi na gostovanjih V nedeljo si je priborila že tretji letošnji remi S. Angelo Lodigiano — Triestina 0:0 S. ANGELO: Colombo, Cappeletti (Corti), Prevedini, Mascheroni, Lolla), Scaini, Balberini, Quintavalle, Perego, Mazzola, Frutti. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Za-nini, Politti, De Luca, Monticolo, Goffi, Fontana, Trainini, Marcato in Dri. SODNIK: Vinci iz Mesine. KOTI: 9:3. GLEDALCEV: 1500. Tudi proti ekipi Sant’Angelo Lodigiano je Triestini uspelo osvojiti točko. že tretjič v letošnjem prvenstvu je namreč igrala neodločeno 0:0. Po prvih prvenstvenih porazih je takoj pokazala viden napredek tudi na gostovanjih in se že drugič zaporedoma neporažena vrnila s tujih igrišč Tokrat je remi popolnoma realen odraz dogodkov na igrišču, saj sta se obe ekipi borili enakovredno. Žal pa je bil teren izredno razmočen od dežja in pravih organiziranih akcij pravzaprav ni moglo biti. Kljub temu sta tako S. Angelo kot Triestina ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Največjo so gotovo ustvarili domači igralci, ko je Scaini iz neposredne bližine zgrešil strel in Poslal žogo naravnost v Valsecchia. Sam vratar pa se je izkazal tudi v 75. minuti, ko je drzno prestregel strel bivšega člana Udineseja Pere-ga. Nevarnejša je bila Triestina z Drijem ,ki je malo pred končnim žvižgom zapravil dobro priložnost. V začetku tekme pa je napako storil tudi Goffi, kar še enkrat potrjuje, da Triestina nujno potrebuje Peres-sina, ki bi lahko zagotovil moštvu večjo bero zadetkov. Do takrat o gotovih zmagah, predvsem na tujem, sploh ni govora. Zanimivo je tudi dejstvo, da je na domačem terenu Triestina dosegla kar 8 zadetkov (poprečno 2 na tekmo!) ob približno enakem številu priložnosti pa na tujem le tri. Med najboljšimi igralci gostov bi omenili presenetljivega Marcata, Berti ja, vratarja Vaisecchi j a in zveznega igralca Fontano, ki se na razmočenih terenih vedno dobro znajde. Med domačini sta se izkazala Mazzola, brat slovitega igralca Interja ter Perego. Negativna serija za Udinese se nadaljuje. Tokrat so Videmčani remigali doma proti Trevisu (0:0). Re- VČERAJ V TURINU Umrl je Ferrini zultat pa ne sme varati, saj bi domačini lahko celo izgubili. Vratar Marcatti je dvakrat izredno posegel in rešil svojo mrežo. «Belo-čmim» se predvsem pozna odsotnost režiserja D’Alessia, vendar pa tako slaba igra kljub temu preseneča. Udinese sicer še vedno vodi na lestvici, saj so tudi ostali neposredni kandidati za končno zmago precej «počasni», vendar jo taki spodrsljaji u-tegnejo še drago stati. A. K. Po večdnevni agoniji je v Turinu ®e.rai umrl znani italijanski nogo-i i K B’0rgio Ferrini. Že avgusta te d0"*! možgansko krvavitev, kate-0 so mu zdravniki odpravili, ven-ar je prišlo kasneje do novih zaple-I m včeraj je ob 13. uri preminil. T frr',n! se je r°dil pred 37 leti v m u, kjer je igral tudi za Ponziano, a o pa je vrsto let nastopal za To-no ,pri katerem je bil tudi kapetan n v zadnjem času pomnžni trener. lii et7mi 'e bil sedemkrat član ita-lanske državne reprezentance, pouf tega je nastopil petkrat v B re-P ezentanci, šestkrat pa v mladinski reprezentanci. Ferrini zapušča ženo in dva otro-a. enajstletno Cristino in osemletnega Amosa. KADETI Vesna - S. Marco NARAŠČAJNIKI Kras - Portuale 0:5 Catanzaro - Roma X Cesena - Bologna X Foggia - Napoli X Genoa - Sampdoria X Lazio - Perugia 1 Milan - Juventus 2 Torino - Inter 1 Verona - Fiorentina 2 Ascoli - Palermo 1 Cagliari - Atalanta 1 Ternana - Novara X Padova - Mantova X Livorno - Spezia X NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI K.RAS V NEDELJO NA ROBU PORAZA Proti novincu Regaldiju je zmagal s 5:4 Pregovor pravi, da je vse dobro, di negativnega poteka srečanja. Ve kar se dobro izteče. To velja kot nalašč za nedeljski krstni nastop Krasovih deklet proti ekipi Regaldi Novara, saj so lanske podprvakinje slavile nepričakovano tesno zmago s 5:4, potem ko so že bile na robu pravcate katastrofe. Kje iskati vzroke za ta negotovi nastop proti novincu v ligi? Globljih razlogov oziroma tehničnih vzrokov sploh ni, šlo je le za nesrečen dan, ko se naenkrat nakopičijo negativni vplivj raznih okoliščin. Ni skrivnost, da so krasovke pričele pozno s pripravami, torej njihova forma ni še najboljša. Nasprotnika so tudi podcenjevale, saj se ne bi sicer predstavile na igrišču le pet minut pred pričetkom srečanja. To pa je bila posledica nekaterih rahlih nesporazumov, do katerih je prišlo, hote ali nehote, med igralkami in trenerjem ter namiznoteniškim referentom. Vsa stvar je bila že razčiščena in pojasnjena, k sreči pa so se dekleta rešila «skozi šivankino u-ho» in se izognila pekočemu porazu, ki b; v danih pogojih niti ne bil nezaslužen. Državna prvakinja Sonja Miličeva je bila kot običajno najboljša in je gladko odpravila vse svoje tri nasprotnice. Dejansko je prav ona dajala svojim soigralkam pogum, da nadoknadijo zamujeno, s prikazano igro pa je upravičila svoj sloves, čeprav je postala malo živčna žara- NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI PO NEDELJSKEM PRVENSTVENEM KOLO ZAPLET NA SPODNJEM DELU LESTVICE Z razliko ene točke je kar sedem ekip - Med našimi moštvi se je najbolje odrezala Zarja snaverjeva je kot prva stopila za zeleno mizo povsem neogreta, tako da je omogočila svoji tehnično slabši nasprotnici, da povede kar z 12:1(!), nato je sicer izenačila na 17:17. ven- j dar pa ni bila psihično pripravlje-! na in je gladko izgubila. Tudi v dru-1 gem srečanju Silvana ni zaigrala \ sproščeno in je morala položiti o-rožje pred vse prej kot nepremagljivo Marascovo. Komaj v zadnjem srečanju je pokazala vse svoje znanje in za gostujočo igralko je bilo konec vseh upanj na zmago. Žigono-va je delno odpovedala le v prvi tekmi, nakar pa je tesno izgubila z Bertoncellovo in pri stanju 4:4 (potem ko so gostje že vodile s 4:2!) je z veliko avtoriteto osvojila odločilno točko in zagotovila končno zmago Krasovim barvam. Razveseljivo je torej, da so Kra-sova dekleta brez vsakršnih posledic prestala ta krstni nastop, na katerega je treba čimprej pozabiti in gledati z zaupanjem na bodoče zahtevnejše preizkušnje. KRAS — REGALDI NOVARA 5:4 Vesnaver - Bocale 0:2 (20, 10) Žigon . Marasco 0:2 (14, 19) Milič - Bertoncello 2:0 (10, 21) Vesnaver - Marasco 1:2 (—16, 18. 12) Milič - Bocale 2:0 (18. 16) Žigon - Bertoncello 1:2 (14, —9, 18) Milič _ Marasco 2:0 (17, 18) Vesnaver - Bertoncello 2:0 (10. 