NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti H din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din N IS T V A : 25-CT V E ; 35—67 ID J8-8T !. PreSernova S. tel. J8C r N I PA C ON 11.405 Maribor 8« 9. 'unija 1940 poštnina PLAČANA v gotovini I Leto XIV. rELEf0N 10Q POSLOVALNICA CELJE 3iev. 120 “OSTNI Cfkov Bitka lokalnih premikov Druga nemška ofenziva v Franciji se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo - Nemci poročajo, da se jim je posrečilo predreti Weygandovo črto - Francozi javljajo o uspešni obrambi in uničenju 800 nemških tankov SILOVITI BOJI DRUGE NEMŠKE OFENZIVE, KI TRAJAJO ŽE OD SREDE ZJUTRAJ, NISO ŠE PRAV NIČ IZGUBILI NA SVOJI UDARNOSTI. - NA VSEJ FRONTI SE BIJEJO BOJI NA ŽIVLJENJE IN SMRT IN V SPOPADU SODELUJEJO MILIJONI VOJAKOV. VENDAR SE ZDI, DA JE RAZMERJE SIL SEDAJ BOLJ IZENAČENO IN DA JE MOGOČE DOSEČI S POSAMEZNIMI AKCIJAMI SAMO LOKALNE USPEHE. ZAVEZNIKI SE V TEH BOJIH POSLUŽUJEJO NOVE TAKTIKE, POSEBNO V BOJIH PROTI TANKOM. NEMŠKI DOPISNI URAD POROČA, DA SO FRANCOZI IZNAŠLI NOVO METODO ZA UNIČEVANJE SOVRAŽNIH TANKOV Nemško uradno poročilo BERLIN, 8. junija. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo je izdalo poročilo, ki pravi: Operacije vojske in letalstva južno od Somrne »n prekopa Aisne-Oise se nadaljujejo uspešno po načrtu. Weygandova črta je na vsej daljavi predrta. Nemška letala so v noči na 7. t. m. znova napadla Francoski uradni komunike angleška letališča in se z uspehom vrnila. Obalni obrambi naše mornarice se je posrečilo uničiti ob severnofrancoski obali neki brzi bojni čoln. Celokupne sovražne izgube so znašale 6. junija 74 letal, mi pa smo jih izgubili 9. PARIZ, 8. junija. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Med morjem in Chemin-des-Dames se Je danes bitka nadaljevala z isto silovitostjo. Naše čete se uspešno upirajo z veliko hrabrostjo sovražnim navalom, ki napadajo brez ozira na žrtve. Nemške oklopne divizije, ki jim je ponekod uspelo napredovati, so bile končno v ozadju uničene. Naše čete imajo povelje, brez ozira na take primere vztrajati na Svojih mestih. Tako je enemu takemu sovražnemu oddelku uspelo pri Soissonsu prekoračiti reko Aisno ter dospeti na levi breg reke, kjer pa je bil uničen. Naše letalstvo }e z neprestanim bombardiranjem ter z ognjem letalskih topov ves dan uspešno napadalo sovražne oklopne oddelke. Pri tem je v zadnjih 24 urah odložilo 100 ton bomb na sovražne kolone, železnice in ceste. Naši lovci so v zadnjih 24 urah sestreliti 21 sovražnih letal. PARIZ, 8. junija. Havas. Sinoči so kmalu po Weygandovem dnevnem povelju četam, ki je vlilo nove nade, začele prihajati s fronte vesti, da se je tekom dneva poljskim topovom in borbenim le-talom_ posrečilo uničiti nadaljnjih 400 sovražnih tankov, s čimer so se nemške Izgube tankov povišale že na 800. Tudi Reynaud je včeraj popoldne v vojnem ministrstvu podal zadovoljivo izjavo o položaju na fronti. Večerna izdaja »Le Tempsa« je prinesla članek, v katerem vojaški strokovnjak izjavlja, da je utemeljeno upanje, da se bo sedanja bitka spremenila v francosko korist. Angleško vojno poročilo LONDON, 8. junija. Reuter. Tekom včerajšnjega dneva so vrgli Nemci v bitko vse svoje razpoložljive sile. In to samo na odseku med Sommo in Aisno. Oči-vidno jim je dlj predreti tu fronto za vsako ceno. Nemški ujetniki pripovedujejo, da so morali v pospešenih marših prehoditi peš vso pot iz Nemčije na fronto, kjer so jih že po enem dnevu vrgli v boj. Francoske čete povsod držijo položaje. Pri včerajšnjem množestvenem tankovskem spopadu so se udeležiti bitke ob velikem navdušenju Francozov, tudi kompletni novi oddelki angleških tankov, ki so največji na fronti In ki se odlikujejo po svoji brzostrefel artileriji. Tekom te bitke je bilo uničenih samo včeraj 400 nemških tankov, tako da so Nemci skupno utrpeli že 800 tankov. Računajo, da je nad 60% nemškega tankovskega osebja onesposobljenega za boj. Predvčerajšnjim so s© v srditih bojih odlikovali tudi škotski HighlanderjL Radi velikih izgub na tankih, uporabljajo sedaj Nemci šrap-nele, ki se razpočijo z velikim dimom, da tako zakrijejo prodiranje nemških tankov. LONDON, 8. jun. Havas. Londonski uradni krosri ugotavljajo junaško ob ram-. Novo francosko sredstvo proti tankom LIZBONA, 8. junija. DNB. Ust »A Vos« govori v poročilu o bojih na francoski fronti o nekem novem sredstvu, ki so ga baje našli Francozi za uničevanje nemških tankov. S to metodo le mogoče v razmeroma kratkem času uničiti več sto tankov. Pisec pristavlja, da je treba ^aj počakati, kako se bo ta metoda ob-icsla v praksi. bo francoskih čet na njihovih položajih ob Samimi in vzhodno od tod. Kjer koli so Nemci uspeli predreti Weygandovo črto, jih je nov obrambni sistem vrhovnega poveljstva francoske vojske onesposobil za nadaljnjo akcijo. V oblasti Abbevilla angleške čete uspešno sodelujejo s francoskimi. Italijanske vesti o bojih RIM, 8. jun. Stefani. Posebni dopisnik agencije javlja, da se nemška ofenziva uspešno nadaljuje v coni Abbevilla in na vzhodu, kjer so nemške čete predrle v sektor med Compiegnom in Soissonsom. Tu so Nemci napredovali za 200 km. Na kraju dopisnik sporoča, da je general Weygand pozval rezervne čete, da zamaši z njimi razpoke na fronti. RIM, 8. junija. Stefani. Iz Berlina poročajo, da je včeraj divjala bitka med morjem in Aisno z nezmanjšano silo dalje in da se je nemškemu navalu posrečilo predreti sprednjo francosko črto na več krajih. Napad se je začel včeraj ob zori ob pol 3. zjutraj. V teku dneva sta 2 nemški oklopni diviziji napravili 2 predora v globino okoli 20 km. Weygand je vrgel tja vse svoje rezerve in tudi angleški oddelki so sodelovali. Najgloblji predor je bil dosežen ob prekopu Ailette, kjer so Nemci že 25 km za francosko prednjo črto. Pri Amiensu in Peronnu so Nemci napredovali 2 do 4 km, nekateri oddelki pa celo 5 do 10 km. Boji se na* dajjujejo z vso srditostjo. Belgijci,Poljaki,Holandci PARIZ, 8. junija. Havas. Poleg Belgijcev, ki se jih že 45.000 bojuje na francoski fronti in katerim se je včeraj pridružil princ Sikst Bourbonski, . so oa včeraj dalje v boju tudi že poljske čele, zlasti topničarji. Zadnje dni je uspelo velikemu številu holandskih ldlaleev polastiti se lahkih letal in preleteli nemške črte, nakar_ so skoro vsi srečno pristali v Franciji. Ti mladi letalci se sedaj formirajo v holandske eskadrilje, ki bodo kmalu posegle v boj. Francoski demanti PARIZ, 8. junija. Havas. Nemški komunike javlja, da sta pristanišči Le Havre in Cherbourg popolnoma onesposobljeni za preskrbo Francije z morja. Nemški lisk in radio sta na veliko poročala o uspehih nemškega zračnega bombardiranja na ti mesti. Pariški krogi zdaj izjav* Ijajo, da so vse te vesti absolutno izmišljene. Sporazum med Rusijo .Turčijo LONDON, 8. junija. Reuter. News Chro nlcle objavljajo senzacionalno vest, da sta Rusija in Turčija včeraj sporazumno umaknili s kavkaške meje svoje čete daleč v notranjost. Medsebojno prijateljska razmerje se je zelo okrepilo. Rusija je dala Turčiji vedeti, da ne bo trpela nobeno vmešavanje neke nevtralne sredozemske velesile na Balkan. S tem v zvezi je raz- vila Rusija zadnje tedne živahno diplomatsko aktivnost v nekaterih balkanskih državah, kar je izzvalo v Turčiji še posebno zadovoljstvo. ANKARA, 8. junija. Anatolska agencija javlja, da potovanje predsednika republike nima nikaikih zvez s sedanjim položajem v svetu. In&ni potuje po Traciji, da stopi v stike s prebivalstvom in vojsko. Letalske akcije in protiakcije Tudi včeraj in vso noč so se nadaljevali bret prestanka srditi letalski napadi in spopadi na fronti ter v zaledju letala. Pri tem je bil zlasti uspešen napad I podvojenimi silami vračajo nemško tak- FRANCOSKO POROČILO PARIZ, 8. junija. Havas. Francosko letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: Naše letalstvo je včeraj že 3. dan uspešno napadlo sovražne oklopne kolone. Pri tem je bilo v tesni zvezi s kopnenimi silami. Ponoči so naši bombniki zasuli z bombami za fronto sovražne komunikacije: ceste, proge ter mostove. S poletov so prinesla letala važne informacije. Pri današnjih bojih so bili onesposobljeni za boj veliki oddelki sovražnih tankov. Našim lovcem se je posrečilo v severni Fran cijj sestreliti 21 sovražnih letal. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 8. junija. Reuter. Sinoči je letalsko ministrstvo objavilo: Tekom včerajšnje noči so naši bombniki uničevali sovražne komunikacije tik za fronto. Pri tem smo izgubili 5 letal. Težki bombniki so zažgali rafinerije in bencinska skladišča v Belgiji in severozahodni Nemčiji. S teh poletov so se vsa letala vrnila. Pri tem so bombniki v strmoglavem poletu metali bombe na sovražne objekte, razen tega pa so jih obdelovali tudi s strojnicami, pri poletu navzgor pa so iste objekte obdelovale strojnice iz zadnjega konca na bencinska skladišča v Hamburgu. Zato so bili vsi napadi uspešni Našim c**alnim hidroplanom se je posrečilo sestreliti 5 sovražnih letal, sami pa smo utrpeli 4 izgube. LONDON, 8. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi izdalo komunike v katerem ugotavlja, da so nemška letala že 3. noč napdla Anglijo. Alarm je bil dan v vsej vzhodni Angliji od Kenta do North-humberlanda. Pri tem je 1 sovražno letalo v nizkem poletu izvršilo obstreljevanja s strojnico, žrtev ni. škoda je neznatna. LONDON, 8. junija. Reuter. Angleški letalci so uničili več sovražnih transportov ter letališča v zaledju. Posebno hud je bil napad na aerodrom v Arrasu. PREVZETA TAKTIKA PARIZ, 8. junija. Havas. V veliki bitki, ki se vodi zadnje tri dni, je francosko letalstvo zelo uspešno poseglo vmes. Napadlo in razbijalo je sovražne oklopne edinicc ter izzvalo v nasprotnikovih vrstah velik nered. Francoski letalci so povzeli iz nemške taktike velik nauk in s tiko z vedno novimi udarci. Tako je bila francoski pehoti zelo olajšana akcija. V minili noči so naši letalci razbili celo vrsto sovražnih kolon z municijo in hrano, razrušili pota in železniške zveze do fronte. Izvidniška letala so neprestano na delu ter prinašajo dragocene podatke o gibanju sovražnika. S strmoglavniml napadi in nizkim poletom nad sovražnimi motoriziranimi četami se je našim letalcem posrečilo uničiti mnogo tankov, posebno pa bencinskih kamionov, ki so dovažali gorivo. Veliki požari v zaledju sovražne fronte so onemogočili celo vrsto nasprotnikovih mptoriziran’h kolon. Včeraj so sestrelil naši lovci 21 sovražnih bombnikov. NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 8; junija. Reuter. Sinoči so bili dani znaki za alarm v grofijah Cambridge, Norfolku, Safolku, Kentu, Essexu, Northumberlandu in Yorkshiru. V grofijah Yorkshire in Cambridge so se čuli motorji zelo visoko, v Norfolku je bilo več močnih eksplozij. Na južnovzhodni obali je bilo nekje čuti močno streljanje iz strojnic. Nekaj po polnoči so leteli nemški bombniki v smeri od Safolka. En nemški letalec je bil ujet. Ameriška pomoč zaveznikom Zedinjene države odstopajo Angliji in Franciji tudi že orožje lastne vojske . Neprekinjeno delo v oboroževalni industriji Humoristična izjava Roosevelta novinarjem NEW YORK, 8. junija. Exchange Teiegraph. Ukrepi, ki se izdajajo v Zedinjenih državah, dokazujejo, da je zajelo Ameriko veliko gibanje, katerega končni cilj je odkrita postavitev na stran zaveznikov. Vsi znaki kažejo, da se Zedinjene države z nagibni koraki bližajo tudi formalnemu vstopu v vojno. Do temelja je spremenjeno delo v industriji, posebno v vojni, v kateri bodo delali odslej v treh osemurnih izmenah neprekinjeno dan in noč. Tovarne letal, ki so izdelovale avione za Zedinjene države, so že dobile dovoljenje, da jih smejo izročiti zaveznikom. Trenutno je pripravljenih 1500 letal, k! bodo s pospešeno nagHco poslana v Evropo. Izdajati so se pričeli tudi že ukrepi proti peti koloni. Vsi Nemci bodo pod poHcijskim nadzorstvom, ako bo potrebno, bodo pa lahko tudi internirani. V Washingtonu so že vse nemške družine pod policijskim nadzorstvom. Dalje se pojavljajo prvi znaki demonstracij in izvršenih je bHo nekaj oseb. nih napadov na Nemce. Izjava predsednika Roosevelta WASHINGTON, 8. junija. Reuter. Medtem 'ko hitijo ameriški odgovorni faSctor-ji dajati skrajno rezervirane izjave, prispevajo v Evropo cele pošiljke letal ne le iz Kanade, ampak tudi iz USA, kakor jate ptic selilk spomladi. Tako je