12) Žigon - Bocale 2:0 (16,15) —bs— Zarja — San Marco 4:1 (2:1) ZARJA: Puzzar, Žagar, Ivo Grgič, Kralj, Trampuž, Križmančič, Darko Grgič, Marc (Jakopino), Metlika, Terčon, Ražem. SAN MARCO: Pellis, Benvenuti, Candusso, Lanza, Fabio Stradi, Tof-fanin, Zugan, Rinaldo Stradi, Colja, Pavcr, Fazio, 13 Paolo Stradi. STRELCI: v 2. min. p.p. Kralj, v 6. min. Darko Grgič, v 11. min. Zugan, v 10. min. d.p. Kralj, v 26. min. Metlika. Po štirih porazih in enem remiju je Zarja končno zmagala in to z visokim rezultatom proti odpornemu San Marcu. Do izraza so prišli predvsem bazovski napadalci, ki so doslej dali samo dva gola. Zarja je z dobro igro na sredini igrišča povsem nadigrala nasprotnika in že v drugi minuti p p. vodila po zaslugi Kralja, ki je naubranljivo streljal izven kazenskega prostora. Štiri minute kasneje pa je celo podvojila z dobrim strelom Darka Grgiča. Vse je kazalo, da bo naloga Bazovcev lahka, ko je Zugan izkoristil napako obrambe in zmanjšal razdalje na 2:1. Zarja je začela z napadalno igro in zgrešila vrsto golov, medtem ko je San Marco odgovarjal z neurejenimi protinapadi. V drugem polčasu so gostje prevzeli pobudo v svoje reke, vendar dobra Zarjina obramba in sredina igrišča nista dopuščali presenečenj. Nasprotno, Bazovci so bili tisti, ki so v 15. min. potrojili z dobrim Kraljem in enajst minut kasneje spravili rezultat na varno z golom Metlike. Gostje niso vrgli puške v koruzo, vendar so morali s sklonjeno glavo z igrišča. Tekma je bila na dobri tehnični NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Slovenski derbi Union-Gaja brez zmagovalca Mladost se je povzpela na 3. mesto lestvice Primorec nadaljuje s serijo zmagovitih nastopov - Poraz Kram Union — Gaja 1:1 (1:0) UNION: Delak, Muiesan, Morabi-to, Paludetto, Bencich, Begatin, Vicini, Lombardi, Milinco, Lafata, Pistilli, 12 Veljak, 13 Suligoi. GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Rismondo, Čermelj, Viviani, B. Gregori, Grgič (E. Gregori), Bol-cich, Zuzich, Verše, 12 G. Gregori. STRELCI: v 39. min. p.p. Paludetto, v 4. min. d.p. Bolcich. Igro je vseskozi ovirala voda, tako da ni ne ena in ne druga ekipa pokazala izrazito dobre igre; dodati pa moramo, da igra tehnično ni bila niti preveč slaba. Skozi oba polčasa se je odvijala na sredini igrišča, le izjemni so bili napadi. V prvem polčasu je Union igral bolje od gostov, v drugem polčasu pa so gajevci prevzeli igro v svoje roke. V prvem polčasu je treba omeniti lepo akcijo Uniona, ki bi lahko privedla do zadetka (v 25. min. p.p.). Akcijo je prekinil sodnik zaradi napake Gajine obrambe, prosti strel pa je lepo odbil vratar Kante. Pet minut kasneje je imela priložnost Gaja, ko je vratarju Delaku ušla žoga iz rok. Toda «zeleno-rumeni» niso utegnili potisniti žoge v mrežo. V 40. min. je Union zadel prečko z odličnim Morabitom; to so bili trenutki, ko je imel Union v rokah igro in so se gajevci branili požrtvovalno, večkrat pa tudi ne povsem pravilno. Tako je dosegel Union zadetek iz prostega strela. Streljal je Paludetti, ki vratarju Gaje ni prizanesel in je lep strel poslal v kot mreže. Drugi polčas se je začel z Gajo v napadu, tako da je že po 4 minutah igre dosegla izenačenje z lepo akcijo in z zaključnim strelom Bolcicha. Sedaj je imela ekipa Gaje vajeti igre v svojih rokah, toda ni znala izkoristiti te prednosti, tako da je Union lahko večkrat igral v protinapadu in ustvarjal nevarne akcije. Naj omenimo tisto, ko je v 25. min. d.p. vsa prva vrsta Uniona lepo zaigrala. To so bili glavni dogodki nedeljskega srečanja. Naj dodamo, da sta lahko obe ekipi zadovoljni z rezultatom, čeprav bi lahko Union zaslužil kaj več. MAURO Primorec - Roianese 2:0 (2:0) PRIMOREC: Pavatič. Štoka, A. Milkovič, Čuk, Sosič, Husu, V. Milkovič, Valdi Možina, Mauro Kralj II., Pavel Kralj, Mauro Kralj I., 12 Mirko Kralj, 13 Doro Možina, 14 Stojkovič. ROIANESE: Carbonare, Manfreda, Fichera, Valvassori. Paliluzzi, Nicolodi, Biolchi, Vigini. Trincas. Cernigoi, Alfieri. 12 Colussi, 13 Boccia. Strelca: v 42. min. p. p. Mauro Kralj I., v 44. min. Pavlo Kralj. Serija zmagovitih nastopov se za Primorca nadaljuje. Tudi tokrat so Trebenci odpravili nasprotnika s čistim rezultatom. Gostje so bili precej trd oreh in v prvem oolčasu enakovreden nasprotnik Primorcu. Trebenci pa so tokrat igrali veliko bolje kot v prejšnjih prvenstvenih nastopih in prav zaradi tega jim je uspelo priti do zaželenega rezultata. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, z redkimi priložnostmi za obe ekipi. Obrambi obeh moštev sta namreč dobro odbijali. V 42. min. pa je Mauro Kralj izkoristil edino napako v obrambi gostov in povedel v vodstvo svoje moštvo. Gostje se še niso organizirali, ko so Trebenci že podvojili. Valter Milkovič je poslal žogo na sredino kazenskega prostora kjer je Pavel Kralj zelo lepo ukanil vratarja Tržačanov. V drugem polčasu so gostje začeli napadati z vso vnemo. Trebenci pa so v hitrih akcijah neštetokrat prišli do zrelih priložnosti. Tudi Roianese je imel nekaj izrednih priložnosti, ki jih je Primorčev vra tar Pavatič z izvrstnimi posegi u-branil. Ob neki priliki mu je po- magala tudi prečka, tako da je rezultat ostal neizpremenjen. Trebenci so igrali bolj umirjeno in to se je tudi poznalo saj so tako pokazaii lepo, odprto igro, s hitrimi akcijami, ki so vedno spravile v veliko zagato nasprotnika. Obrambi pa je z umirjeno igro doprineslo, da tudi v tej tekmi ni prejela gola. s. ii Bruno Križmančič tm L. Capriva — Mladost 0:T L. CAPRIVA: Blažič, Feresin, Pe-rurin, Braida, Tofful, Silvestri, Co-cetta, Tosetti, Marangon, Grion, Silvestri. MLADOST: Todon, Faccio, Gellini, Dužman, Ulian, Barbana, G. Ferfolja, Zampa, A. Ferletič, Pahor, K. Ferfolja. SODNIK: Del Fabbro iz Ronk. STRELEC: v 80. min. Ferletič (lime trovka). Doberdobska Mladost si je v nedeljo v petem kolu tretje amaterske lige priborila tretjo zaporedno zmago nad solidno enajsterico iz Koprivnega, ki je lansko leto nastopala v drugi amaterski ligi. Naši fantje so osvojili srečanje na sredini igrišča, saj so bili tokrat skozi celotnih devetdeset minut boljši od nasprotnikov. Tokrat sta se posebno odlikovala Pahor na sredini, ki je bil brez dvoma najboljši na igrišču, in Gabriel Ferfolja. Čeprav ni dal zadetka, je potrdil, da je v odlični formi. Omenimo naj še to, da je bilo igrišče slabo in naši fantje so na tem igrišču pokazali res lep nogomet. Tekma se je začela na sredini igrišča z rahlo premočjo domačinov, ki so izvedli nekaj akcij, toda nobena od teh ni ukanila pazljive kraške obrambe. Tu se je posebno izkazal Gellini, ki je skupno z Dužmanom tvoril nepremagljivo obrambo. Bolj ko je mineval čas so naši igralci začeli napadati nasprotnikova vrata. V 15. minuti lep strel Karla Fer-folje, ki pa je šel le za las čez vratnico. Minuto kasneje je Gabriel Ferfolja preigral domačega branilca in ko je bil sam pred vratarjem ga je ta podrl, sodnik pa ni niti dosodil prostega strela v kazenskem prostoru. Do konca polčasa so u-stvarili naši fantje še veliko priložnosti, predvsem se je tu izkazal srednji napadalec Ferletič, a naši napadalci v tem delu niso imeli posebno grSce)^?«* V t t V drugem delu srečanja so Dober-dobci ostreje pritisnili na kazenski prostor gostov. Takoj so ustvarili veliko priložnosti za gol, a domačinom je uspelo ustaviti naval in igra se je začela odvijati na blatni sredini igrišča. Ko smo bili prepričani, da se bo srečanje končalo z belim rezultatom, ki bi seveda ugajal domačinom, je sodnik dosodil dokaj dvomljivo 11-metrovko. zaradi prekrška nad Karlom Ferfoljo, katero je lepo realiziral Aldo Ferletič. Manjkalo je le deset minut in gostom ni uspelo več premagati naše obrambe. S tem se je Mladost povzpela na povsem zasluženo tretje mesto lest- Fabio Gergolet vice. Kras — Inter SS 0:2 NOGOMET . Sklic reprezentantov za tekmo z Anglijo RIM, 8. — Italijanska nogometna zveza je danes sklicala naslednje reprezentante za tekmo z Anglijo, ki bo v Rimu 17. t.m.: Antognoni (Fiorentina). Benetti (Juventus), Bettega (Juventus), Capello (Milan), Castellini (Torino), Causio (Juventus), Cuccureddu (Juventus), Facchetti (Intemazionale), Gentile (Juventus), Graziani (Torino), Mozzmi (Torino), Paolino Pu-lici (Torino), Patrizio Sala (Torino), Savoldi (Napoli), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus) Zaccarelli (Torino), Zoff (Juventus). Dež, ki je razmočil nogometna igrišča, je bil glavni protagonist šestega kola prvenstva 2. AL. Na blatnih igriščih je bilo skoraj nemogoče igrati in zato so bili izidi precej pogojeni od vremena. Vodečo ekipo Op. Supercaffè ni zaustavilo niti b'ato, saj so Openci v anticipirani tekmi v soboto premagali Edile Adriatico in s tem želi peti zaporedni uspeh, s katerim so povečali prednost pred drugouvrščeno Rosandro, ki v Križu proti Vesni ni dosegla več kot remi. Če se je stanje na vrhu lestvice nekoliko razjasnilo so izidi nedeljskega kola povzročili precej zapletljaja na spodnjem delu lestvice. V razdalji ene same točke imamo sedaj kar sedem ekip. Od teh se je najboljše odrezala bazoviška Zarja, ki je na račun S. Marca (Devin) prišla do prve prvenstvene zmage, katero pa še vedno zasledujejo tri ekipe in sicer Flaminio, ki je tokrat igral neodločeno proti S. Sergi::, Zaule, ki so podleg'e Opicini in Pro Farro, ki si je po treh zaporednih porazih opomogla in proti Co-stalungi prišla do tretjega zaporednega remija. Dobro so se tokrat odrezali tudi Brežani, ki so s klasičnim izidom premagali S. Marco in s tem dohiteli na sredi lestvice Primorje, ki proti Auri-sini ni doseglo več kot remi. Prav s’ednji dve enajsterici (Primorje - Breg) sc bosta v nedeljo pomerili na proseškem pravokotniku. Derbi bi moral biti zelo zanimiv. IZIDI 6. KOLA Costai unča - Pro Faina 1:1 Vesna - Rosandra 1:1 Flaminio S. Sergio 0:0 Aurisinu - Primorje 1:1 E. Adriatica - O. Supercaffè 0:1 Opicina - Zaule 2:1 Zarja - S. Maro Duino 4:1 Breg - S. Marco 2:0 le srtW5\ Op. Supercaffè «r# mokre rjuhe, ki naj bi predstavljale šotor POOF. npt d- . ,nji dan sem obiskal še ranjenega tovariša Stanu *«BiZjaka-Kostj°- ^ je ležal v drugem šotoru. Imel je ko ' reiJeao ievo roko in hude bolečine. Težko mu je bilo, je zvedel, da ga zapuščamo in da odhajamo vsi skupaj na vzhod, v moj velikovški okraj. imPi- aPus® smo Mačensko goro. Ko smo se vračali, smo i posebno srečo, saj smo se le pri šmarjeti spotaknili nad fašisti, ki so se ravno vkrcali v avtomobile, da bi se odpeljali proti Galiciji. Bor se je kmalu poslovil in zavil proti Dravi. Matjažu in Ahacu se je zdela pot obupno dolga. Skušal sem ju tolažiti s pripovedovanjem o krajih in vaseh, mimo katerih smo hodili. Pa tudi meni se je kmalu zataknilo. Opazila sta, da sem večkrat zamišljen. Pa sta me začela zbadati na račun Mire, ki sem jo pustil v zemljanki. Vedela sta namreč za moje «srčne zadevščine» in me s porednimi dovtipi skušala spraviti iz ravnotežja. Nista uspela. Ni mi pa bilo prav lahko pri srcu. Zamolčal sem jima, da sem Miro zapustil, ko je imela težko pljučnico. Odsoten pa sem bil šest tednov, vesti nisem imel nobene in tako sem lahko pričakoval dobro ali slabo. Včasih sem pomislil, da je medtem podlegla. Takrat mi je bilo naravnost neznosno. Pokazal pa nisem. Tolažil sem se tudi s tem, da so pri njej tovariši, katerim sem popolnoma zaupal: Majda, Zala, Korošec, Dobnik, Lona. In vendar, ako bi ob povratku našel le njen grob? Spoznal sem se z njo v najtežjih trenutkih življenja, med partizansko borbo. Tolikokrat sva skupaj zrla smrti v^ oči. To pa ustvarja močnejše vezi, kot so vezi, ki jih stkeš v mirnem .nenevarnem življenju. Vezala so naju čustva, vezala značaja, vezal svetovni nazor... Ko smo že stopali po lovskih stezicah Ojstre, sta Matjaž in Ahac utihnila. Tedaj sem jima že jaz moral vsake pol ure zalivati «rože morale» z zatrjevanjem, da bomo vsak hip prispeli na cilj. Zmolčal sem jima seveda, koliko uric hoda je še pred nami. Res smo bili že vsi skupaj tako utrujeni, da nas je le še smeh držal pokonci. Ko sem torej povsem resno pravil, da bom na stara leta popravljal steze po državnih loviščih, je bil Ahac neizmerno ogorčen. Izjavil je, da po vojni še po stopnicah ne bo hodil, kaj šele, da bi pohajal po gorah Končno smo le prišli na cilj : k zemljankama Okrajnega odbora pod Gladko pečjo. Miro sem našel zdravo in polno življenja. SREDI GOZDA Pod Topico, Plešivcem in Ojstro je bilo vse polno zemljank. Vsaka organizacija je imela svojo. Prispeli smo na smrt utrujeni do okrajne tehnike in okrajnega središča. Ti dve zemljanki sta bili samo deset minut druga od druge. V prvi je gospodaril Alojz Višnjar-Slavec s Hotimirjem, Miro, Majdo in Bogomilom; v drugi se je zdravil okrajni sekretar Stane Mavrič, v njej pa so prebivali še sekretarka SKOJ Slavka ter Draga in Lona, ki sta bili nekakšni gospodinji. Tu pod Ojstro in Topico je bilo več miru kakor na «divjem zahodu». Tu