prezi-dent Roosevelt na včerajšnji konferenci tiska imel mnogo posla s tem, da je dal svojim komentarjem k včerajšnjim do- godkom čim večji pečat vzdržnosti. Tako je na vprašanja novinarjev, ali je res, da je mornariško ministrstvo včeraj dovolilo odstop prvih 50 bombnikov zaveznikom, in ali je res, da jim bodo odstopljene tudi velike količine topov, pušk, rntmicije in rušilcev, dejal, da je mornariško ministrstvo vrnilo letalske tvoralei Curtiss zastarele modele šolskih in re- zervnih letaj in da je stvar tvornice, če jih dalje proda. Sicer pa ta letala niso bila oborožena in ne napolnjena z bencinom. Tipi dandanes tudi hitro zastarajo. Ta izjava je med novinarji izzvala pomembno veselost. Ko pa je prezident dalje dejal, da bodo prodani zaveznikom zastareli tipi pušk in topov iz skladišč, katerih vrata že 20 let niso bila odprta, so novinarji izbruhnili v smeh. Splošno znano je namreč, da so letala tipa Curtiss najmodernejša in da so komaj zapustila tvomico, ko so bila izročena mornariškemu ministrstvu. Dalje je znano, da so »stari topovi«, ki jiJi je omenil Roosevelt, oni isti 75 mm poljski topovi, ki jih Francozi tako uspešno . že v obeh ofenzivah uporabljajo proti sovražnim tankom. Tudi 20 let stare puške so v uporabi še v sfkoro vseh vojskah. Glede rušilcev pa je dejal prezident, da bo zahteval dovoljenje za odstop. Tudi njihovo starost ni treba vzeti dobesedno. Na vprašanje novinarjev, kaj pravi glede zahteve »New Yorit Timesa«, ki v uvodni- Posredovalne akcije v Rimo propadle Nadaljevanie priprav za vstop Italije v vojno — Neuspeh direktnih predlogov Anglije in Ftancije, kakor tudi pobud Roosevelta In papeža Pija XII. POSREDOVALNE AKCIJE PROPADLE RIM, 8. junija. Ass. Press. Znaki za skorajšnji vstop Italije v vojno se dalje množe. Izdan je bil ukaz, da se ustavijo vse pomorske zveze, posebno z Ameii ko. Vse ladje, k| so na odprtem morju, so dobHe nalog, da se nemudoma vrnejo domov, ako pa jim to zaradi oddaljenosti ni mogoče, da se umaknejo v nevtralna pristanišča. Na Sardiniji in na Siciliji so zbrane velike čete vojaštva, ki je po vsej priliki pripravljeno za ekspedicijske operacije proti Korziki in Malti. Vpoklici se nadaljujejo in izdajajo se vedno novi ukrepi za varnost v notranjosti. Manifestacije za vojno se še stopnjujejo in za agitacijo so bili ustanovljeni tudi posebni komiteji. LONDON, 8. junija. O ukrepih, ki jih je izdala Italija svoji trgovski mornarici, si poročila nasprotujejo. Iz New Yorka poročajo, da je italijanska vlada izdala vsem ladjam na visokem odru ukaz, naj se takoj zatečejo v nevtralne luke. V Italiji pa to zanikujejo. Italijanska vlada je namenila vojni mornarici in letalstvu nove kredite v znesku 250,000.000 funtov. Moskovski radio pa je sinoči Italijo svaril pred intervencijo na Balkanu. RIM, 8. junija. Ass. Press. Z informirane strani je bilo mogoče izvedeti, da so prizadevanja ameriškega prezidenta Roosevelta za posredovanje med Italijo in zavezniki, katerih namen je bil preprečiti vstop Italije v vojno, propadla. To je mogoče sklepati tudi iz pisanja italijanskega tiska, ki je pričel sedaj kampanjo tudi že proti Ameriki. Na italijanskih merodajnih mestih stoje na stališču, da je sporazum z zavezniki nemogoč, ker se Italija sedaj ne more več zadovoljiti s radio pozval vse prostovoljce, ki so sc javili za obrambo dežele, da takoj nastopijo svoja mesta. ku, ki so ga ponatisnili vsi večji ameriški listi, zahtva takojšnjo uvedbo splošne vojaške dolžnosti v USA, je dejal prezident, da je čital od tega uvodnika samo prva stavek. Ta pa se glasi: »Prišel je trenutek, ko je treba nemudoma v USA uvesti splošno vojaško obveznost« LONDON, 8. junija. Reuter. Član zavezniške komisije za nabavo vojnega maiteriala v USA, je včeraj izjavil, da so zavezniki doslej naročili v USA preko 8000 letal, od katerih so jih že prevzeli 2000 in je znatno število teh že na fronti Najnovejše naročilo, v znesku 26 milijonov funtov, je bilo oddano včeraj za Francijo in Nizozemsko zahodno Indijo. Posebno veliko število poljskih topov 75 mm je bilo naročeno. Ti so za indirektno streljanje morda res nekoliko zastareli, toda za direktno Sifcreljanje na bližajoče se tanke so doslej najuspešnejše orožje, kar ga svet pozna in prekašajo celo specialne protitankovske topove. Naročilo 300 tankov v Kanadi OTTAWA, 8. junija. Reuter. Angleška vlada je pri kanadski industriji pravkar oddala v delo naročilo 300 posebno velikih in modemih tankov. Z delom so pričeli danes. Posebno odposlanstvo inženirjev teh tvomic je odpotvalo s fronte v Anglijo, da tam študirajo v generalnem štabu po neposrednih podatkih s fronte najuspešnejši tip tankov. Boji na Norveikem PARIZ, 8. jun. Havas. Norveško poveljstvo javlja: Južno od Rombahena pri Narviku smo svoje položaje še okrepili. Naše čete dalje napadajo sovražne postojanke. DVIG FUNTA ŠTERUNGA LONDON, 8. junija. Reuter. Vesti o naglem dvigu kurza funta sterlinga oa newyorški borzi In na drugih tujih borzah so izzvale v Londonu veliko zanimanje. Ta dvig pripisujejo zmanjšanju prometa s funti šterlingi, pa tudi Izboljšanju zavezniškega vojnega položaja. ODMEVI FINSKE VOJNE HELSINKI, 8. jun. Havas. V parlamentu je bila debata o vprašanju odškodnine prebivalstvu s Karelijske ožine. Vlada je naletela na ostro opozicijo s svojim predlogom za zahtevo delne odškodnine, ke* terja večina parlamenta popolno povračilo vse škocJe. SPLOŠNA OBVEZNOST NA IRSKEM DUBLIN, 8. juni. Havas. Minister na-roden obrambe Oskar Tajmor je naipO' vedal uvedbo splošne vojaške službe v Irski. UKREi? AMERIKE VVSHINGTON, & junija. Reuler. Vlada USA je prepovedala prodajo obligacij vscn po Nemčiji zasedenih držav. EVAKUACIJA OTROK V ALEKSANDRIJI ALEXANDRIA, 8. junija. Egjptska vlada je včeraj evakuirala iz AIexandnJ® vse otroke, ki so bili nastanjeni po činsklh domovih. NICHOLSONOVA IZJAVA LONDON, 8. junija. Reuter. Poslanec Nioholson je dejal, da je vojna sila N®«1' podobna ogromnemu stroju, ki se mu je težko zoperstaviti. Ce pa v n#111 odpove vijak, je nevarnost, da se ves stroj ustavi. STROŽJI POŠTNI PROMET NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 8. junija. Stefani. Madžarska vlada je izdala strožje odredb glede izvajanja poštnega in teteionskeg prometa. HITLERJEVE ČESTITKE KRALJU KAROLU ,.d RERLIN, 8. junija. DNB. Ob desetletnic* vladanja jc poslal Hitler romunskemu lju Karolu brzojavne čestitke. Mariborska napoved. Malo oblačno . stanovitno vreme. Toplota se bo se o * nila Včeraj je bila najviSja toplota danes uajriižja 10.7, opoldne 23.5. Anglija - diktatura? O d o n »V dveh in pol ure je navaden list papirja razveljavil 1000-letno ustavo!«, je pisal del listov dne 23. maja 1940, ko je bit v Londonu izglasovan vladni zakon o izrednih pooblastilih. »Socialna revolucija v Angliji!«, je bilo čitati drugod. Ljudje so povsod strmeli im se čudili. Ali je ona tradicionalna, konservativna Anglija čez noč zapustila načela gospodarskega liberalizma, čigar klasična dežela je in ki je tam kljub imperialnem protekcionizmu Ottawske konference, ven darle še v glavnem velja? Ali se je socialna struktura Anglije hipoma približala oni Sovjetske Unije? Ali je torej v Angliji zavladala gospodarska in socialna diktatura? Vse te in take izjave so po Gastonu Jeze-u, naivne, otročje, absurdne. Kažejo, -tako pravi ta znameniti vseučiliški pro fesor ustavnega in upravnega prava pariške Sorbonne, na popolno nepoznavanje angleških ustavnih in upravnih pravil. Predvsem, kaj pa je diktatura? Diktatura, pravi Jeze, v »Ere Nouvelle«, je en sam človek, ki ima v svoji roki vso oblast v državi, zakonodavno, sodno in izvršilno in ki sam brezprizivno sodi celo svojim minisrom, eventualno kar s pištolo v roki na licu mesta. Kako pa je v Angliji po uveljavljenju zakona o izrednih pooblastilih z dne 22. 5. 1940? S tem, da je bil ta zakonski pred log (bili, ki ga je predložil laburist major Attlee) v obeh domih, tako v spodnji, kakor v zgornji zbornici, v vsej hitrici sprejet v vseh treh čitanjih in je takoj zatem dobil tudi kraljevo sankcijo (s čimer je zaknoski predlog, bili, postal zakon, act, in sicer kot Act Attlee), niso bila izredna pooblastila podeljena enemu človeku, v tem primeru kralju, marveč — kroni. Po starodavnih določilih ustave (Anglija sploh nima pisane ustave, angleška ustava ni namreč nič drugega, kakor skup običajnih političnih pravil, ki so deloma napisana, deloma pa sploh nenapisana, t. j. ustno izročilo) namreč kralj postopa po posvetu in soglasni odločitvi ministrov kabineta v takzv. Privy Coun-cilu (ali kronskem svetu, bi rekli po naše). Ti ministri pa so odgovorni za svoje . sklepanje zopet s svoje strani parlamentu. Izredna pooblastila, ki sta jih parlament in zgornja zbornica po kraljevem podpisu podelila kroni, kontrolira po prav kar opisani poti torej zopet taisti parlament. In ta jih lahko na enak način po zakonskem predlogu, ki ga odobrita oba domova in podpiše kralj, kroni zopet vsak čas odvzame, čim bi tak zakonski predlog pač dobil v parlamentu večino. Zaenkrat je doba teh izrednih pooblastil omejena na dve leti. Med to dobo se bo torej parlament (in zgornja zbornica) omejeval zgolj na to, da izvršuje nad izvr ševanjem teh izrednih pooblastil po kroni svojo parlamentarno kontrolo. In če bo potrebno, bo parlament tudi vsak čas dvignil svoj glas, da je treba podvzete ukrepe, ki jih ne odobrava, razveljaviti ali spremeniti. Vsak član parlamenta bo torej lahko bdel nad tem, da krona (kralj v soglasju s kronskim svetom, sestavljenim iz parlamentu odgovornih ministrov) svoja neomejena izredna pooblastila res smotrno uporablja v prid državne obrambe. Da pa ne bo noben član parlamenta te po ustavi aajamčene pravice zlorabil, je porok čut visokorazvite državljanske zavest in odgovornosti vsakega Angleža, če bi se pa le kdo našel, ki bi hotel delo državne obrambe z vlaganjem neumnost-nih zakonskih predlogov zavirati, skrbi za onemogočenje take sabotaže predvsem tudi večina v parlamentu, ki bi tak predlog že z glasovanjem zavrnila, dalje policijski predpisi, določila kazenskega zakona in poostrena kazenska določila v zaščito države, ki so vsebovana ravno v omenjenih izrednih pooblastilih kroni. Toliko o formalni strani. Niti sledu torej v Angliji o kaki — diktaturi na škodo samega bistva parlamentarizma ali demokracije. Kar se tiče meritorne strani, da bi bila s tem zakonom v Angliji uvedena gospodarska ali socialna diktatura, pa naslednje: še pred francosko revolucijo 1789. je Anglija vsakemu svojemu državljanu leta Šorli « 1688. z Magno Charto Libertatum (Veliko listino svoboščin) zajamčila med drugim: svobodo poedinca, svobodo zasebne lastnine, svobodo odločitve glede dejanja n nehanja vsakega poedinca z omejitvami, ki jih odreja parlament, Z zakonom z dne 22. 5. 1940. so bile vse te svoboščine praktično ukinjene in odločanje o njih preneseno na krono. Krona, v soglasju z ministri, ki so odgovorni parlamentu, razpolaga za dve polni leti o zasebni lastnini vsakega poedinca, starega ali mladega, moškega ali ženskega, revnega ali bogatega; daljfe za delovno si lo vsakega poedinca brez razlike, z njegovo fizično sposobnostjo. V tem smislu, v tem najglobljem poseganju v osebno neguje zobe z zobno kremo Nad 50.000 nezaposlenih ima Slovaška. Od teli je 46.000 moških, ostali so ženske. Najstarejši list na tleh Avstrije. »Airit-liohe Linzer Zeitung« je prenehal izhajati. Dosegel je 263 letnikov. Pod tem naslovom je nekaj mesecev pred izbruhom sedanje vojne objavila »Deutsche Wirtscliafts Zeitung, uradni organ nemških industrijskih in trgovskih zbornic, članek, v katerem pravi med drugi:m »Svetovalci cesarja Vilijema II. so se dobro zavedali nevarnosti dolge vojne za Nemčijo. Leta 1890 je cenil stari Molt-ke trajanje moderne vojne na več let. Državni kancelar v. Caprivi je 1. 1892 dejal, da se nagle odločitve proti vojski, kakršna je francoska, ne morejo doseči. Leta 1905 je pisal mladi Mol tke, da bo postala vojna spopad narodov, ki se ne General Bros se piše v »Candide« o novih oblikah bojevanja in pravi, da je »ves problem francoskega letalstva v številu aparatov, ker so se v dosedanjih bojih izkazali francoski letalci v neenaki borbi z nemškimi vprav zaradi svojih dobrih strojev. Zdaj so francoske m angleške letalske tovarne v stanu, držati korak z nemško produkcijo dočim zmanjšuje ameriška pomoč v letalih začetno nemško nadmoč.