so bili pravi pogoji za uspešno delo Pokrajinskega odbora. Že naslednji dan smo začeli iskati primeren prostor za zemljanke PO. Res smo ga našli pol ure od tod za Prevernikovim vrhom v Lužah. Tam je v kakih štirinajstih dneh zrasla sredi gozda, gosto zaraščenega z debelimi smrekami, prava pravcata vasica z bivališči, pisarnami, kuhinjo in «kasarno» za vojsko. Mnogo debelih smrek je morale žrtvovati les in lubje za stene in streho. Tod nismo gradili zemljank, temveč prave moderne barake z velikimi okni, tako da smo v njih delali kot v uradu. Mi smo se naselili v pisarnah, komandir zaščitne čete Majski s svojo «vojsko» je zasedel «kasarno», naša kuharica Lona pa kuhinjo. Lona-Marija Kogoj je bila mati dvanajstih otrok. Preden je šla v partizane, je pustila pri sorodnikih dvanajst dni starega dojenčka. Oditi je morala, ker bi jo sicer zaprli, kar so storili že z možem Lukijem, sinom in hčerko, ki so že od leta 1942 podpiral, partizansko vojsko. V tej vasici je bilo živo noč in dan. Vrstili so se posveti, odhajal’ smo na teren in se vračali z obširnimi poročili; prihajali so kurirji, aktivisti, snovali in uresničevali smo načrte, hkrati pa smo se živahno dopisovali s pomembnejšimi ljudmi po Koroški. Pisali smo tudi bivšemu poslancu župniku Starcu in mu natančno obrazložili cilje Osvobodilne fronte in naše delovanje na Koroškem. Prejeli smo tudi mnoga pisma. Eno izmed njih nam je poslal koroški duhovnik Izidor. Med drugim je pisal : «Da do te velike selitve koroških Slovencev ni prišlo, je zasluga slovenskih partizanov — Osvobodilne fronte. Partizani so se s pravično sodbr maščevali nad krivci pne selitve in vsaj v obmejnih krajih pregnali Kanalce in Tirolce, naseljene po domovih pregnanih koroških Slovencev, če bi ne bilo partizanov, bi poromali vsi kot delovna sila v nemško suženjstvo...» Končal je pa takole: «Zdaj se bliža veliki trenutek, ko se bomo združili... ter samostojno odločali o svoji usodi. V tem velikem času bodimo složni in edini ter povečajmo svoje napore za skorajšnjo osvoboditev.» Tisti čas smo prejeli tudi prve pošiljke angleškega o-rožja, ki so ga nam poslali z letali. Tudi Pokrajinski odbor je od tega dobil nekaj brzostrelk. Teh pošiljk smo bili zelo veseli, saj je od tovarišev POOF le Matjaž imel italijansko brzostrelko. Tedaj sem jo dobil tudi jaz, vendar sem jo kmalu odstopil Mihi Riglu - Petru. Orožje so nam metali na področju Koprivne in Košute, pozneje pa celo na Svinško planino. Zlasti smo bili veseli težkih zimskih plaščev, ki smo jih predelavah v hlače in vojaške suknjiče. Cesto smo se jezili na naše zaveznike, kajti zdelo se nam je, da nalašč nagajajo V Koprivno so vrgli strojnice brez zapi-račev, zapirače pa so odvrgli na Košuto. Nekega dne so nam odvrgli letake, pa tudi tiskarski stroj, ki je tehtal le nekaj sto kilogramov. Bili smo navdušeni. Koliko truda nas je stalo, preden smo ga privlekli po strminah in grapah do naše tehnike. Ko pa smo ga sestavili, smo ugotovili da manjka nadvse važen del in da vsa tiskarna ni za rabo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 RP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej piačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeijah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 RIMORSKI DNEVNIK Stran 6 9, novembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000 Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i j Član italijanske J in tiska ^ TZTT- ZV'“ £aS°B I Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FIEG STOPNJEVANJE NASILJA V OKVIRU STRATEGIJE NAPETOSTI NOVE PROVOKACIJE SKRAJNEŽEV Z ATENTATI NA SEDEŽE STRANK Napadli so sedeže komunistične partije, brssanskodemokratske stranke in misovskega gibanja ■ V Neaplju sežgali avto vodje oddelka v Ital sider VIDEM, 8. — V okviru splošne strategije napetosti, ki jo že dalj časa in čedalje bolj pospešeno vodijo netilci politične mržnje in sovražniki demokracije, je prišlo danes do novih atentatov, sicer v Vidmu, Lucci, Pizi, Spoletu in Neaplju. V Vidmu so neznanci ponoči z dvema zažigalnima steklenicama razdejali prostore mladinskega gibanja krščanskodeznokratske stranke na Trgu Gorgo. Škoda znaša nad 3 milijone lir. Načelnik političnega oddelka kvesture dr. Mignacca, ki vodi preiskavo, je povedal novinarjem med drugim, da teče preiskava v treh smereh. Predsednik deželnega odbora Fur-lanije-Julijske krajine Comelli je atentat odločno obsodil in ga označil kot poskus, da se spodkopljejo temelji omikanega sožitja v deželi, kjer ravno sedaj številni težki problemi zahtevajo od vseh političnih, PES STRELJAL NA PEŠCA Definicija privlačne novinarske vesti je bila od vedno naslednja: privlačna vest ni, če pes ugrizne človeka, temveč če človek ugrizne psa. No, v Lu-nevillu v Franciji se je zgodilo nekaj, kar bo za tamkajšnje časnikarje verjetno prava poslastica, saj res ni vsakdanji dogodek, če pes, pa čeprav lovski, strelja na človeka, kot se je zgodilo v tem francoskem mestecu. Vest je naslednja: človek, ki je hodil po pločniku, se je kar nenadoma zgrudil, ko ga je krogla iz puške zadela v ramo. Strel, kot so ugotovili, je sprožil pes, ki je skočil na puško, ki jo je njegov gospodar pustil prislonjeno pri oknu hotela, v katerem je stanoval. Krogla je na srečo nesrečnega pešca le oplazila. družbenih in kulturnih dejavnikov enotno nastopanje. Omenjene probleme so že zaostrile posledice potresa. Predsednik Comelli je pozval vse resnične demokrate v deželi, naj izolirajo in odklonijo vsak nadaljnji poskus provokacije; takšna dejanja sodijo namreč v okvir nevarnega načrta za preprečitev nadaljnjega demokratičnega razvoja oz. za zadušitev svobode v Italiji. Nekateri menijo, da gre pripisati atentat na sedež KD v Vidmu nezadovoljstvu prebivalcev tistih krajev v deželi, ki jih je razdejal potres in kjer se položaj po 6 mesecih še vedno ni zanje tako izboljšal, kakor so se nadejali in kakor jim je tudi bilo obli ubi jeno. V zgodovinskem središču Lucce so ravno tako ponoči z zažigalnimi steklenicami napadli sedež misovskega (neofašističnega) gibanja, vendar brez škode. Čudno je. da ni atentatorjem uspelo vreči skozi razbito okno niti ene od štirih molotovk. Nekoliko več škode so atentatorji povzročili v Spoletu, kjer so z dvema zažigalnima steklenicama ožgali vhodna vrata sedeža MSI-DN. Nasprotno pa vlada pravo razdejanje v sekciji komunistične partije 'v mestni, četrti San Marco v Pizi, ki so jo