« O nemški taktiki oklopnih edinic pravi general da so nemške oklopne divizije tvorile pravo prebojno skupino. Istočasno so napredovale na široki fronti, izvršujoč nagle predore po 10 do 20 km v globino, ovtarjajoč široke vrzeli v naši fronti, ki ji je manjkalo povezanosti. Ko so se zaradi zalaganja z bencinom prednje kolone za nekaj časa ustavile, so prihrumele za njimi skupine lažjih motoriziranih edinic in avtomobilov s četami, ki so zavzeti predor zavzele in zavarovale. Te edi-nice so imele nalog, prepričati sc o zbiranju večjih sovražnih sil v bližini, razdirati železnice in ceste, da bi zadržale sovražne rezerve, s padalci pa se pola- sfero vsakogar (doslej je bil Angležu njegov dom branik vseh mogočih individualnih svoboščin po načelu: my home, my castle ali moj dom, moja trdnjava oz. grad) je videti res revolucionarnost tega zgodovinskega zakona. Revolucionarnost v tem relativnem smislu seveda. Toda Anglež, ki je znal do viška razviti sfero svoje individualnosi, jo gadko žrtvuje, kadar je domovina v nevarnosti. In to sam od sebe, po svojem poslancu, ki ga zastopa v parlamentu in nikakor ne po kakršnem koli ukazu od zgoraj. A vsa ta izredna pooblastila krone, ki so omejena le na dve leti, more parlament vsak čas razveljaviti in jih kroni zopet v pičli uri odvzeti. To je pač mogoče le, ker vlada v Angliji parlamentarni sistem, sistem demokracije, dočim bi to v diktaturi ne bilo mogoče, ampak bi tam take omejitve trajale neomejeno, večno, dokler bi se to diktatorju zdelo. sov" razpravlja o bliskovitosti sedanje vojne in primerja zadnje slanje z onim leta 1914. Ugotavlja, da je bil položaj zaveznikov 1914. tudi zelo težak, ko so nemške divizije prodirale v Francijo in dosegle že razdalje od Pariza, vidne na obzorju z Eiffelovega stolpa. Prišla je potem Marna in Francija je bila rešena. Brez dvoma je, meni dalje, da „bo sedanja marnska odločitev" v veliki meri v zraku. Glavna naloga zaveznikov je, ustavili polet nemške letalske sile. To bi se namerilo predvsem, če bi se sovražno ctalslvo v neprestanem navalu izčrpalo, bo končala z odločilno bitko. Postala bo prerivanje sem in tja, polna naporov in žrtev. Iz teh vidikov je tudi nastala ideja bliskovite vojne. Na tej osnovi je temeljil veliki načrt von Schlieffena iz 1. 1909, ki je trdil, da lahko postane dolga vojna za državo gospodarsko usodna. Izdelal je zato načrt bliskovitega udara, ki naj bi dosegel svoj cilj v najboljšem primeru že v pol leta, povprečno v devetih mesecih, najkasneje pa v enem letu. Na tej zasnovi so bili izdelani tudi vsi načrti priprav za svetovno vojno, ki stiti vseh važnih točk, tako most obrano v preko rek, da se olajša prihod nadaljnjih motoriziranih sil. Dogodki so pokazali, da nam ni bilo mogoče zaustaviti pet do šest motoriziranih divizij, ki so skupno prodirale h Calaisu. Superiornost oklepnih divizij, ki so nagle in silne, se je v ofenzivi izkazala nadmočno nad akcijami defenzivnih naših edinic, ki so operirale še s taktiko iz svetovne vojne. Fronta 300 do 400 km širine se e more zatrpati povsod! s topovi proti tankom, rezerve, dovažane s kamioni in železnicami, prihajajo prepočasi, da bi se mogle pravočasno razpostaviti v bran na položajih, ki so ugodni za odpor proti tankom. Napad je vprav zaradi naglice tankovskih divizij sme-rom prehitel obrambo. Protiofenziva je mogoča le z enako močnim orožjem. Razpolagoma z dovolj-nirni rezervami odličnih tankov. Pokazali so se tudi prvi uspehi lovskih letal proti sovražnim tankom. Ako se uničevanje tankov s pomočjo lovskih topičev posploši, se lahko dosežejo še rezultati velikega interesa za nadaljnji potek bojev.« Zato je iluzorno govoriti, da vlada v Angliji socialna ali gospodarska diktatura. Pravilno je te dni napisal »Sokolski glasnik«, ko je rekel: »To ni uvedba diktature. Nasprotno, to je očiščenje angleškega parlamentarizma od onega, kar je vse resnično svobodo ljubeče ljudi (mišljen je tu brezdvomno povprečni demokratično čuteči Američan) od' tega parlamentarizma odvračalo, od tega kar mu je bilo na njem še odvratnega, nesimpatičnega. To je resnična pot v demokracijo«. Kajti osnovno načelo je, da vzemi, v času preteče narodne nevarnosti, pa še posebej, breme državne obrambe nase vsak državljan enako, brez razlike na pre moženje, stan ali poreklo. Zakon z dne 22. 5. 1940. pa je povrhu vsega še dokaz temu, da v sili zamore tudi demokracija totalitarno mobilizirati vse sile naroda v cilju obrambe. zredčilo ter ne bi moglo več tako naglo nadomestiti izgube, kakor zavezniki. Kajti, v času, preden zgradijo Nemci en bombnik utegnejo zavezniki postavili pet svojih lovskih letal. Zaustavitev nemške letalske udarne sile — to bi bila nova bitka ob Marni. To pot seveda v zraku in vojna bi sc potem za precej časa izpremenila v položajno vojno. Tega se pa Hitler zaveda, pravi člankar, zato poniteva z odločitvami, preden zberejo Angleži in Francozi, nadabo?" šile za odpor." jih je Viljem II. podpisal. Ko je leti 1914 izbruhnila vojna, je podpolkovnik Tap pen že izrazil mnenje, da se utegne zavleči na dve leti. Nemški finančniki so pa bili mnenja, da bo vojna kratka. Predsednik državne banke, Havensteln, je na pr. izjavil, da vojna že iz finančnih razlogov ne more biti daljša kakor eno leto. Še 1919 je Helfferich v svojem delu o svetovni vojni potrdil,, da so bili vsi nemški gospodarstveniki tega’ mnenja. Člankar ugotavlja dalje, da se nobena država ne more istočasno oborožiti za dolgo ali kratko vojno. Čim močnejše so priprave za bliskovito vojno, tem slabši je njih efekt v primeru, da se vojna zavleče. Preostaneta tedaj, meni avtor, 'e dve alternativi: bliskovita zmaga ali poraz. »Če država ne deseže na- romunska ustava je preustrojila politično življenje. Sporedno z gospodarskim obnavljanjem države je kralj skrbel tudi za okrepitev države na zunaj. Prestiž Romunije v mednarodnem svetu je rastel, prizadevala se je vselej, ohraniti mir na jugovzhodu Evrope. V težkih dneh evropskih zapletljajev je kralj Karol umel s previdno zunanjo politiko zadovoljiti težnje obeh taborov vojskujočih se držav in ohranil državi mir, ki bi bil lahko ogrožen .Romunska vojska je popolnoma reorganizirana in modernizirana. Po želji samega kralja se bo desetletnica vladanja proslavila brez nameravanih veh-kih svečanosti. Listi so vsi izšli slavnostno opremljeni, poudarjajoč velike zasluge Karola za napredek države na vseh poljih narodnega življenja. Povezana v krvnem sorodstvu svoje dinastije z romunsko se tudi naša država pridružuje prijateljskemu narodu v prazničnih dneh kraljevega jubileja z željami za čim lepši nadaljnji napredek zavezniške sosede. vaki. Podobno so terjali Homjatkov, Ak-sakov in drugi. Celo prizadevali so se za zedinjenje samo pravoslavnih Slovanov. Slovanofili so biii reakcionarji, panslavisti še bolj črni. Politični panslavizem, v katerega se je izrodilo prvobitno slovanofilstvo,, je bil samo kamuflaža carskih pretenzij na Carigrad in Balkan. Zato je žal nezaupanje pri vseh neslovanskih narodih Evrope, posebno pri Turkih, Grkih, Romunih in Madžarih. Za to pri stvar.ianju takšnega bloka ne sme biti izbiranja v rasi. Iti moramo skupaj s tistimi, ki vstopajo brez rezerve v llok, brez ozira na to, alt so Slovani ali ne. Če so za to prvi Turki, torej z njimi, če Bolgari, pa s temi. Nevarno je govori tj; najprej z Bolgarijo, ker nam je najbližja in se z njo nasloniti na Sov. unijo, če se drugi nočejo pogoditi z Bolgarijo. V interesu vseh je, da ostane Balkan svobodni dom balkanskih narodov. To je interes tudi nekih velikih držav. Nihče od njih ne bi trpel osnovanja slovanske hegemonije na Balkanu, pod katero bi padlo 53 milijonov neslovanov. Dosti imamo svojih skrbi in preveč smo slabi, da bi se smeli igrati z nepremišljenimi koraki in utopijami, štiri države so že Obvestito iapriiTC> Cenjeni naročniki v večjih krajih dobivajo »Večernih« po raznašalcih. drugod po pošti, deloma po avtobusih, deloma pod rdečo pasico za prevzem na clotieiii železniški postaji. Kdor plačuje naročnine po oošti, dobiva vsak mesec poštno položnico ali ček. Naročnina mora biti rodno plačana vsaj za en mesec vnaprej! Položnica ie razmeroma draga tiskovina, zate jo je treba shra-itl in tudi čimprej porabiti, ne pa zavreči! Mnogi zahtevajo, da jim jo naj pošljemo posebej kot tiskovino. S tem povzročijo sebi in upravi Usta večinoma nepotrebne stroške, upravi tem večje, ker je poštna pristojbina za navadno tiskovino zdaj dvakratna od prejšnje. Pri vsaki pošti se dobi položnica golica, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti na določenih mestih s številko čekovnega računa in ■naslovom lastnika računa: 1 1-4 09, »Vele r n i k« — uprava Maribor Nakazovalec lahko pripiše na adnji strani srednjega dela položnice svoje želje, kar nič ne stane. S tem Si lahko prihrani posebtr dopisovanje. Vsako iz-premembo naslova je treba takoj javiti, naslove same pa vselej točno in čitljivo napisati! Kdor nakaže naročnino za drugega naročnika, naj to stori z naslovom tistega drugega, pravega naročnika, ali naj vsaj pripiše za koga plača! Nakazuje lahko z eno položnico tudi skupno za več naročnikov, ki jih je pa treba zadi posamič napisati z dotičnimi zneski. Dolžniki dobivajo občasne opomine in se jim računa za vsak opomin din 3.— za opominske stroške. Po ustavitvi lista se dolg ne črta, marveč po potrebi izterja po običajni pravni poti. Morebitna računska napaka pri upravi radi neizogibnih večkratnih Izprememb v osebju uprave se odpravi pri sodelovanj« prizadetih, namreč na osnovi zadevnih dokazil. Za take neljube primere, ki jih ni kriva uprava v izrednih razmerah, prosimo že vnaprej opravičila. Blagovolite o tem obvestiti svoje prijatelje in znance, ki se za naš dnevnik zanimajo, vsako nerednost pri dostavljanju lista pa takoj javiti upravi! UPRAVA »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica 6. v paktu, delati je treba, da vstopi vanj tudi Bolgarija, če ima ona sanstefansko ambicijo, potem o tem ne more biti govora. Za Balkan bi bilo usodno, če bi se velike sile sporazumele o porazdelitvi njegovih področij. Mi verujemo, da tega ne morejo napraviti. Če bi pa 'e prišlo do tega, se varajo listi, ki menijo, da bomo mi prišli v okvir »slovanske« Sovjetske unije. Naša usoda bi bila tako na kocki do končnega rezultata borbe med svetovno demokracijo in fašizmom.- MALTA Južno od Sicilije leži otok Malta, močna trdnjava in oporišče Angležev. Je naj večji otok v skupini otočja, ki ga tvorijo še otok Gozzo. otočiči Comino. Co-minetto, Filfola iti še nekaj čeri. ki gledajo iz morja. Vse otočje obsega 320 krtr sama Malta i.ma površino 246 kms. Otočje je oddaljeno 100 km od sicilske obale, 325 km od Afrike. Najvišja vzpetina na Malti meri 260 m. Malta je bila že v starem veku važno prlstajališče in strategična točka, ki so segali po njej mnogi pomorščaki. Malta in Gozzo sta bili koloniji največjega po morskega naroda starega veka. Feniča-nov, ki so imeli oporišče tudi v Dalmaciji, na naši Korčuli. Kartažani, ki so ogražali Rimljane, so tudi bili gospodarji Malte že 400. leta pred Kristusom. Rimljani so osvojili otok 1. 218 pred našim štetjem. V drugi polovici petega stoletja po Kr. so prišli na Malto Vandali, za njimi Vzhodni Grki. Bizantski vojskovodja Be-lizar je osvojil Malto 1. 534. V 10. stoletju so vladali Malti Arabci. I i so uti-snili prebivalstvu in otoku še danes vidne sledove. Leta 1090 so vzeli Malto Normani pod Rogerom Sicilskim, 1550 Pribičevič o južnovzhodnem bloku Novice Ne ukinite šolskega oddelka v Rogatcu! Rogatec je bil dolgo vrsto let sedež avtonomnega okrajnega zastopa, je še sedaj sedež sodnega okraja ter važna železniška postaja proge Grobelno—Zagreb s kurilnico in prehodna točka iz slovenskih Haloz v središče Hrvatskega Zagorja. Kot tak bi moral biti deležen vsega uvaževanja m podpore. Temt pa ni tako; zanemarjali so ga, da je izgubil davčno upravo in nima niti finančne kontrole. Sedaj smo pa izvedeli, da namerava prosvetna oblast ukiniti s prihodnjim šolskim letom en oddelek ljudske šole, kar bi pomenilo za kraj nadaljno degradacijo v šolsko-kultumem pogledu. Ljudska šola je v Rogatcu edino izo-braževališče za vso kmetsko mladino, za obrtniški in trgovski naraščaj, kakor tudi pripravnica za dijake, ki nadaljujejo šolanje v meščanski in srednji šoli. V Rogatcu namreč ni ne obrtno-nadalje-valnih ne gospodinjskih tečajev. Vsako leto prehaja iz tukajšnje šole — sorazmerno z drugimi kraji šmarskega sreza — največje število otrok v meščanske in srednje šole, v obrt in trgovino. Vsem tem otrokom, kakor tudi mladini, ki ostaja po dovršenem šolanju na kmetskih domovih, nudi sedanja šola s štirimi oddelki zadostno in trdno podlago za dailjnje izobraževanje, učenje in gospodarjenje. Tako temeljitega znanja pa ne bi mogla posredovati, ako bi odpadel en oddelek, ker bi se tedaj učenci prvega in drugega razireda, ki se sedaj poučujejo v ločenih oddelkih, morali učiti v enem samem oddelku. Temeljita podlaga v prvih letih učenja pa je baš pogoj za uspešno nadaljnje izobraževanje. Od leta 1887 do prevrata po svetovni vojni je bili na tukajšnji šoli vpeljan tuj učni jezik. Polnih 31 let je torej služila potujčevanju popolnoma slovenskega kra ja in njegovega okoliša. Tudi tedaj ni bilo število otrok, ki so šok) posečali, večje od onega, 'Id poseča šolo sedaj. Zato bi bila popolnoma napačna štednja v konkretnem primeru ukinitev enega odelka vsaj do tedaj, dokler ne bo izginil iz okraja zadnji germanizatorični vpliv. Štiri oddelke ima ljudska šola v Rogatcu že od leta 1903. Gospodarski in narodnostni interesi tukajšnjega trga zahtevajo nujno ohranitev vseh štirih oddelkov. Vrhu tega bi ukinitev enega oddelka porazno vplivala na tukajšnje zavedno prebivalstvo, ki pričakuje od oblastev še več uvidevnosti, kot so jo trgu svoj čas naklanjale razne korporacije, ki so mu vsiljevale tuje lice. Apeliramo zato na prosvetno oblast, da ohrani šolo v Rogatcu neokrnjeno, t j. vse štiri oddelke, četudi trenutno ne dosega število šolo obiskujočih otrok predpisanega števila, ker narekujejo to narodnostni in gospodarski interesi trga in njegovega okoliša. Celfe Slavnostni koncert Celjskega pevskega društva V ponedeljek, 10. t. m., bo ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma koncert v proslavo 80-letnice skladatelja Rista Savina. Na sporedu so zgolj slavljenčeve skladbe in sicer ženski, moški in mešani zbori, samospevi in klavirske skladbe. Slednje bo igral priznani slovenski pianist, pedagog in skladatelj g. Pavel Ši-vic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, ki bo tudi spremljal samospeve in zbore. Kot pevci solisti bodo nastopili mezzo-sopranistka gdč. Marija Tiranova in tenorist g. Andrej Jarc, oba iz Ljubljane ter članica CPD gdč. Karbova Cirila. Skladbe Rista Savina, ki sicer stavijo na izvajalce velike zahteve, so take, da ne potrebujejo nobene razlage. Spored bo v svoji pestrosti in kvalitetni izvedbi nudil vsakomur velik užitek. Vstopnice se dobe v predprodaji v Goričarjev! knjigarni. SMRTEN PADEC S KOLESA V nedeljo je padel 311etni, v Griže pristojni Ernest Potočnik, umetni slikaT brez stalnega bivališča, na cesti s kolesa. Pri padcu se je hudo poškodovil po glavi in dobil težek pretres možganov. Potočnik je v celjski bolnišnici poškodbam podlegel. c. Sokolsko društvo Celje-matica poziva člane in članice, da brez izjeme prinesejo člansko legitimacijo v pregled v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Tam bodo ob sredah od 18. do 20. in ob četrtkih od 20. naprej člani uprave, ki bodo legitimacije pregledali. Po členu 6. pravilnika o nošenju članskega znaka bo društvo izdalo vsakemu posebno potrdilo o pravici do nošenja znaka. Legitimacije morajo biti pravilno potrjene, da je članarina plačana vsaj za tekočo polovico leta. Brez potrdila o plačani članarini je legitimacija neveljavna. Kdo nima take legitimacije, tudi ne sme nositi znaka. Bratje in sestre, ki legitimacije še nimajo, naj prinesejo s seboj fotografijo, da se jim more izdati nova legitimacija. Ob navedenih urah lahko članstvo poravna tudi članarino, če je še ni. Današnje prilike nam nalagajo strogo previdnost, zato pričakujemo, da se bodo vsi člani in članice brezpogojno odzvali pozivu društva. Društvo bo vodilo poseben zapisnik o pregledanih legitimacijah. c. Slavnostni kroji. Na svoječasni razpis radi dobave krojev, društvo ponovno opozarja brate, da se prijavijo pri bratu Miroslavu Modicu, kjer bodo dobili podrobnejša navodila. Bratom je dana ugodna prilika, da si nabavijo dobisi dosedanji slavnostni kroj z je kralj Karel V. izročil otok viteškemu redu Ivanovcev, ko so jih pregnali z Rodosa. Ko je Napoleon vodil vojsko v Egipt, je 1798 okupiral Malto, dve leti za tem so se usidrali na otok Angleži in ?a 1814 dobili v svoie definitivno posest. Postal Je pomembno oporišče angleškega sredozemskega brodovja za vrnost Poit na vzhod imperija. Glavno mesto Malte je La Valette, večji kraji so še Floriane, Senglea, Vit-toriosa, Cispicua, Sliema. La Valetto je Postavil veliki mojster francoskih Ivanovcev, Jean de la Valette 1. 1556. Mesto ima danes blizu 50.000 prebivalcev, vse malteško otočje 250.000. V Valetti je sedež nadškofa, ima staro katedralo in univerzo. V nekdanji palači velikega mojstra Ivanovcev stoluje danes britski gu-vrner. Malta je britska kronska kolonija, ki jo upravlja guverner. Njemu ob strani je Poseben svet Zrivy Council. Upravna oblast šteje 17 članov, za njimi je zakonodajna skupščina.' Nova ustava je bila dana 1920. V upravi prevladuje angleščina. Prebivalstvo se poslužuje tudi italijanščine in posebnega malteškega ,RZ’ka. rdečo srajco ali da si nabavijo nov delovni kroj, ki sliči vojaškemu. Izkoristite priliko! c Raznašalca, pridnega, zanesljivega, za Trnovlje in tamošnji okoliš, sprejme uprava „Večernika“ v Celiu. Prednost imajo taki, ki so iz okoliša doma in imajo kolo. c Razstava risb na celjski realni gimnaziji je odprta še jutri. Priporočamo obisk zanimive razstave. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. c Nočno lekarniško službo ima od 8. do 14. junija lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti. c Tragična smrt otroka. V Logatcu se je v četrtek smrtno ponesrečil štiriletni Gregor Bizjak, sinček sreskega načelnika g. Andreja Bizjaka in vnuk sreskega tajnika g. Franca Kocjana v Celju. Pogreb bo danes na okoliškem pokopališču v Celju. c Sokolski okrožni zlet se jutri v Laškem ne bo vršil. Preložen je za nedoločen čas. c Strelska družina v Celju prireja sobno streljanje vsak četrtek v Celjskem domu in vsako nedeljo strelske vaje na strelišču v Pečovniku. c Prvi kopalci v Savinji. Včeraj je bilo v Savinji pod Starim gradom opaziti prve kopalce. c Iz sodne službe. Premeščeni so g. dr. Franc Suhadolnik, sodnik okr. sodišča v Celju, k okr. sodišču v Mariboru, sodnik g. Josip Troje od okrajnega sodišča v Celju k okrožnemu sodišču v Mariboru in sodnik g. Josip Kunič od okrajnega sodišča v Gornjemgradu k okr. sodišču v Celju. c S kozolca Je padel v Dragomili pri Šmarju 36 letni posestnik Matevž Cakš iz Babnerekc pri Sy. Stefanu. Pri padcu si je zlomil desno roko. c Voz llslla se je zvrnil na 42 letnega posestnika Karla Pišorna iz Podgore pri Šmartnem ob Paki. Zlomil mu je desno roko pod l*molcem. c Tretji nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo drevi ob 19. v mestnem gledališču. V četrtek, 13. t. m., ob 20. bo kot zaključek 20 letnega jubileja zavoda komorni večer z nastopom instrumentalistov, solopevcev in solistov ob spremljanju orkestra. * Privatna dvorazredna ..trgovski« šola (s pravico javnosti) v Murski Soboti, ki jo je lani ustanovil tamošnji Trgovski, gremij, bo dobila letos jeseni že drugi letnik. Ob koncu šolskega leta se opozarjajo starši in skrbniki absolventov meščanskih šol in nižjih razredov gimnazije, da za to šolo ni omejeno število učencev, ki se smejo sprejeti v I. ali II. letnik* in da tudi no obstoji za njo omejen šolski okoliš, nje absolventi pa imajo iste pravice, kakor absolventi državnih trgovskih šol. Ker imajo državne trgovske šole omejene šolske okoliše in za sprejem določeno število učencev, ter sO na trgovski šoli v Murski Soboti ugodni sprejemni pogoji, zato se priporoča, naj se vsakdo, ki ima interes na sprejemu v trgovsko šolo, a ne more imeti mnogo upanja, da bi bil sprejet v kako državno trgovsko šolo, obrne po informacije na trg. šolo v Murski Soboti, katera jih daje radevolje in bo v najkrajšem času prijavljenim interesentom začela pošiljali prospekte z vsemi potrebnimi obvestili. PlUf p Umrl je pri Strašilu 72 letni uslužbenec Habjanič Anton. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film „Heidi“. p ,,čudež v pustinji“. Ptujska „Vzajem-nost“ je imela v letošnji sezoni malo predstav. Nepričakovano pa sc je izkazala ob zaključku sezone z dvema krajšima igrama z „Nežno stvarco“ in ,,Čudež v pustinji". Izvajanje kakor tudi vsebina sta razgibali zasedeno dvorano. p Pozor! Naročajte oglase v poslovalnici „Večernika“ na Zrinjsko-Frankopanski c. (Cučkova hiša.) Tu se sprejemajo novi naročniki in se dobijo vsa potrebna pojasnila. p Napad. Tomaniča Ivana, viničarja iz Podgorcev pri Sv. Lenartu je napadel iz starega sovraštva znanec iz Sodmcev. Z nožem ga je leže ranil. Zdravi se v ptujski bolnišnici. p To in ono iz Haloz. Vinska trta je letos radi pozebe in dolgotrajnega deževja v rasti precej zaostala. Ogromna škoda, ki jo je povzročila pozeba, je zdai najbolj vidna. Povprečno je pozeblo nad četrtino vinske trte. Ko je nastopilo toplejše vreme, so pričele gorice sioer lepo napredovati. Pri tem ie opaziti, da so nastavki na locnjih lepi, medtem ko so na trsu slabi. Ker že grozi peronospora, izrabljajo sončne ure za škropljenje: Sadovnjaki ne kažejo dobro. Deževje je uničilo rano cvetje, nastavilo se je le nekaj poznih vrst. Letos so se pojavile v večjih množinah gosenice, ki žro listje. ŠAH V ČRNI PRI PREVALJAH šahovska sekcija v črni je pričela pod novo upravo_ vidno delovati. Končal je turnir za prehodni pokal s sledečim rezultatom: Kuhar 11, Reš 10V*, Kovač 8, šipek 7»/*, Ei-siger 7, Ladinik in Mlinar 6 ter Šiljar 0. Prehodni pokal za leto 1940. si je priboril res delaven šahist in častni predsednik kluba gospod Kuhar Janko, šolski upravitelj v črni. — V najkrajšem času bo pričel nagradni turnir pod vodstvom podpredsednika Eisin-ger Vinka. o Izvoz slovenskega vina. Maja smo izvozili iz štajerskih krajev 91.818 litrov vina. V Nemčijo je šlo 57.358 litrov, na Češko pa 34.460 litrov vina. o Ban dr. Natlačen je odpotoval v Beograd, kjer je obiskal razna ministrstva. o Zbornica za TOI v Ljubljani je imela sejo širše uprave. Zasedali so tudi trgovinski, obrtni, industrijski in gostinski odsek. o Cesto skozi Celje bodo modernizirali Tako je odločil gradbeni minister ter dal na razpolago potrebne kredite. o Vsa zborovanja okrajnih učiteljskih društev JUU so do nadaljnjega odpovedana. n Sneg je zapadel v Bosni. Tamkajšnje planine so pokrite s snegom, kar je za sedaj zelo redek primer. n Slava mesta Beograda je na pravoslavni praznik Vnebohoda potekla zelo svečano. Vso delo v drž. in samoupravnih uradih jc počivalo. Slovesnosti so se udeležili zastopniki kralja in najvišji predstavniki beograjskega državnega m javnega življenja. n Zagreb ima skupno 181,638.662 dinarjev dolga. n Neurje v Bosanski Krajini ie napravilo nad 10 milijonov din škode. Voda je odnesla 8 mostov. Bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev. n Zajednica doma in šole v Varaždinu je na roditeljskem sestanku, ki se ga je udeležil tudi profesorski zbor varaždinske realne gimnazije izdelala predlog za re-| formo srednjih šol, ki med drugim pred-! videva tudi opustitev nižjega in višjega te-I čajnega izpita. ! n Splitska vinska tvrdka Ante Dubo-( kovič jo z ozirom na zaključek trgovinske pogodbo s Sovjetsko Rusijo sklenila, ukreniti vse potrebno, da bi čimj>reje lahko po-I čela z izvozom vina v Rusijo. BILANCA PROTITUBERKULOZNE LIGE V RUŠAH Agilna Proti tuberkulozna liga v Rušah, ki deluje že več let, je imela dne 30. V, 1940 svoj redni letni občni zbor. Iz letnega poročila je bilo razbrati, da je liga v zadnjem poslovnem letu posvečala največjo pažnjo revni šolski dsci, kateri je v hudi zimi v mesecu januarju, februarju, marcu in aprilu razdelila 1220 litrov mleka in 1107 štruc kruha. V ta namen je izdala 5.077.50 din. Ker znašajo dohodki te neumorne lige v preteklem letu din 14.913.53, razpolaga liga še vedno s premoženjem okrog din 10.000.