sežgali neznanci davi. Sekcija se nahaja v prostorih krožka Brogiotti, kamor so zločinci vdrli s strehe. Tla in pohištvo so polili z bencinom, nato pa podtaknili vžigalico; siloviti požar je uničil svežnje dokumentov, knjige, raznovrsten propagandni material in več zastav. Vodstvo krajevne KPI je v protestni noti poudarilo neizpodbiten fašistični pečat in zahtevalo od jpri-stojnib dejavnikov, da storilce čim-prej zasledijo in postavijo na zatožno klop. V neapeljskem predmestju Bagnoli pa so v nočnih urah sežgali avtomobil opel manta, ki je last žene od-delkovodje jeklarne Italsider Giaco-ma Costagnija. Odgovornost za dejanje so prevzeli zagovorniki nasilja, ki se imajo za levičarje in branilce prolet.arstva. Davi je namreč mlajši moški sporočil neapeljskemu uredništvu tiskovne agencije ANSA, da leži v neki javni telefonski govorilnici na območju Vomera zanimiv letak. U-redn:k agencije ga je res našel in bil je podpisan s tem-le geslom; «Za izgradnjo Vietkonga v velemestu». Letak pravi med drugim, da je šlo pri atentatu za maščevanje nad Costagnijem zaradi niegovega proti delavskega in protisindikalnega delovanja. Letak napada tudi načrt o preustroju jeklarne, češ da je odkrito naperjen proti delavskim in proletarskim koristim. Namen takih in podobnih dejanj Ja ustvariti v Italiji vzdušje hude na petosti, prav tako vzdušje torej, ki so si ga vsa poslednja leta želeli neofašisrični morilci in atentatorji, da bi nekako opravičili potrebo po zrušeniu zdajšnje ureditve v državi. Podobnega mnenja so tudi predstavniki vsedržavnega združenja ANPI. sindikalne federacije CGTL-CISL-UIL in političnih strank KPI. PSI. PSDI, PRI, KD in PLI, ki so izdali protestno noto ob včerajšnjih dogodkih v Melegnanu (v milanski pokrajini), med katerimi je prišlo do aretacije 12 skrajnolevičarskih elementov. Obenem so bili štirje karabinjerji laže ranjeni, dva pa ležita v bolnišnici. Samozvani protifašistični odbor «Comitato antifascista militante di Melegnano» je priredil protifašistično zborovanje, na katerem naj bi zbrali potrebne podpise za zaprtje sedeža neofašističnega gibanja MSI na glavnem trgu v Melegnanu. Iz nepojasnjenih razlogov je prišlo do hudih izgredov in karabinjerji so večkrat ustrelili v zrak. Slednji pravijo, da so posegli z namenom da preprečijo pretep v baru, kjer sta pripadnika omenjenega odbora napadla mladega fašista: samozvani skrajni levičarji trdijo, da je neki karabinjer raztrgal več njihovih letakov, kar naj bi sprožilo razumljivo reakcijo, a skupno sporočilo partizanskega združenja, sindikatov in strank pravi, da so igrele načrtno povzročili pristaši protifašističnega odbora, ki z resničnim protifašističnim gibanjem nimajo nobenega o-pravka. Podpisniki izražajo tudi solidarnost ranjenim karabinjerjem. (dg) se rodili v petek v Neaplju. Novorojenček je ob rojstvu tehtal le 850 gramov in je bil bolj razvit od svojih bratcev, ki so umrli takoj po rojstvu. Gre omeniti, da so bili rojeni predčasno, se pravi po šestih mesecih nosečnosti in da so umrli zaradi premalo razvitih dihalnih organov. Kljub temu, da so jih dali v posebne zračene malčki umrli. inkubatorje Začetek procesa proti Scarpi in «kameradom» Umri (udi zadnji od neapeljskih šesterekov NEAPELJ. 8. —- Danes ponoči je umrl še zadnji od šesterekov, ki so sati kar 60 prič. liliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii,i|l|lll|,,|,umni,,n KRALJICA ELIZABETA V LUKSEMBURGU LUCCA, 8. — Po dveh odložitvah se je danes začela pred porotnim1 sodiščem razprava proti 20-letnemu Claudiu in njegovemu 23-letnemu bratu Giampao-lu Scarpi, 20-letnemu Robertu Zuppellu, 19-letnerr.u Alessandru Smoilisu in 20-letnemu Dagnoru Nolichu, vsi znani desničarski škvadristi iz Trsta, ki so obtoženi, da so 26. avgusta 1973. leta v Lidu di Camaiore napadli z nožem in hudo ranili tedaj 17-letnega razna-šalca «Unità» Franca Polettija. Proces, kateremu sta prisostvovala samo Smoliš in Giampaolo Scarpa, bo trajal več dni, saj bo moralo sedišče zasli- SEJA ZVEZNEGA SVETA SFRJ ZA MEDNARODNE ODNOSE Danes jc dopotovala na tridnevni ut adni obisk v Luksemburg britanska kraljica Elizabeta. Spremlja jo mož, knez Filip. Na letališču sta visoka go sta sprejela luksemburški državni poglavar, vojvoda Jean in vojvodinja Josephine Charlotte Uresničevanje helsinških sklepov prispevek k novim odnosom v Evropi Poročilo zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica v luči priprav na beograjski sestanek prihodnje leto (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Danes je bila pod vodstvom člana predsedstva Jugoslavije Cvijetina Mijatoviča seja zveznega sveta za mednarodne odnose. Obravnavali so nekatera aktualna vprašanja iz dosedanjega u-resničevanja sklepov zaključnega dokumenta konference o evropski varnosti in sodelovanju ter jugoslovanske dejavnosti v pripravah na beograjski sestanek prihodnje leto. Na seji so sodelovali tudi predstavniki zveznih organov in družbenopolitičnih organizacij ter zastopniki republik in avtonomnih pokrajin, u-vodno poročilo pa je imel zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Kot pravi sporočilo seje so poudarili. da je uresničevanje sklepov helsinške konference konkreten prispevek h graditvi novih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Pomembno izhodišče za u-spešno uresničevanje sklepov zaključnega dokumenta je v tem, da je v Evropi v bistvu še naprej navzoča splošna usmeritev k popuščanju napetosti in razvijanju sodelovanja. V zvezi s tem so poleg zelo pomembnega prispevka Jugoslavije in Italije z urejanjem mejnih in drugih vprašanj, omenili tudi okrepljeno dejavnost gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, prizadevanja za razvoj balkanskega gospodarskega sodelovanja ter druge regionalne in širše evropske akcije, pa tudi rezultate na področju gospodarstva, informacij, kulture in izobraževanja ter pri prijavljanju vojaških manevrov in izmenjavi opazovalcev. Zvezni svet za mednarodne odnose je, kot pravi sporočilo, opozoril, da so navzoče tudi nekatere težnje, ki zaviralno vplivajo na uresničevanje helsinških sklepov, kar izvira predvsem iz obstoječe blokovske razdelitve v Evropi. Posebno pozornost so namenili razmerah v Sredozemlju in ugotovili, da so izostala skupna prizadevanja, da bi tudi na tem nevralgičnem območju začeli uresničevati duha in črko sklepnega dokumenta iz "Helsinkov. Glede na to, je po mnenju zveznega sveta za