—, kar je pri današnjih okoliščinah za ondotne razmere naravnost hvalevredno. Kolikšno človekoljubno delo je s tem ruška liga napravila, vedo najbolj starši prizadetih revnih otrok, zakar izrekajo vsem, ki so pripomogli h gornjim lepim uspehom, zlasti večletnemu predsedniku gosp. župniku Ferdu Pšunderju in tajnici gospe Zorec Jani najiskrenejšo zahvalo. n ženske tramvajske sprevoduice. Za« radi pomanjkanja moških moči so v Novem Sadu uvedli ženske tramvajske spre-vodnice, ki so se dobro obnesle. n Roparski napad v spalnem vagonu. Med Zagrebom in Osijekom je neznani ropar napadel trgovskega potnika Ivana Voležiča iz Zagreba in ga laže poškodoval. Ukradel mu je hlače ter nekaj denarja. Pismo uredniku Gospod urednik! — Ker se v zadnjih časih toliko piše o koncentraciji vseh narodnih sil v Jugoslaviji, sem se odločil, da vam podam mišljenje mladine o tej pajvečji nujnosti usodnih časov. Vem, da bom pri tistih, katerih se ta članek tiče, naletel na nerazumevanje, ali mladina je bila vedno idealna, borbena, brezkompromisna ter je za dosego svojih ciljev žrtvovala tudi svoje življenje, zaradi česar bi si jo lahko vzeli za vzgled vsi današnji politiki, ki še danes nočejo nehati s svojo igro — političnih strank. Ali vas še res ni izučila usoda Poljske in Češkoslovaške? Ali so vam interesi vaše stranke res več vredni od interesov naroda? Ali je več vredna vaša stranka ali Jugoslavija? Če vam je več vredna stranka, tedaj vedite: MLADINA VAS BO PREKLELA. VEDITE, DA VAM BO ENKRAT MLADINA SODILA TAKO, KOT SE SODI IZDAJALCU NA RODA! Ali ni to izdaja naroda? Mogoče za vas nevidna, a mladina vidi, da ima danes strankarstvo v ozadju grozne posle-dioc MI PROSIMO, ROTIMO, ZAHTEVAMO NAJ SE IZVRŠI NARODNO ZEDINJENJE! RAZPUSTITE SVOJE STRANKE! Jugoslavija se bo brez njih samo okrepila. Pustite, da prevzamejo oblast v roke tisti, ki so se borili v prejšnji vojni za Jugoslavijo, pustite na oblast res največje patriote, tiste, ki niso šli pa bojišče, prisiljeni od države, ampak so šli prostovoljno v boj za svoj najsvetejši cilj — ustvaritev Jugoslavije. Še so pošteni ljudje v naši državi, ld bi iz Jugoslavije lahko napravili pravi raj. To je klic mladine na strankarske veljake, drugi klic velja njih pripadnikom: Izstopite iz strank, če jih vodstva iz svojih nesebičnih ciljev nočejo sami razpustiti! Pustite jih, naj se sami gibljejo v strankarstvu. Naj postane njih klic po strankarskem zbiranju le glas vpijočega v puščavi! Kaj pa je s koncentracijo vseh strank? Ali mislite, da bi bila to rešitev za Jugoslavijo? Ne! Tu se zopet zedinijo stari grešniki irt kar je delala prej ena stranka, bi delale tedaj vzajemno vse. Kaj bi pomagalo, če bi bil tudi eden od njih pošten, če so rmt vsi drugi nasprotni. In narod ostane naprej lačen pravice. A kaj potem? Zberite se enkrat v skupno fronto vsi pošteni*in pametni in tisti možje ki ste ustvarjali Jugoslavijo, zbirajte okoli sebe le odločne in poštene ljudi. Zberite jih v ogromno silo, ki bo mladim pripravila boljšo bodočnost! Trda bo borba, a zmaga bo vaša, v neizprosni borbi z vsem, kar je v Jugoslaviji slabega, varH bo pa pomagala mladina. Eden h vrst mladine. Akademija Sol olske župe Maribor v Sokolskem domu, danes 8. Vi. oi 1,21. Maribor Mariborski mestni svet pred počitnicami Sinoči je bila v mestni posvetovalnici zadnja seja mariborskega mestnega sveta pred počitnicami. Župan dr. Juvan je uvodoma pozdravil okrajnega načelnika dr. Šišk o, nakar je poročal, da se je sestavil odbor za podeljevanje podpor rodbinam vojaških vpaklicancev. V tem odboru so poleg župana dr. Juvana in podžupana 2 e b o t a še gg. S a b o t h y, G e r a t i č, Stabej in B r a n d n e r. V cerkveno konkurenčni odbor so izvolili dr. S c h a u b a c h a, O z v a t i č a, Grčarja in inž. Laha. Vodstvo Mestne hranilnice bo odslej imelo samo 12 članov (doslej 18). Mestni svet bodo zastopali gg. Hrastelj, Sabothy, Stabej, Žebot; zastopniki vlagateljev so gg. Grčar, Bureš, notar Gajšek; strokovnjaki so gg. dr. L i p o 1 d, Tone Kovačič, inž. D r a č a r in P i n-t e r ; v nadzornem odboru pa so gg. inž. Urbanija, Jakob Lah in upravnik Šetinc. Nato je za prvi odsek poročal dr. Mi-!eir. Večina zadev tega odseka je bila za tajno sejo, zato je za drugi odsek poročal m. s. Aljančič. Ker je v mestni oskrbnišnrici 11 oseb, ki imajo večje mesečne dohodke (pokojnine, rente, postranski zaslužek), je mestni svet sklenil, da se oskrbovanjem, ki imajo več kakor 50 din dohodkov, odvzame denar na račun oskrbnine. Dobili pa bodo mesečno 60 din za svoje osebne izdatke. Če bo na pr. zaslužil ikaik mestni oskrbovanec mesečno 150 din, ali če ima pokojnine 200 dm ali še več, mu bo občina ta denar odvzela, dobil pa bo 60 din. Proti temu predlogu je bil m.s. trgovec Kovačič. Mestni svet je ositro nastopil proti beračenju otrok po Mariboru. Po mestu hodijo šoloobvezni otroci in beračijo ali pa prodajajo cvetlice, ki so jih ukradli na pokopališču. Drugi otroci prodajajo ponoči po gostilnah razglednice in trake za čevlje. To se mora odpraviti. Zato je občina naprosila policijo, da kar najstrožje postopa proti staršem teh otrok. Kaznovani bodo tudi gostilničarji, ki beračenje ali prodajo dopuščajo. Za četrti odsek je poročal ravnatelj Hrastelj. Reševali so razne prošnje za odpis prirastkarine, kazni za trošarin-ske prestopke itd. Mestni svet je zavrnil prošnjo 11 mestnih upokojencev za daa- ginjsko doklado, ker imajo od 3900 do 2500 din pokojnine na mesec. Sledilo je poročilo g. Ž e b o t a. Odobreno je povišanje tarife za mariborske avtoizvoščke za 30%, hotelirki »Mariborskega dvora« pa se dovoli povišanje pristojbin za sobe za največ 15%. Ob zaključku seje je poročal še ravnatelj Stabej za Mestna podjetja. Za drugo etapo pri gradnji novih garaž je odobren proračun v znesku 409.000 din. Po končani seji so si mestni svetniki ogledali nov tramvajski avtobus. Sokolske svečanosti v Mariboru Mariborčani danes v soboto v Sokolski dom na akademijo sokolske župe Maribor! Nastopijo sokolsko društvo Maribor-matica, Ma ribor I„ Maribor II. Pobrežje, Ptuj, Slo-venjgradeč in Sokoli-vojaki z izbranimi točkami Pričetek akademije bo ob pol 21. in se naproša občinstvo, da pride pra vočasno. Župni zlet mariborske sokolske župe, za katerega so se vršite tolike priprave, je preložen. Vrši se le napovedana župna akademija drevi ob pol 21. v Sokolskem domu, jutri od 9. ure naprej pa bojne in strelske tekme društev mariborske sokolske župe, ki bodo. pri strelišču v Radvanju. — Sokolstvo in narodno občinstvo se poziva, da poseti te prireditve im 'da sega po izredno lepih zletnih razglednicah, znakih in robčkih, ki so bili izdani v spomin na ta zlet. 3Vto\sKa , bo združena Tablica din 5'— bo u nedeljo 16. junija ob 14.30 prulc na telouadišču v Ljudskem vrtiii Prva tombola znaša 12.000 din a denarne tombole skupno 20.000 din, razen tega Se 17 tombol in ueliko Jteullo dragocenih dobitUou. brez vstopnine. - PričaUouatl je' uelikega obiska od blizu In daleč - Tablice po din S-— so že u prodaji. Otvoritev kopališča RK v Studencih Domača javnost že pozna našega »očeta župana«, širša slovenska javnost — ne. Škoda. Mož, kakršen je naš »ate« Kaloh, bi res zaslužil, da bi ga poznali tudi izven domačega kotička, če že ne vsi pošteni Slovenci, pa vsaj vsi zavedni slovenski — slikarji. Oni namreč, ki bi hoteH nekoč upodobiti sliko slovenskega župana. Odbor je sklenil, da mora imeti župan svojo sobo, svotjo pisarno. Naš dober predstojnik občine je na ta sklep odgovoril: »Nemogoče. Moje mesto je tam, kjer so moji Studencam. Tam v prvi sobi.« No, tam v prvi sobi smo ga obiskali pri z raznimi spisi in knjigami založeni mrizi in ga prosili za pojasnila, kaj neki pripravljajo Studenčani za nedeljo, za 9. junija? »Nič posebnega«, je dejal g. župan, »veseli bomo, ker se je izpolnila srčna želja vseh prijateljev studenške mladine. Naša deca bo dobila po naklonjenosti o b-Č inske g a odbora in društva Rdečega križa — lastno kopališče. Odslej ne bo tavala brez nadzorstva ob Dravi. Imela bo svoj zidrav in lep kotiček, kjer bo pod skrbnim varstvom Rdečega križa uživata dobrote svežega zraka., toplega sonca in zdrave vode.« Tal«) je govoril mož visoke rasti, tipično slovenskega kmetskega izraza v preprostem suknjiču delavca. »Še ne vem, kaj nameravate g. župan«, je pripomnil naš poročevalec. »Glejte, gospod«, je dejal1 ~- ata župan —, »težke tisočake je potroši! Rdeči križ v Studencih za obnovo — Katrinega kopališča ob Dravi. In bi rad pokazal plodove dete svojih pridnih odbornikov, gg. Kaca, Plevanča, čer-nenška, Lintnerja m šol. upravitelja g. Kontič rja v nedeljo, dne 9. junija, popotfdne. Radi bi pokazali tudi Vam in vsem nam vedno dragim Stu-denčanom, kakor tudi Mariborčanom, kaj smo ustvarili v teh težkih dueli naši mladini, zato Vas, kaikor tudi preko »Ve-čemika« vse prijatelje našega delavskega predmestja vljudno vabimo, da pridete k otvoritvi kopališča Rdečega kriza v Studence.« Tako se je pričelo. Po teh pojasnilih se je podal poročevalec »Večemika* tja doli k Dravi in videl plodove res pridnih rok. Kopališče Rdečega križa za enkrat še res ne tekmuje, recimo s kopališčem na Mariborskem otoku, je pa vendar krasen biser v zelenem objemu svoje okolice tam pod Obrežno cesto. Ima vse, česar potrebuje mladina za zdravje in je pod vodstvom ljudi, ki gledajo z očmd prijateljev mladine, nepa z očmi prijateljev denarja. Kdor bi se rad skril za hip pred izstrelki živčne vojne, ki zna ceniti preprosto domačnost in res prijazno slovensko okolje, bo gotovo v nedeljo popoldne gost kopališča Rdečega križa v Studencih. Vprašali smo agilnega predsednika »kopališkega odbora«, g. Kaca in šol. upr. g. KontleTja, če imajo za otvoritev kakšno posebno presenečenje za svoje goste. »Imamo«, sta odgovorila. »Zapeiia bo ..Enakost”, igraii bodo naši mali in veliki tamburaši. Za prijetno zabavo in domačnost bo skrbel vodja veseličnega odseka g. Lmtner.« »Kaj pa s hrano in pijačo, prijatelj?« »Ne bo vzroka za pritožbe. Imeli borno vsega dovotj za rnafl denar.« Tako je v Studencih. Marsikje je zbegan svet. Ljudje se borijo s temnimi sanjami. V Studencah, v deželici župana Kaloha ki občinskega blagajnika g. Pušnika ni malodušja. V Studencih je delo doma. RAZSTAVA KARIKATUR REMICI JA BRATOŽA Meseca marca letos je presenetila No-« Sad čisto nepričakovana razstava karikatur dotlej neznanega karikaturista Renata Bratoža, mrtrejena v restavra- ciji tamkajšnjega Trgovskega doma. Gospod Remigij Bratož je bil doslej glasbenik in niti sam ni vedel, da ima talent za izvrstnega karikaturista. Ta svoj talent je odkril čisto po naključju, in prva ,jav-na razstava ga je .postavila takoj v ospredje zanimanja. O njem in njegovih delih so pisali ne samo novosadski, ampak tudi drugi, celo slovenski listi. Sedaj je prišel g. Remigij Bratož, ki je Slovenec, v Maribor, kjer zbira karikature mariborskih osebnosti za veliko razstavo, ki jo bo v kratkem priredil v našem mestu. Kolikor smo se mogli iz njegovih dosedanjih del prepričati, bo razstava prav zanimiva in bo zbudila gotovo enako veliko zanimanje, kakor prva v Novem Sadu. »FINEC« LUKA OREŠNIK JE POSTAL AVTOIZVOŠČEK Poročali smo že, da sc je v Mariboru naselil Slovenec Luka Orešnik, ki je dolga leta živel na Finskem. Ker je izvrsten šofer, je zaprosil za obrt avtoizvoščka, kar je tudi dosegel. Sedaj vozi mariborski »Finec« z lepim zelenim »Opel-Kapi-tanom« goste po Mariboru in tudi dalje, da preživlja sebe in družino. Pravi pa, da so posli zelo slabi in da včasih niti zase ne zasluži, kaj šele za ženo in otroke. Zato nas naproša, naj opozorimo našo javnost na njegov taksi, ki ima štev. 18. Zelo hvaležen bo vsaikomur, ki se bo vsedel v njegov avtomobil, ker mu bo s lem olajšano skromno življenje. m. Prisostvujte bojnim in strelskim tekmam. Letošnja župna prireditev se je morala radi nastalih razmer preložiti na poznejši čas. Vršila se bo samo danes zvečer akademija v Sokolskem domu in jutri predpoldne pa bojne in strelske tekme. Priporočamo sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da prisostvuje prireditvam. Tekme se vršijo za članstvo in naraščaj na strelišču v Radvanju, za ženske oddelke pa na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor-matica. Vstopnine ni. Tekme bodo zanimive, saj je prijavljenih preko 700 tekmovalcev. Načelništvo Mariborske sokolske župe. LAŽJE VAM BO PRENAŠATI STRAPACE ČE SE POSLUŽITE ŽVEČILNIH BONBONOV CIK. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 38-3B. CESTO MARIBOR—FRAM BODO UREDILI Ker se pri dveh licitacijah za oddajo gradbenih del na cesti Maribor—Fram ni javil noben podjetnik, je gradbeni minister odločil, da bo to cesto modernizirala država v režiji bansike uprave v Ljubljani. Sestavljen je bil posebni odbor, ki mu načeluje inž. V anek, šef tehničnega oddelka v Mariboru. Ker je režijski odbor že pričel s pripravami za gradnjo, se bodo dela na teremt v kratkem začela. m. Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedeljo, 16. junija, ob pol 11. uri v grajski bastiji izredni občni zbotr z dnevnim redom izprememba pravil. m. Radi preglasnega navdušenja za tujo miselnost je bila pred mariborskim sodiščem obsojena na tri tedne strogega zapora gdč. Hansi Gtaseir iz Koseskega ulice. m Zdravniško dežurstvo OUZD ima v nedeljo, 9. t. m., g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6. m Neprevidnost mladine. V Studencih na Aleksandrovi cesti so fantje .v starosti od 10. do 13. leta nabirali dišeče akacijevo cvetje z dreves, ki rastejo ob Dravi. Pri tem poslu se je nekemu fantu zlomila veja, na kateri je stal in zletel je na tla s precejšnje višme. Pri vsej svoji neprevidnosti pa je imel izvanredno srečo, kajti zadobil je samo nekaj manjših prask po rokah in nogah. . m Strelska družina Maribor. Radi župnih strelskih tekem sokolskih društev odpadejo v nedeljo, 9. L m., vse vaje domačih in okoliških strelskih družin. m Kakor smo izvedeli od merodajnih činileljev, je občinska uprava Studenci kupila za povečanje farnega pokopališča sosednjo zemljišče v izmeri enega in pol orala. Bila je to hvalevredna misel, dasi-ravno je še precej prostega polja na sedanjem pokopališkem prostoru. m Društvo Rdečega križa na Teznem priredi jutri, v nedeljo, popoldne na vrtu gostilne Sabeder na Ptujski cesti na Teznem igro „Rodoljub iz Amerike". Rdeče-križarji pričakujejo prihod tezenskih rodoljubov, ki bodo s prireditvijo J>rav gotovo zadovoljni. Po igri bo družabni večer z godbo. Pričetek igre ob 15. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo, dne 23. t. m. m Tema kol v rogu vlada že nekaj časa v začetku Erjavčeve ulice v Studencih-2e dalje časa opažamo, da se za to poklicani premalo brigajo za cestno razsvetljavo. m Upokojen je jetniški paznik okrožnega sodišča v Mariboru Alojz Bevc. m Konji so razbili vagone. Na tukaj' šnjem kolodvoru so ugotovili, da so konju ki so bili namenjeni za Nemčijo, razbili šest vagonov, tako da so jih morali v Mariboru zamenjati. * „Glasbena Matica" v Mariboru vzame v najem 6—10 sobno stanovanje v sredin* mesta (tudi v dvoriščnem poslopju). Ponudbe na „Glasbeno Matico", Aleksandrova cesta 5. Na zavodu „Vesna“ v Marilx>ru s® vrši razstava izdelkov učenk 9. in 10 *• m. od 8—12. in od 11,—18. ure. . * Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju. * Razumna nega. Vsak človek — vsak* stvar, da bi se obdržala na višini, zah' teva pazljivo nego. V današnjem naprej' nem času prinašajo proizvodi „SALVA za nego lica in las skupino dovršeaiW> po najuovejših principih, izdelanih P1"0' paratov Salva creme — Salva ve^etabi*n" parno kopel — Salva shampoo — regenerator za lase in Salva AntipenW” To so preparati, kateri bi tudi Vas za«0' voljili. SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 11. N®{; moderneje urejen za operacije. Entero*1*" ner za izpiranje debelega črevesa. speeialist-kirurg dr. ČERNIČ. Kino * Grajski kino. Danes češki fil® * ^ kmetskega življenja, velika drama »a „Božji mlini", najboljši češki igralci. * Esplanade-kino. Vdesenzacijski ..Zaklad kralja Solomona", po ^ Ilaggard-a. Krasne pesmi poje črnec n beson, znan kot črni Saljapin. * Kino Union. Do vključno ponedeljka »Sherlock Holmes« (Tatvina v kraljevi kladnid), najzanimivejši detektivski n napela vsebina. 3 * Kino Pobrežje. 8. In 9. junija Prc krasen film »Pesem s ceste'*« Mariborsko »foda«**« , Sobota, 8. junija, ob 20.: „Pk* v skah". Zadnjič. . aa" Go- Nedelja, 9. junija, ob a0-:_>£cjjT 'penei stovanje g. Jos. Povhe ta. Znižan* Zadnja predstava v sezoni. Zaključek sezone bo to nedeljo Uprizori se fina in melodiozna a»8 opereta „GeJ«a", v kateri gostuje kot jarnar \W-hsi, Josip Povhe. Obisk J*5 olajbau a mlHuilml omuuaU mnoge pt izračunali, gloucesterska ska živila, ker vsebuje rz-vitaminov. Šest kilogramov ! več A- in B- m C-vitami kg sadja, največ pa ima vi-kakor znano, slnži za okre- PrirGda&isnat kramljanja Pogažene prirodne osnove civilizacije Sramote linčanja — Opice nadomeščajo stavkajoče — Boj za kruh med rudarji in kokošmi — Uničevanje velikanskih zalog pridelkov in živine na ljubo visokih cen Kje so živele prve ribe Prirodoslovce že od nekdaj zanima, ali so prve ribe, sploh prvi vretenčarji živeli v sladki ali v morski vodi. Po lastnem prepričanju bi zanesljivo rekli, da so prve ribe živele v morju. To zaradi obilice rib, še bolj pa, ker v morju žive še danes najmanjše in tudi najenostavnejše živalce. Natančna raziskavanja in naplavine okamenin najstarejših rib so dva severnoameriška raziskovalca napotila do istega zaključka. če je okamenina, ki so jo našli, naplavina sladke ali morske vode, lahko doženejo na različne načine: posebno pa po raznih fosilijah. Po najdbah okamenelih rib, ki so zelo malo podobne drugim fosilijan, se zdi, daje izhodišče vseh rib sladka voda. Tudi iz svojstva okamenin lahko marsikaj sklepamo. Iz raziskavanj obeh ameriških raziskovalcev U. S. Romerja in B. H. Groveja spoznamo samo dve dejstvi: iz okamenin sklepajo, kako so se s časom ribe razmnoževale, hkrati pa so spoznali, da so v silurju in v pradevonski dobi živele samo sladkovodne ribe. Pozneje so se pa ribe razmnožile tudi v morju. Pred 150-leti je francoska revolucija proklamirala človeške pravice. Vendar se še danes gazi človeštvo im bo ostalo tako dolgo zatiramo, dokler ne bo dosegel človek ne samo politično, nego tudi gospodarsko im kulturno svobodo. Sedanji družabni red se bo moral zamenjati z drugim, pravičnejšim, človečanskim, kjer bo kruha in dela, svobode, pravic im miru dovolj za vse ljudi enako na svetu. Kako težko se prebija civilizacija skozi današnjo človeško družabno džunglo priča primer, da je bil v USA šele nedavno sprejet zakon o prepovedi linčanja, samolastmega izrekanja in izvrševanja obsodbe razbesnele množice. Neki delegati južnih držav USA so se ogorčeni upirali ukinitvi linčanja, končno besedo bo imel zdaj senat. Če bo sprejel tudi ta zakon, bo izginil s plašča ameriške demokracije najsramotnejši madež. Kako globoko tiči še čustvo človečan-stva je razvidno tudi iz primera, ko so na Ceylonu stopili v štrajk nabiralci kokosovih orehov. Farmerji so začeli uporabljati za ta posel dresirane opice in niso hoteli ustreči povišanju plač lačnim ljudem. V državnih rudnikih smaragda v južnoameriškem mestu Muzo v Kolumbiji dela 900 rudarjev pod naj-prhnitivnejšimi pogoji, v navzočnosti strojnic. Delovna sila človeka se izrablja na najkrutejši način. O higiensko zaščitnih merah ni govora. In vendar je tam najmodernejša operacijska dvorana z rentgenskim aparatom in kirurgi, ki opravljajo operacije delavcev. Toda ne pri tistih, ki bi pri delu zboleli, nego onih, ki so jih osumili, da so požrli diamantno zrno. Spretni kirurgi vzamejo potem iz razrezanega želodca pogoltne-ni smaragd... Tudi kokoši so zaposlene v tem rudniku. Te zobljejo drobna zrna diamantov. Njih se seveda ne sme ubiti brez navzočnosti ravnateljstva. Po svojem mesu propadajo sicer indijancem, toda njih želodčna vsebina je last države. V zadnjih osmih letih je bilo v USA uničenih 900.000 vagonov pšenice, 150 tisoč vagonov riža, 6,000.000 svinj, 600 tisoč krav, 20,000.000 ton mesnih konzerv, 900 milijonov bušlov koruze in 300 milijonov funtov tobaka, velike kdličme sadja, povrtnine in mleka. Sam postopek tega uničevanja je stal 928 milijonov dolarjev! Še danes je tam 9,000.000 brezposelnih, ld nimajo kruha. Mnogi so predeli na zemlji, ki jim je kava nedosegljiv luksuz. Toda v zadnjih 10 letih je bilo samo v Braziliji pome-tamih v morje, požganih kot kurivo za lokomotive ali predelanih v gnoj 66 in pol milijona vreč najboljše kave samo zato, da se prepreči padec cen temu pridelku na borzah... Na isti način je bilo pred osmimi leta uničenih v Argentini 550.000 ovnov, v Južnoafriški uniji 500 tisoč glav govedi, na Holandskem 200 tisoč krav-molznic, na Kubi 33 milijonov ton sladkorja, v USA 10 milijonov ton bombaža. V Budimpešti so pred tremi leti zlili v Donavo velikanske množine mleka, da bi zaradi preobilice ne padla cena. Po svetu trohni v silosih 650 mi- lijonov bušlov pšenice, v Aziji pa strada več 100 milijonov Kitajcev, od katerih jih umre vsako leto nad 100.000 zaradi pomanjkanja kruha... In ko se je v letošnji hudi zimi primerilo, da sta v Radvanju pri Mariboru odpadli zaradi hudega mraza mlademu' brez poselnemu trgovskemu pomočniku obe nogi, so ljudje v istem času opazili na prelazu v Tuškancu v Zagrebu gospo- Na zahodni obali Afrike, pri Cap Verdu leži mesto Dakar, vhodna vrata v prostrano Francosko zahodno Afriko. Tu je vojaško oporišče, letalsko in paro-plovno izhodišče za polete in plovbo v Južno Ameriko ter izhodna točka za potovanje po dobrih cestah v notranjost Afrike. Dakar je središče misijonskega dela francoske kolonialne akcije, gospodarskega in trgovinskega prometa. Važnost Dakarja kot strategične in prometne točke je v zadnjih letih zelo narasla. Ceste v notranjost se stalno gra dijo, tu se vkrca na ladje kavčuk, les, kakao, kokosovi orehi, kožuhovina, ko- Yorku, katere se je udeležilo 3500 učenjakov iz vseh delov sveta. Razpravljali so o raznih novih kemičnih razkritjih, posebno obširno pa o najnovejših poizkusih za praktično uporabo trave. Po mnogih referatih je bilo ugotovljeno, da se utegne kmalu uvrstiti tudi tra- Z znanstveno odpravo se je vrnil iz Patagonije v Buenos Aires prof. De Ago-stini. Prodrl je v doslej nepoznani svet med čilensko pdovinco Ayles in Magal-laesovo zemljo. Blizu jezera San Martin je odkril orjaški slap reke Pascua. Vodo-pad je dolg en kilometer ter se spušča po pečinah v višinski razdalji 200 m. Pri tem proizvaja vodno silo, ki bi zadoščala za elektrifikacijo vse Južne Amerike. Odprava je tudi dognala veliko razliko med južnimi in severnimi Cordiljeri skega psička, obutega v čeveljčke, narejene nalašč zanj, da uboga živalca ne ozebe... V časiih, ko se celo opice in psi predpostavljajo ljudem, ne moremo govoriti o pravicah in dostojanstvu človeka. Pa pri tem niti ne spominjamo furijo vojne in njenih posledic. Tako »Varaždinske Novosti« v svojem uvodnem članku z dne 6. t. m. ruza, olje in bombaž. Tu sem prihaja evropski dovoz vseh potrebščin za črno prebivalstvo in belce. Povprečno osem milijonov registrskih ton znaša nosilnost ladij, ki se ustavljajo letno tu. Tako je Dakar tretje največje franoosko pristaniško mesto, pred njim sta Marseille, Le Havre, Chorbourg že zaostaja za njim. Je najpomembnejše pristanišče Afrike, od tod dobiva Francija vprav zdaj velike množine prepotrebnih surovin. Odkar je 1935 dobilo mesto še veliko letališče za mednarodno progo iz Evrope v Južno Ameriko, je na vrednosti še mnogo pridobilo. redno veliko trave vsebuje nov kot 170 1 tamina A, ki, kakor znano, služi za pitev živčevja. Tako se vsekakor revnim slojem obeta cenena hrana, zlasti v poletnem času. Kako se pa bo ta travnata jed pripravljala, da bo užitna, o tem pa učenjaki ne povedo ničesar... veliki ledeniki in globoko zarezani fjordi na obali. Nad 400 km daleč so gorski grebeni pokriti z večnim ledom. Na stotine ledeniških rek šumi v doline, k jezerom in morju. Vrhunci gora ne segajo preko 3500 m, imajo pa vprav alpsko razvito pokrajinsko sliko. Strahotni so tod zimski viharji, pomladi pa močno pokanje lomečih se ledenikov, ko zapuščajo obale ledene gore in plovejo dalje po morski gladini. Tudi Rodezija v Afriki je poslala Angležem svoje čete na pomoč Dakar, zahodna .vrata v črno celino Pozor vegetarijanci, trava se vam obeta Ameriška družba za kemijo je te dni lokončaila svojo letno konferenco v New va med ljudska živila, Prirodne lepote Patagonije odkrivajo Južne Amerike. Predvsem padejo’v oči Drevesa, ki dajejo kruh in mleko VOJVODINJA te prevzela nadzorstvo oskrbe ranjencev v Central Hospital Supply Service v Londonu Angleški naravoslovec Wallace pripoveduje o sagovi palmi, ki raste na Novi Gvineji. Drevo daje v višini 20 čevljev in debelini 5 čevljev 