mednarodne odnose nujno, da se razvije širša, or-ganizarana dejavnost, predvsem sredozemskih držav, da bi v pripravah na beograjski sestanek dosegli napredek tudi na tem področju. Na seji so ugotovili, da počasno ali enostransko uresničevanje sklepov iz Helsinkov spremljajo tudi akcije, ki niso v skladu z njimi in v zvezi s tem so opozorili na nespoštovanje pravic narodnostih manjšin v nekaterih državah. Svet je opozoril tudi na potrebo, da bi na sestanku v Beogradu prihodnje leto poleg analize doslej doseženega obravnavali tudi s posebno pozornostjo iskanje poti za hitrejše in popolnejše uresničevanje sklepov iz Helsinkov. V zvezi s tem so poudarili nujnost večjega napredka raznih oblik sodelovanja držav udeleženk na področju gospodarstva in kulture v najširšem pomenu, pri kroženju ljudi, blaga, tehnologije in informacij. Sporočilo pravi, da je zvezni svet za mednarodne odnose tudi ugotovil, da je Jugoslavija v svoji zunanjepolitični dejavnosti zlasti v sodelovanju z evropskimi državami stalno delovala v duhu helsinških sklepov in svojo prakso prispevala in še naprej prispeva k doslednemu izvajanju sklepne listine evropske konference o varnosti in sodelovanju. Pozitivno so ocenili jugoslovansko dejavnost, da bi s posvetovanji in izmenjavo mnenj z zainteresiranimi državami čimbolje pripravili sestanek v Beogradu, na katerem bo- do prihodnje leto pregledali uresničevanje helsinških sklepov. Ob koncu sporočilo pravi, da je zvezni svet za mednarodne odnose priporočil vsem organom in organizacijam v federaciji, republikah in pokrajinah, da se, upoštevajoč podane predloge in pripombe, kar najbolj zavzamejo v sami državi in tudi v zunanjepolitični dejavnosti za dosledno uresničevanje sklepov evropske konference o varnosti in sodelovanju in tako prispevajo tudi k uspehu beograjskega sestanka prihodnje leto. VLADO BARABAŠ «Etnično sorazmerje» v javnih službah na Južnem Tirolskem BOČEN, 8. — Računski dvor je registriral ter odobril izvršilne norme o narodnostni proporcionalnosti pri javnih službah na Južnem Tirolskem, kakor jih predvideva «paket» za nemško manjšino. Na osnovi teh norm «pravično etnično razmerje» v javnih službah v bocenski pokrajini postopno uresničevano tja do leta 2006, se pravi v 30 letih. Trenutno je namreč v bocenski pokrajini v javnih službah le 20 odstotkov pripadnikov nemške narodne skupnosti, «pravično razmerje» pa določa kri- tje dveh tretjin razpoložljivih mest. Nemce bodo torej postopno zaposlovali v nadomestilo za premeščene ali upokojene Italijane. Sicer pa določajo norme, da morajo tudi uslužbenci italijanske narodnosti obvladati nemščino. Norme bodo v kratkem objavljene v uradnem listu. SEUL, 8. — Obalna straža južno-korejske mornarice je javila, da je 260 ribičev utonilo med silovito nevihto, ki je pred tednom dnj razsajala na območju otoka Ulnung na Japonskem morju. Po 9 dneh iskanja izvidnice niso našli nobenega sledu za 17 ribiškimi ladjami, zaradi česar so prišli do zaključka, da se ni nihče rešil. GENOVA, 8. — Kar štiri leta je Rita Luciani por. Geminianj izkoriščala zakon, ki prepoveduje pripor nosečnice, ki vrhu tega doji vsaj 6 mesecev starega otroka. Od 1973. leta so proti njej, ki bi morala presedeti 14 mesecev in 7 dni zapora, izdali nič. manj kot 9 zapornih nalogov. Toda vsakikrat ko so se kara. binjerji pojavili pred njenimi vrati, je bila Rita noseča, vrhu tega pa je dojila še ne 6 mesecev starega sinčka. Včeraj, ko so karabinjerji ponovno potrkali na vrata, pa Rita ni mogla več dokazati, da je noseča in niti dojila ni. Zato je morala v zapor, ZARADI ROPOV IN SODELOVANJA S PSIVRA TNIKI V Firencah se nadaljuje proces proti bivšim policijskim agentom Slavni obtoženec Bruno Cesco se boji maščevanja FIRENCE, 8. — Tukajšnje sodišče, ki mu predseduje dr. Cassano (državni tožilec je dr. Casini) je dopoldne potrdilo sklep o združitvi o-beh procesov proti bivšim agentom javne varnosti. Prvi pTdde's? ki se odvija že nekaj dni, zadeva vrsto ropov, tatvin in manjšin zločinov, drugi, na katerem sta glavna obtoženca nekdanji agent Bruno Cesca (zaradi samoobrekovanja) in Maria Concetta Corti (zaradi obrekovanja na račun Cesce), pa se nanaša na mračno zadevo, v katero je vpletena tako imenovana organizacija «črnega zmaja» — «Drago Nero». Gre za skupino policijskih agentov, ki so bili tesno povezani s skrajnodesni-čarskimi krogi in je treba zato razčistiti, kakšno vlogo so igrali v o-kviru njihove prevratniške dejavnosti. Zanimiva je torej zlasti ta plat združenega procesa. Concetta Corti je povedala, da ji je Cesca svoj čas razkril, da je razpolagal z večjimi količinami razstreliva ter je bil v tesnih stikih z vodilnimi osebnostmi tajnih fašističnih prevratniških organizacij. Ugotoviti je torej treba, kakšno vlogo je igral Cesca pri stra hotnem atentatu na vlak «Italicus» (Rim - Brenner) z dne 4. avgusta 1974, ko je bilo ubitih 12 in ranjenih 48 oseb. Odgovornost za pokol je prevzela zloglasna neofašistična organizacija «ordine nero», a pripadniki te, kot tudi nekaterih drugih prevratniških organizacij so se tiste čase redno zbirali v firenški restavraciji «Il Calderone»; lastnik restavracije je bil Riccardo Fogli, ki sedi prav tako na zatožni klopi, a v restavracijo je zahajal z nekaterimi drugimi kolegi tudi tedanji policijski agent Cesca. Med dopoldansko obravnavo je prišlo do dogodka, ki je dokaj razgibal doslej miren potek procesa. Cesca IIIIIIIIIIIAlllllUJ|IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII'IIIIMIUIIIltlIIIIII||IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllFIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII|||||||M|||||||||||||||||||MIIIIIIIIIIIIJII|imill||||||lllllllllllllllllll||||||.