900 sagovih povešen, iz katerih prirede domačini 1800 hlebcev. Pet teh hlebcev zadošča za prehrano odraslega domačina na dan. Glasoviti geolog Leopold v. Buch pa pravi, da je raslo na Kanarskih otokih drevo z belo skorjo, katerega listi so se vsak dan dve ali tri ure pred sončnim vzhodom orosili. Jel je padati od njih rahel dežek ter se spodaj zbiral v studenček. Okrog vršičev teh dreves je bil vedno majhen oblaček. Najbolj Čudno od teh dreves pa je v Venezueli rastoče »mlečno drevo«, ki zraste 15 do 23 metrov visoko. Ce že narežemo v deblo, že priteče iz njega mleku podoben sok, ki je celo gostejši in pol- nejši od živalskega. Smetana iz tega mleka ima 1 odstotek več surovega masla, pol odstotka več kazeina, albumina in fosfatov, pa manj sladkobe. Iz čebelinemu vosku sorodne maščobe delajo domačini sveče. Na zralku se to mleko zgosti v nekak sir. Bombniki na paro 2e leta 1932. so napravili v San Franciscu v Ameriki poizkus, da bi namesto eksplozivnih motorjev uporabljali tudi pri vojnih transportnih letalih motorje na paro. Nemški inženir Huttner je te motorje izpopolnil in prvi poizkusi so pokazali, da so letala s parnimi motorji zelo uporabna posebno tam, kjer je treba v naj-tišini prepeljati padalce v sovražno ozemlje in jih tam izkrcati. Ker pa imajo ti motorji za zelo tankoslušne prisluškovalne aparate še vedno nekaj šuma, spremljajo po navadi parna letala drugi avioni z eksplozivnimi motorji, med katerih hrupom se posadka prvih lelal varno spusti na skrile krCjc sovražnega zaledja. Tako se obeta parnim letalom še velika bodoč-v moderni vojni. Borbo med orlom in kačo so opazovali v Krkojevcih pri Savskem Mostu. Orel je pograbil v skalovju dva metra dolgo kačo ter jo vlekel v višave. Moral se je z uporno plazilko znova spustiti na tla, kjer se je boj nadaljeval, dokler niso prihiteli kmetje ter obe živali z motikami pobili. Kmetovi pomočniki in dobrotniki so ptice in druge živali. Nemci so da bi morali koristnim živalcam plačati za njih letno delo: ščinkav-žabi 10, sinici, kuščarju, krtu, kra-12, podlasici 20, ježu 23, sovi 27, lastavici 32 in netopirju 50 mark. Navadno kurje jajce tehta blizu 50, račje 70, gosje 150 gramov. Človek, ki potrebuje dnevno 2000 do 4000 kalorij, bi moral snesti na dan 24 do 53 jajc, kar je pa izključeno, ker bi tega ne prenesel želodec. Nad 2000 duhovnikov ima Slovaška. Rknokatoliških je od teh 1310, grškoka-toliških 233, evangeljskih 360, rabinov 106, duhovnov reformirane cerkve 30. Nemške bojne ladje so opazili na odprtem Atlantiku. »Daily Mai'1« piše, da je angleška admdraliteta izdala nalog, izslediti jih. Mnenja so, da se je ladjam posrečilo, pretihotapiti se skozi biokadni obroč. Jadrnice s kovinskimi jadri iiz zlitja aluminija in magnezije so začeli graditi v San Francisou v USA. — Glej. glej, kako se danes polžu mudi! Najel sl je avtotaksi, da bo prej na dliu... Zenski kotiček Ne razburjajte se po nepotrebnem! Odkar je zadelo del Evrope obžalovanja xvredno medsebojno klanje, je pač verjetno, da ne živimo več tako mirno in brezkrbno, kakor smo doslej, saj to tudi življenjske prilike mnogo težje in slabše. .Ni pa nikjer zapisano, da bi morali zaradi tega izgubljati glavo, si po nepotrebnem samo na podlagi bujne domišljije razburjati živcev. Toda človek je pač takšen, da takoj vsako stvar raztegne in posploši. Ko se je pred leti čitalo, da je v neki državi dobila deklica lepro ali gobavost radi uživanja južnega sadja, so takoj pričeli pri nas vsi temeljito umivati južne sadeže ali pa jih sploh niso uživali, kajti bili so trdno uverjeni, da morajo sicer vsi oboleti na gobavosti zato, ker je pač nekje obolela ena deklica. Poprej pa ni nihče niti mislil na to bolezen, ali pa jo sploh ni poznal. In končno se je izkazalo, da vzrok obolelosti sploh ni bil resničen. Ravno tako je z našim ljudstvom: ker divja vojna nekje, je torej njim samo po sebi umljivo, da mora nastati tudi pri nas, pa četudi bi jo bilo treba iz trte izviti — kakor da bi si io želeli. Ker je torej bujna domšljija itak že dovolj razvita imajo razni podpihovalci in hujskači lahek posel, njih edini cilj pa ja v tern,, da uživajo v zmedenosti ctrugih. Moški še itak ne nasedajo tako tem »mu- j holovkam«, pač pa ženske. No, saj se ni J čuditi, je pač znana stvar, da so mnogo bolj lahkoverne. Slišijo neko čenčo, ki jo je spočel kak zlobnež, jo v svoji razburjeni domišljiji malo povečajo, posledica je pa ta, da kupujejo jermenje, koce, nahrbtnike in slično, spravljajo perilo, sukanec in šivanke, samo, da bodo lažje ELITNA KONFEKCIJA v MAR/BOR P P IN ASU VEDNO NAJNOVEJŠE bežale, kadar bo potrebno, če jih pa vprašaš, zakaj bi bežale in kam bi bežale, pa ne vedo povedati ničesar. Cemu taka neumna nasedanja in pripravljanja. Pusti cule pri miru in raje skrbi, da bo tvoje stanovanje vedno v brezhibnem stanju, potem boš v slučaju, da bi ti res trebalo kam bežati, že vse pravočasno našla. Takšne priprave pa te samo begajo, da saina ne veš prav zakaj, živi pametno in raje razmišljaj o tem, ka. ko bi v slučaju potrebe domovini koristila, ne pa bežala. Ce bi domovina morala računati samo s takimi ljudmi, ki bi bežali, potem bi res slabo izhajala. Pogum in vera v mir naj napolnjujeta tvoje misli. Nekoliko o usodi čevljev Moda je res zelo iznajdljiva gospa, ali Dolje rečeno, zelo iznajdljivi so ti$ti, ki motlo ustvarjajo. Če živiš po načelih mode si aama, če pa ne pa nisi dama. Tega se nežni spol dobro zaveda. Zavedajo se pa te ženske slabosti tudi tisti, ki modo diktirajo, zato dobro živijo, čim ustvarjalci mode opazijo, da neki modni predmefi ne gredo več na debelo v promet, je to znamenje, da imajo posamezne dame tega že dovolj v zalogi, toliko so pa vendar uvidevne, da je tjeba vsako stvar vsaj nekoliko obnoviti, dokler je moderna. To pa modnim diktatorjem ni kakor ne ugaja, zato modo kar čez noč temeljito izpremenijo. To, kar je bilo včeraj še moderno, danes ni več. Včerajšnja velika moda mora v kot, če hočeš ostati doma. To pa ni takšna težava, kajti česa pa človek ne naredi v navdušenju. In nav dušenje za najnovejšo modo je pri ženskem svetu vedno silno veliko. Tako je zadnje čase tudi pri ženskih čevljih, čevlji so nekoč za dol^k razdobja obdržali z malimi spremembami eno in isto modo. Modne izpremembe so veljale le za obleke in klobuke. Sedaj so se pa modni tirani spravili še na čevlje. Toliko časa oboževane francoske (visoke) Pa kaj to, modemi so in zato so lepi. Jutri bo pa prišla nova moda in bodo na mah postali silno grdi. Svet se izpremi-nja in mi se izpreminjamo v njem in z njim. pete je danes prava zapostavljena starina v primeri z lepo oblikovanim »kopitom« ali kako naj imenujem čevlje, ki nimajo med peto in podplatom nikakega presledka, če bi nam bil to spako kdo pokazal pred ^ar leti bi se smejali ali pa mislili, da je to kak ortopedski čevlji, danes pa je to najmodernejši in najokusnejši čevljarski izdelek, ki ga kupuje mla do in staro, ne glede na pretirano ceno težo obuvala. Pa kaj hočemo, ko se nam pa zdi lepo, zato ker je moderno. Nekateri eksemplarji so celo tako čudovito izdelani, da spominjajo od zadaj na kos pohištva (pa brez zamere), celo precej starinskega pohištva. Pa to še ni vse, kar je na teh čevljih zanimivega in od sile privlačnega. Pravi efekt napravijo šele barve. Pisanke, pirhi ali liščki — to bi bili najprimernejši pidevki za to najnovejše obuvalo. Nekateri pari pa lahko že kar tekmujejo z ameriškim kolibrijem. Kuhinja Gobe v ječmenčku. Prevri in takoj odcedi četrt litra namočenega ječmenčka, ga na novo zalij s 3 litri tople vode, osoli in počasi kuhaj. Posebej praži v 8 dkg surovega masla ali masti (kateri si pridala zrezanega peteršilja, čebule in strok česna) 2—4 pesti na listke zrezanih in poparjenih gob. Ko si gobe četrt ure pražila, potresi s ščepom popra in žlico moke; ko se nekoliko zarumene, jih prideni ječmenčku in kuhaj vse skupaj še četrt ure. Dober šarkelj. Vmešaj 12 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja, 2 rumenjaka in eno jajce. Ko si 15 minut mešala, pridem 56 dkg moke, tri desetinke litra toplega mleka in 2 dkg droži, ki si 'jih laztopila v 2 žlicah toplega mleka, žlico sladkorja in nato osoli. Vse narahlo zmešaj in stepaj 15—20 minut, prideni še drobno zrezano lupino polovice limone in pest rozin; testo stepaj še neka; minut. Stepeno testo stresi v pomazan model, ki ima v sredi cev, 111 ga postavi na gorko, da vzide; pomaži z jajcem ali smetano in peci v srednje vroči pečici 1 uro. Telečji vatnpi v obari. Telečji vampek po-mehko skuhaj v kropu ter ga zreži nato na drobne rezance. Razgrej žlico masti, deni vanjo žlico moke, in ko bledo zarumeni, prideni pol žlice drobno zrezane čebule, strok česna in zelenega peteršilja ter še mešaj, da se zarumeni; nato prideni zrezani vampek, parkrat premešaj in zalij s pol litra tople vode, prideni vejico majarona in debel, na kocke zrezan kuhan krompir z vodo vred, za noževo konico popra, košček limonove lupine in sol. Ko vse skupaj 10 minut vre, prideni kisa po okusu. Pepel od drv je zelo dobro gnojilo za vrt in vinograde. Večina rastlin, posebno zeljnate vrste, oslabi, če zemlja ne dobi h gnoju tudi še pepela. Isto velja tudi za sočivje ter celo za nekatere cvetlice. To so rastline, ki potrebujejo mnogo kalija; tega pa je v živalskem gnoju prav malo. V jeseni potresi zemljo in korenine trt in mladih dreves s pepelom, pa tudi pozimi, ko sneg skopni; zdaj spomladi je tudi važno, če poleti potrosiš s pepelom, zamoriš s tem mrčes., Trte potrebujejo mnogo kalija, ki ga vsebuje pepel. Odstranimo navlako fz stanovanja Ko si mladi ljudje ustvarijo svoje ognjišče, svoj doni, imajo v stanovanju le to, kar resnično rabijo. Takrat je v stanovanju najprijetnejše, ker vlada v njem lep red, vse je novo, vse uporabno, nikjer ni nič odveč, nič nam ne dela napo tja. Tekom let pa se prične zbirati v stanovanju vsa mogoča in nemogoča ropotija. To so razni zastareli, pokvarjeni, polomljeni in iz katerega koli vzroka nerabni predmeti. Namesto, da bi jih takoj odstranili, jah shranjamo po škatlah, predalih, omarah in raznih kotih. Koliko prave ropotije je v stanovanju spoznajo ljudje šele takrat, ko se po 10 ali 15 letih skupnega življenja selijo v drugo stanovanje. Nekateri so vsaj ob takih prilikah toliko pametni, da vso to navla •ko izločijo, nekateri se pa z njo vred selijo v novo stanovanje in jo tam še po-množujejo. čemu delati take muzejske zbirke okoli sebe, če ni od njih nikake koristi. Omare so polne stare obleke, ki bi kveč-jetry.i še lahko osrečila kakšnega berača, pogosto pa ima vrednost še samo za tovarno s papirjem. Prodaj tako ropotijo in lahko še nekaj zaslužiš. V takozvanih kredencah jc polno polomljenih kozarcev in skodelic; zgrabi jih in odnesi na smetišče. Po raznih kotih je polno starih časopisov, knjig brez vrednosti in zvezkov iz bog ve katerih časov. Proč s tem, da bo prišel do tistih stvari, ki so kaj vredne, zrak. Sedaj so dolgi dnevi. Lotimo se svojih stanovanj in napravimo v njih red. Vse, kar je nerabno, naj izgine. Koliko prijetnejše bo dnevno pospravljanje, če se ne bomo neprestano spotikali ob tako nepotrebno navlako. Križanka št. 77 2 3 4 5 6 '« 11 III IV V VI .VII VIII IX X XI XII Xlil £1 1« — — ■ l 1 1 — — m, m n m H * !! H ■ m m ■: El ■ 1 m Besede pomenijo: Vodoravno: I. bajeslovna kraljica; 11. veliko azijsko jezero; bombaž; III. moško ime; pripadnik izumrlega naroda; IV. narobe predlog; romanski'spolnik; V. angleško ime; velika riba; VI. medmet; velika posoda; zaimek; VII. naselbina; vrač; .VIIJ. oporišče; IX. del kolesa; X. kemičen proces;'XI. bolgarski pisatelj in politik; XII. zaimek; pripadnik starega slovanskega naroda; XIII. staro božanstvo; reka v Bosni; kratica propadle države. Navpično: 1. m^sto-v Jugoslaviji; narobe deli telesa; 2. stara boginja; nebeška hrana; 3. poljska rastlina; oblika vode; 4. prst; redka snov; 5. antičen; C. mesto v Birmi; ptice: 7. slovenski skladatelj; mesto v severni Afriki (fonetsko); 8. evropska država; prerok; 9. ameriško mesto; prometno sredstvo. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 16 Roman iz tihotapskega življonja na bivši poljsko-ruski moji Mar ka> »Fantje, bodite vendar pametni, si kdo misli, da sem zares... »No, nikar ne govori... Vemo, ko... Nas ne preslepiš!« »Bahal se vendar ne bom! Ali naj vam morda lažem kot Vanka?