|m||,M|lmm|m||||i,t|||||||| STRAH IN PANIKA, A NA SREČO MALO ŽRTEV IN ŠKODE Valpotresnih smlmv od Filipinov do Grčije Silovite sunke so zabeležili tudi na Kitajskem, Japonskem in v Iranu MANILA, 8. — Silovit potres je danes zjutraj zajet obširno območje Filipinov, škoda je precejšnja, tele fonske zveze so bile prekinjene,. vendar kaže. da človeških žrtev m. Potres, katerega epicenter naj bi bil kakih 850 km jugovzhodno cd Manile, je najbolj prizadel pokrajino Surigaa, kjer so prvi sunek 6.8 Richterjeve lestvice zabeležili nekaj čez 1. uro ponoči, drugega pa tri ure kasneje. Gre za isto jakost potresa, ki je 17. avgusta. tudi zaradi silovitih valov, ki sc zajeli obalo kot posledica podmorskega potresa, terjal nad 4.0CO žrtev. Glavni potresni sunek je, po pričevanju prebivalcev. trajal približno 2 minuti. Na srečo, prebivalstvo ni zajela panika, vsaj v pokrajini Surigao del Sur. pa čeprav so popokale šipe in zidovi številnih hiš. Nasprotno pa je v Da.vao Citvju. južno od Surigaa. prebivalstvo v paničnem begu zapuščalo hiše, brž ko se je začela tresti zemlja. Seizmologi so opozorili na možnost ponovitve avgustovega fenomena, ko so visoki in siloviti valovi napravili na obali neprimerno več škode kot potres. Na vsak način so na območju, oklicali izjemno stanje. HONGKONG, 8. — Tukajšnji seiz mologi so ugotovili, da je hud potres pizadel tudi pugovzhodm del Kitajske. Središče naj bi bilo približno 330 km severozahodno od glavnega mesta yunnamske pokrajine Kunming. TOKIO. 8. — Potres je danes zajel obširno področje Japonske in vse kaže. da so epicenter lokalizirali na dnu Pacifika severno od Miyagija. Vsekakor so javili, da trenutno ni nobene vesti n žrtvah in škodi. TEHERAN, 8. — Severovzhodno območje Irana Khorassan, ki ga je strahovit potres pred osmimi leti popolnoma uničil (tedaj je bilo kar 13 tisoč rr.-rtvih). je bilo v soboto ponovno tarča mečnega potresnega sunka jakosti 6,5 Richterjeve lestvice. Čeprav sunek ni bil nič šibkejši od tistega pred osmimi leti, je na srečo število žrtev manjše: po dosedanjih podatkih, sicer še ne dokončnih, 16 mrtvih in 24 ranjenih To je treba pripisati dejstvu, da so bili ljudje najbolj prizadetih vasi na polju, kjer so nabirali ža franovo cvetje, zaradi česar so bile vse porušene hiše prazne. Radio Iran je javil, da se je ob drugem, najmočnejšem sunku, zrušilo 475 hiš. V Ga henu. najbolj obljudenem mestu področja, škoda ni velika, medtem ko je položaj v vaseh Vandick in Haja-t-ad kritično. Perzijski šah je poslal na kraj reševalne ekipe z vso potrebno mehanizacijo in helikopterji. Nadalje je guvernerju najbolj prizadete pokrajine javil, da bo teheranska vlada prevzela vse stroške za obnovo porušenih krajev. Tretji sunek so najbolj občutili v Khoramanbadu. kakih 400 km južno od glavnega mesta. Ljudje so stekli na ulice. SOLUN, 8. — Nepopisne scene pani ke so se odvijale po ulicah Soluna, kjer se je zemlja, od 20.14 (po italijanskem času) - včerajšnjega dne do danes ob 2. uri, stresla kar desetkrat. Prebivalci (v Solunu živi 700.000 ljudi) so v paniki zbežali iz hiš in se zatekli na uiice, v parke in na plaže. Tisoči in tisoči so . sedli v avte in so odpeljali iz mesta, drugi pa so sede na pločnikih čakali v strahu, kaj se bo zgodilo. Po vesteh,. ki prihajajo iz Soluna, potres ni prizadel škode, ranjenih pa je precej, predvsem zaradi paničnega bega m seveda razumljivega šoka. V bolnišnice in na postaje za prvo pomoč se je zglasilo nad 300 ljudi, koliko pa jih je zbežalo iz mesta, nihče ne ve. Na območju Soluna so danes zjutraj zabeležili nov potresni sunek jakosti 3,5 Richterjeve lestvice Tokrat, morda, ker so bili vsi na prostem, ni bilo panike. Uradi so bili vsi odprti in tudi promet je stekel normalno. Take panike kot ponoči, je izjavil minister za severna področja Grčije Nicholas Martis. nismo zabeležili od zadnje vojne, ko so mesto bombardirali in potrdil, da je bil epicenter približno 160 km severno od Aten. to je nekako na sredi poti med glavnim mestom in prizadetim območjem. Po zadnjih vesteh so potresni sunki razmajali številne stanovanjske hiše in tudi javne zgradbe v Solunu. Med poškodovanimi je tudi zgradba italijanskega konzulata,- vendar človeških žrtev m. (m.d ) je priznal udeležbo pri ropu na poštnem železniškem vagonu blizu Firenc, dodal pa je, da je z njim sodeloval nekdo, čigar imena noče razkriti. Pripomnil je, da se neznanca boji in ni povedal, ža kóga gre, niti ko mu je predsednik sodnega zbora obljubil, da ga bo dal (namreč Cesco) strogo zastražiti pred morebitnimi maščevalci. (dg) Odkrita fašistična centrala v Turinu TURIN, 8. — Karabinjerji so preprečili nov atentat na sedež KPI in aretirali mladega člana «črne centrale» v piemontskem glavnem mestu. V stanovanju mladega terorista so odkrili več propagandističnega materiala, eksploziva in sezname i-men ljudi, ki bi jih bilo treba odstraniti po možnem državnem udaru. Karabinjerji sklepajo, da gre za širšo teroristično mrežo, povezano predvsem z Venetom in Lacijem. A-retiranemu teroristu je ime Mauro Ansaldi in je star devetnajst let. 0 problemih Svetovne organizacije za zdravstvo RIM, 8. — Med svojim postankom v italijanskem glavnem mestu je e-den najvidnejših sodelavcev Svetovne organizacije za zdravstvo ameriški znanstvenik Frederick Coulston orisal največja vprašanja, ki tarejo svetovno organizacijo. Kot prvi problem je omenil pojav filariaze v Indiji. Gre za bolezen, ki jo za gotovo prenaša komar in ki povzroča elefantiazo spolovil. Krvne žile se namreč zaprejo in moda odebelijo do velikosti nogometne žoge. Gre za bolezen, katere posledice so dobro znane, zdravljenje pa je v veliki večini primerov še nemogoče. Vsako leto zboli za filariazo približno 8 do 9 milijonov Indijcev, bolezen pa se je, kot kaže, razširila tudi na Latinsko Ameriko. V Indiji se je zadnja leta pojavila spet malarija, ki prizadene vsako leto 10 milijonov Indijcev. Domnevajo, da gre za ponovno razširitev te bolezni pripisati dejstvu, da ne proizvajajo več DDT in niti njegovih derivatov. Zato so v Indiji zgradili dve tovarni DDT, da bi spet zatrli komarje. Izredno pereče na indijski podcelini je tudi vprašanje rojstev. V dveh zveznih državah so že sprejeli sklep, po katerem sterilizirajo za: konce, ki imajo več kot dva otroka. Po mnenju Coulstona bo kaj kmalu vsa Indija sprejela podoben ukrep Število rojstev se je v Indiji zelo po večalo v zadnjih letih, bilo pa bi v mejah znosnosti, če se istočasno ne bi podaljšala poprečna življenjska doba Indijcev, ki trenutno presega 60 let, medtem ko je pred nekaj leti znašala samo 30 let. Coulston omenja tudi vprašanje dioksina v Italiji ter ugotavlja, da ni še dokazano, da bi ta snov bila med povzročitelji rakastih obolenj ali da bi povzročala genetične motnje. Coulston je pa mnenja, da bi območje Sevesa moralo ostati dalj časa odrezano. RIM. 8. — Po podatkih ISTAT so v I. polletju letos našteli v italijan skih hotelih in drugih prenočiščih vsega 5.280.000 tujih letoviščarjev, TOREK, 9. NOVEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: življenje insektov 13.00 Oddaja za potrošnike 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Program za najmlajše Knjiga pripovedk — Pravljice in pripovedke vseh časov 17.20 Jack London: PUSTOLOVŠČINA VELIKEGA SEVERA 18.15 Poljudna znanost: Feljton 18.45 Jazzbum! — Ari Blakey 19.20 Ljubezen na podstrešju 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 LA MIA VITA CON DANIELA TV priredba — prvi del 21.55 ODPRTA ŠKATLA Dogodki, mnenja in osebnosti tedna Danes je na sporedu druga oddaja Nanettijevega in Campanel-lovega poizvedovanja o ozadju najbolj aktualnih dogodkov, ki privabljajo pozornost italijanske javnosti. Namen teh oddaj je vzoodbuditi v gledalcu sprejetje kritičnega stališča do takšnih dogodkov. Med prvo oddajo smo sledili razpravi o nasilju, v prvi vrsti tistem, ki je naperjen proti ženski, šlo je predvsem za primer 16-letne Cristine Simeoni, ki je bila posiljena in je našla pogum, da spravi krivce na zatožno klop. Kakor znano, se je sodna obravnava zaključila njej v prid. Predmet današnje oddaje še ni znan. Vsekakor drži, da bo tudi ta oddaja slonela na aktualnem dogodku. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 TURANDOT Balet iz gledališke pravljice 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Morska biologija — 12. nadaljevanje 17.00 IL PRIGIONIERO — TV film 18.00 Arhitektura: Piramide Gizaha pri Kairu 18.25 Rubrike Dnevnika 2 V parlamentu in Šport 18.45 Oblika dela se spreminja Trgovina in turizem 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.45 CARO PAPÀ Komični TV film 21.15 Italia bella mostrati gentile Oddaja o italijanski ljudski pesmi 22.00 DNEVNIK 2 — DOSSIER Leto dni po padcu diktature, ki je ti-ajala štirideset let, se postavlja vprašanje, ali je Franco res mrtev, kaj bo s procesom demokratizacije v Španiji in kaj s skrajno desničarskim gibanjem. ki ponovno dviga glavo. Avtor današnje oddaje Italo Moretti in TV operater Giovanni Savelli skušata odgovoriti na te probleme s številnimi posnetki in intervjuji, ki sta jih uresničila med nedavnim bivanjem v Španiji. Videli bomo na primer demonstracijo falangistov, ki vzklikajo pokojnemu diktatorju in zahtevajo, naj oblast v državi prevzame vojska; z druge strani se hoče nova španska desnica, kot znano, vključiti v evrope-isLčno gibanje. Videli bomo tudi mogočno zborovanje v nekem kinematografu madridskega predmestja, med katero je 2000 oseb zapelo Internacionalo. Vprašanje, ali je Franco res mrtev, je Moretti zastavil znanim osebnostim protifrankistične Španije, tako na primer tudi Lobatu, ki je bil 25 let v zaporu, a pred kratkim so'ga'znova atrhttrairsmaHUi se bomo tudi še z mnenji o nadaljnjih političnih perspektivah Španije, ki so jih iznesli' SdcMišlični, komunistični in krščanskodemokratski pred stavniki, sindikalisti, gospodarstveniki, pa tudi sami frankisti. ki so danes združeni v desničarskem gibanju «Muvimiento» Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 16.05 Šolska TV: Koroška v NOB 17.15 Zapojte z nami: Jakov Gotovac 17.35 Pavel v akciji, film 18.05 Obzornik 18.20 NE PREZRITE: Veliki finale na Koroškem Že v prvi oddaji tega ciklusa je šolska televizija prikazala, kako so ob prihodu nacistov v Avstrijo začeli preštevati koroške Slovence. V tej oddaji pa vidimo, kako jih je aprila 1942 Hitler začel izseljevati in izganjati. Jendar pa so se partizani na Koroškem že avgusta tistega leta v prvi bitki spopadli z nacisti, tako se je preseljevanje koroških Slovencev kmalu ustavilo. Narodnoosvobodilni boj na Koroškem je imel svojo značilnost. Potekal je sicer vzporedno z bojem v Sloveniji, vendar so nacisti že leta' 1939 mobilizirali vse Korošce. Kljub temu pa je bil to edini oboroženi upor na ozemlju rajha. v katerem so sodelovali tudi nemško govoreči državljan' tedanje nacistične Nemčije. Nacisti so odgovorili, kot so bili vajeni — z vojnimi zloč:ni nad koroškim prebivalstvom. 18.50 Čez tri gore, čez tri vode: Iz slovenske glasbene zakladnice 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Diagonale 20.55 I. Silone: VINO IN KRUH — nadaljevanka 22.05 DNEVNIK Koper — barvna 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Pripadam ti, celovečerni film 22.05 Aktualna tema 22.35 Narodna glasba Zagreb 20.00 Odprt enkran 20.50 Veliki raziskovalci 22.00 H. Porceli : Dino in Enej — opera TRST A 7.00, 9.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 8.00, 14.00, 19.15 Novice iz Furlanije - Julijske krajine; Od 7.20 — 12.45 Dom in izročilo: Tjavdan. Glasba in kramljanje, Nekoč je bilo, Koncert: Jazz; Liki iz naše preteklosti; Slov. glasbena folklora; Glasba po željah: 13.00 — 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13.00, Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu: Mladina v zrcalu časa: Glasba: 17.05 Umetnost in prireditve; 16.00 — 19.00 Kultura in delo: Simf. koncert, Slovenski zbori. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baletna glasba: 10.00 Z nami je . .; 10.45 Glasba in nasveti: 11.30 Zabavna glasba: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pri mikrofonu; 14.15 Plošče; 14.35 Polke in valčki; 15.10 Slov. pevci: 16.45 Poskočne; 17.00 Program za mladino: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Čarobna godala: 18.35 Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 20.00 Nepozabne melodije; 21.00 Literarna oddaja: Antonio Gramsci; 21.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9 00 Vi in jaz; 10.00 Posebna oddaja; 11.00 Strnjena o pera; 11.30 Glasbeno - govorni spo red; 13.30 Nove plošče; 14.30 Ra dijska nadaljevanka; 15.05 Zgodo vina Italije: 15.35 Zabavni pro gram: 19.30 Radiodrama; 20.45 Ikebana; 22.35 Sodobni itali jansk-glasbeniki; 23.00 Danes v parla mentu. SLOVENIJA 6.00 . 8.00, 9.00, 12.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila: 7.20 Beseda na da našnji dan: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 9.30 Glasbena šola Ra kek; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert: 12.16 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam.. ; 14.05 V ko rak z mladimi: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni fntermez zo; 15.45 Pota sodobne medicine' 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio oh 17.00; 18.05 Obiski naših solistov: 19.35 Lahko noč, otroci ! ; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi: 20.30 Ivan Cankar Vasja Ocvirk: Aleš iz Razora; 21.08 Zvočne kaskade: 22.20 Pota jugo slovanske glasbe: 23 05 Literarn' nokturno; 23.15 Popevke.