« To sem jim povedal tako resno, da sem vse zmedel. Kasneje me je vprašal Vanka Bolševik zaupno: »Vlado, povej resnico! Nikomur tega »e povem. Rajši poginem kot bi komur xoli kaj črhnil!« »Kaj hočeš vendar?« vKakšna je Bombina?« »Veš kaj?« sem mu rekel. »Vedno sem mislil, da si neumen. Sedaj pa vidim, da si zares popolnoma neumen. Če bi rad vedel, kakšna je, jo vprašaj!« Ko je prišla Bombina na skedenj, je veselo pozdravila fante. Vsi so naju opazovali. Tudi ona se je veselo šalila kot običajno ter koketirala. A jaz — kot navadno — sem molčal. Fantje so se čudili. Celo Jožefa sem ukanil. Pozneje me ie spraševal o zadevi. »Kako ti je bilo pri Bombini?« »Prav dobro«. »Velja za greh, kaj?< »Za sto greliov!« 8 Že drugi teden počivam. Primerila se je nesreča. Naše krdelo se je razbilo. Vračali smo se brez blaga. Srečno smo prešli vsa nevarna mesta in se bližali inejf. Ko smo bili blizu Olšinke, so z leve udarili streli in kriki. Trofida je zavil na desno. Bili smo tik na meji, kjer so se vlekle pregraje bodeče žice. Ko smo šli ob pregraji in iskali primernega prehoda, so skočili proti nam rdečear-mejci. Na slepo smo morali zbežati v temo. Ostal sem sam. Bežal nisem daleč. Legel sem na tla, tik ob žico. Ko so me nehali zasledovati, sem brez težav prelezel na drugo stran bodeče ograje. Vrnil sem se domov, toda Jožefa nisem našel doma. Do jutra ga ni bilo. Opoldne pa sem izvedel, da so ga ujeli med žico, iz katere se ni mogel dovolj naglo izmotati. Jutri ga- odpeljejo v Stolp ce. Ker so ga tokrat ujeli že drugič, utegne dobiti za tihotapstvo nekoliko mesecev. Lahko pa je zadovoljen, da ni padel v roke bolševikov. Poleg njega so ujeli tudi Buldoka in Kitajca. Njima bo težje, ker so ju zajeli na sovjetski strani. Slavik je pripovedoval, da so morda Buldoka ubili ali ranili; tekel je za njim, po strelu je padel fant na tla in zastokal. Slavik ga je moral zapustiti, ker se je moral sam rešiti. O Kitajcu pa nihče ni nič vedel; zajeli so ga bojda na sovjetski strani, ker se doslej še ni vrnil... Bolek Komet mi je predlagal, naj vstopim v slavno Brebikovo krdelo, s katerim je hodil, odkar so zajeli Trofido. Ni mi bilo do tega. Čakal sem, kako se bodo stvari razvile. Denarja sem imel precej, več ko petsto rubljev, kajti za blago, ki ga je prodal Saša Veblin pri Sovjetih, sem dobil štiristo'dvajset rubljev. Za delom se mi torej ne mudi. Bolek Lord pa mi je rekel, da bo zbral novo krdelo in ga vodil namesto Trofide. Baje je o tem že govoril z Bergerjem. Posedal sem doma. Hela je šivala. Ja-ninka je kot navadno spet kaj klepetala — jaz pa sem pil čaj. Govorili smo o Jožefu, ki so ga prepeljali v Stolpce. Tu so se nenadoma odprle vrata in v sobo je vstopil Alfred Alinčuk. Ko je opazil mene, je zmračil čelo. Verjetno doslej ni vedel, da stanujem pri Jožefu Trofldi. Alinčuk se je pozdravil s Helo in Ja-ninko, nato pa se je naglo obrnil k meni. Ponudil mi je roko. Z eno roko sem prijel čašo, v drugi sem imel kos kruha, in rekel sem mu, ne da bi mu segel v roko: »A, to ste vi? Ne bom vas pozdravil, ker že odhajam!« Hela naju je začudeno pogledala. Jati in ka je posmrknila v nosu in dejala nenavadno resno: »A, seveda! Čemu bi se pozdravljala, ko se je treba ločiti? Tudi jaz se s Helo nikoli ne pozdravljam!« Pograbil sem kapo in zapustil Alin- čuka in Helo, ki me je spremljala z začudenim pogledom. v Šel sem k Saši Veblinu. Rad bi spet videl Felo, a je ni bilo doma. Pozdravila sva se. Saša je stal ob mizi in si na jermenu brusil britev. »Kaj veš novega?« me je vprašal. »Nič dobrega. Jožefa so ujeli...« »Vem, vem. Fantje so pripovedovali.1 da jc Buldok mrtev, kar pa ni res. Prestrelili so mu nogo in ga odpeljali v Minsk«. »Od kje to veš?« »Vem!« Saša je prenehal brusiti britev, jo najprej poskusil na roki,, nato pa z ježkom prešel ostrino.' Seveda Je bita imenitno nabrušena, odložil-jo je ter se pričel uri-liti. »HErcVi »Ne hodiš če* mejo?« me je v*>r’r'' Saša, skrbno si mileč brado. »Ne«. »ZaJcaj?« »Ne mudi se mi... Kdo bi se tolik0 gnal...« »Prav imaš. Delo ti ne jitfeče. Ce ne boš Imel dela, pridi k meni. Zdaj pa už'-vaj. Prijatelj, od dehi crkavajo konji-« Pričel se je briti, napenjajoč z jetiko n’ upadi obraz. »Kam nameravaš?« me je vprašal. »K Petriku Filozofu sem namenjeji-Neko knjigo mi je obljubil. Mimogrede sem se oglasil pri tebi.« »Imenitno. Pojdcva skupaj. Uro ffiO" ram nesti v popravilo... on pa stanu)e pri urarju.« . (Dalje.) r i b n r u dne 8, VI. 1940. »Večer n Ilc« ?tran 9. $57 A Esancse: za prvenstvo Prage Prvenstvo Prage je bilo vsako leto med praškimi šahisti poseben dogodek, ki ga je spremljalo veliko zanimanje. Običajno je na turnirju sodelovalo po nekaj mojstrov. Letošnji turnir je bil v tem oziru nekoliko za-ostai. Razen znanega majorja Hromadke, so se udeležili prvenstvenega turnirja le močni praški amaterji, dočini so ostali mojstri kot Opočenski, Žita itd. ostali ob strani. Turnir je tudi dal prvaka kot se je pričakovalo. Prvenstvo je osvojil z dobro igro major Hro-madka s 7 in pol točke, sledijo Katjetov 6, Runza 5 in pol, Thelen 5, Kubanek in Pro-kop 4 in pol, Rejdal 4, Njemeček 3 in pol, Kalar 3 in Dvorsky 1 in pol točke. V glavnem turnirju je zmagal s 6 in pol točke Schmidt. Iz prvenstva turnirja objavljamo nekaj partij. 74. Collejev sistem Beli: Dvorsky Črni: Rejdal 1. d4, d5 2. e3, e6 3. Sbd2, c6 4. Ld3, f5 (beli si je pripravil Collejev sistem, toda črni ga je pariral s Stonewallom) 5. Sf3, Sf6 6. Se5, Sbd7 7. Sdf3, Ld6 8. 0—0, 0—0 9. c4, Se4 10. b3, Tf6 11. Sxd7? (beli sam pomaga črnemu napadu. Izpad Tf6 ni tako nevaren kot se zdi, zato bi beli mogel mirno nadaljevati z razvojem lovca na b2), Lxd7 12. Se5 (beli odvzame s tem svojemu kraljevemu krilu najvažnejšo obrambo), Th6! 13. f3, Dh4! (beli menda tega ni pričakoval. Zdaj ne more vzeti nobene napadene figure. Na 14. fxe4 bi prišlo Dh2+ 15. Kf2, fxe4 in lovec na d3 je izgubljen itd.) 14. h3 (žalostna poteza, toda edina. Belo kraljevo krilo je le še ruševina), Lxe5 15. dxe5 (tudi Lxe4 bi ne zaleglo), Sg5 (grozi Sxh3+, 16. gxh3, Dg3+ itd.) 16. Dc2 (16. Del ne gre radi Sxh3+ itd.), Dg3 17. Tfdl, Sxh3+ (lepše bi bilo Sxf3+ 18. Kfl, Txh3!) 18. Kgl, Sg5 in beli preda. 75. Caro-Kann Beli: Runza črni: Njemeček 1. e4, c6 2. d4, d5 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Lf5 5. Sg3, Lg6 6. h4, h6 7. h5 (bolje je Sf3), Lh7 8. Sf3, e6 9. Ld3, Lxd3 10. Dxd3, Ld6 11. Se4, Sf6 12. Ld2, De7 (bolje je Dc7 z dvojno kontrolo polja e5) 13. 0—0—0, Sbd7 14. Sxd6 (izsiljeno, sicer pride črni do tempa po Sxe4, Dxe4 in Sf6), Dxd6 15. Db3, 0—0—0 16. g3 (priprava za Lf4), Dc7? (dama se tako docela odtegne iz igre) 17. Da3, a6 (črni je že moral oslabiti svoje krilo. Nekoliko bolje bi morda bilo b6) 18. L.a5, b6 19 Ld2, Db7 20. L!4, Sd5 21. Ld6, b5 22. Sd2, S7f6 23. Lc5, Sb6 24. Df3, Td5 (tale izlet s stolpom je kriv poraza) 25. De2, Thd8 26. b3, Sbd7 27. c4!, Tt5 38. Ld6, bxc4 29, 32. Tal bi črni prav tako ne imel nobenih izgledov) 30. Sxc4 (grozi 31. Sd6-f-, zato tudi črni ni mogel igrati Te8), Se8 31. Td2, Sb6 32. Lc5, Sd7 33. g4!, Tf4 34. Ld6, Ti6 35. Se5, c5 36. Thdl! (kvaliteta ne m ort uteči. Sxe5 ne gre radi 38. dxe5 z grožnjo 39. Td8+), Db4 37. dxc5, Sxe5 38. Td8+, Kb7 39. Dxe5, Txf2 40. Db8+ in črni preda, ker pride na Kc6 mat v dveh potezah 41. Tc8+, Sc7 42. Txc7+ mat. 76. Siciljanka Beli: Kubanek črni: Rejdal 1. e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, Sf6 5. Sc3, Sc6 6. Le2, g6 7. Le3, Lg7 8. Sb3, Le6 9. f4, Sa5? (ta poteza je na mestu šele po rohadi, ko ima skakač prostor na e8) 10. e5I, Sxb3 11. exf6, Sxal 12. fxg7, Sxc2+ 13. Dxc2, Tg8 14. Ld4, f6 15. De4, Dc8 16. 0-0, Kf7 17. Lf3, Te8 18. Tel!, Lf5 19. Dxb7, Tab8 20. Ld5+, Kxg7 21. Txe7+, Txe7 22. Dxe7+, Kh6 23. Dxf6 in črni preda, ker sledi v naslednjih štirih potezah mat: n. pr. 12.... Dd8 24. Dg7+, Kh5 25. Dxh7+, Kg4 26. Dh3+, Kxf4 27. Dg3+ mat. Dve partiji iz Leningrada Iz dvokrožnega turnirja štirih mojstrov, ki je bil letošnjo spomlad v Leningradu, je naslednja partija: 78. španska igra Beli: Abramov • črni: Iljin Ženevskij 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, d6 8. c3, 0 —0 9. h3, Sa5 10. Lc2, c5 11. d4, Sc6 12. Sbd2, Db6 (običajno se tu igra 12... Dc7) 13. d5, Sd8 14. Sfl (beli bi lahko tudi poskusil z načrtom 14. a4, Tb8 15. axb5, axb5 16. b4, c4 17. Sfl s sledečim Le3 in podvojitvijo stolpov na a liniji), Se8 15. Sg3, g6 16. a4, Tb8 17. axb5, axb5 18. Lh6, Sg7 19. Sd2, f6 20. Dbl (takoj 20. b4), Sf7 21. Le3, Dc7 22. b4, c4 23. f4 (beli prepušča nasprotniku polje e5, da se sam utrdi na d4), exf4 24. Lxt4, Se5 25. Tfl, Ld7 26. Se2, Ta8 27. Sd4, Db7 28. Db2, Sh5 29. Le3, Se5 30. Txa8, Txa8 31. Tal, f5 (prezgodaj; beli pri de do močne igre na kralj, krilu, črni bi se moral zadovoljiti s pozicijsko igro in poskusiti z 31... Ta6 in 32... Da8) 32. Kh2, Sxc4 33. Sxc4, fxe4 34. Lxe4, Lf6 35. Ta2, Sd3 36. Dal, Le5+ 37. Kgl, Txa2 38. Dxa2, Lf5 (dosledno toda nevarno nadaljevanje, da dobi kmeta d5) 39. Lxf5, gxf5 40. Sxf5, Lxc3 41. De2! (beli napad postane sedaj silovit), Se5 (kuvertirana poteza, s katero krije črni neposredne grožnje; verjetno je, da bi bilo bolje 41... Kh8) 42. Dc2! (beli prede matno mrežo), Lxb4 43. Sh6+, Kf8 (na 43... Kg7 dobi beli s 44. Df5, De7 45. Dc8) 44. Df5+, Kc8 45. Lg5, Dd7 46. Df6, Sg6 47. Sf5, Da7+ 48. Kh8 in črni preda, ker sledi mat v nekaj potezah. — (Glose. Ragozin.) 79. Nimcovičeva obramba (Iz turnirja za prvenstvo Leningrada 1939) Beli: Kuzminih Črni: Budo dejal: »Alah je tako hotel!« in nato predrl. Ad >;Dve partiji------------- TURNIR V KIJEVU Koncem maja je pričel v Kijevu večji turnir niških mojstrov, ki je nekak izločilni turnir za vstop na letošnji turnir za prvenstvo SSSR, ki bo pričel septembra v Moskvi. Na turnirju v Kijevu sodelujejo mojstri Alator-cev (Moskva), Bondarevsky (Rostov na 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, betonu), Goldberg (Leningrad), Grečkin (Sta 5. a3, Lxc3+ 6. bxc3, Lb7 (tu se navadno igra 6... c5 z nadaljevanjem Sa5 in La6 ter napadom na kmeta c4) 7. f3, d6 8. Ld3, e5 9. e4, Sc6 10. Sge2, De7 11. 0—0, 0—0—0 (zanimiva ideja; črni noče kratko rohirati, ker bi se preveč izpostavil belemu napadu) 12. Le3, Sa5 13. Sel, De6? (bolje je 13... c5) 14. d5, Dc7 15. c5! (to taktično možnost je črni spregledal; skakač sedaj ne more na c5), dxc5 16. c4 (grozi 17. Ld2), La8 (na 16.. La6 bi utegnil beli igrati 17. Ld2!) 17. a4, Sb7 18. a5! (beli ne sme dovoliti a7— a5), Sxa5 19. Ld2, Sb7 20. Txa7, Kb8 21. Da4, Sa5 22. Lxa5, Dd7 (na 22.-.. Kxa7 bi sledilo 23. Lxb6+, Kxb6 24. Sb3 itd.) 23. Da3, Kxa7 24. Lxb6+, Kxb6 25. Sb3, Dc8 26. Dxc5+, Kb7 27. Db5+ in črni preda. — (Glose Kuzminih.) Sah fz Egipta Danes med drugim še partija iz Egipta, Poglejte jo! Videli boste, da tudi v deželi faraonov ne igrajo slabega šaha. S turnirja za prvenstvo Egipta je. 70. Saragosska otvoritev Beli: R. Harari črni: Ibrahim Jussuf 1. c3, d5, 2. d4, Sf6 3. Lf4, e6 4. Sf3 (otvoritev, ki jo je takoj po svetovni vojni na turnirjih propagiral španski mojster Jun-cosa. Po njem oz. njegovem rojstnem kraju je dobila ime »Saragosska otvoritev«. Sam Juncosa je na tem mestu običajno nadaljeval 4. Sd2 in 5. Sg3), Sbd7 5. Sbd2, Le7 6. Dc2? (prva kal poraza, v tej poziciji spada dama na e2), c5 7. e3, a6 8. Ld3 (ker beli lovec ne more ostati na diagonali bi-h7, bi bilo bolje samo Le2, ali pa a2-a4), c4 9. Le2, b5 10. e4, Lb7 11. e5, Se4 12. Sxe4, dxe4 13. Sd2, f5 14. h3 (grozilo je g7-g5 in f5-f4), 0—0 15. Tgl, Sb6 16. g4, Sd5 17. Lh2, e3! 18. Sf3, exf2+ 19. Kxf2, Lh4+ 20. Lg3, fxg4 21. hxg4, Lxg3+ 22. Txg3, (na Kxg3 bi prišlo Tf4 z grožnjo Txg4 + ), Dh4 23. Tagl, Txf3+! 24. Lxf3, Tf8 (grozi druga žrtev 25.... Txf3! 26. Kxfž, Sb4+ itd.) 25. Ke2, DH2+ 26. Tlg2, Sf4+ 27. Kfl, Sxg2 28. Dxg2 (beli je sedaj menda izven nevarnosti; črna dama se mora umakniti na h6, ali pa zamenjati na g2, v obeh slučajih bi imel beli dokaz povoljno pozicijo. Toda kot strela z neba sledi zadnji udarec) 28.... Dxg3l! (rafiniran način, kako obereš svojega nasprotnika za celo figuro) in beli si je menda lingrad), Dubinin (Gorki), žurovnicky (Baku), Kajev (Čeljabinsk), Kasparjan (Erivan), Konstantinopolski (Kirjev), Makagonov (Baku), Pogrebinski (Kijev), Stolberg (Rostov), Chavin (Kijev), Čehover (Leningrad). BOTVINNIK—RAGOZIN 4:2 Že v maju je pričel v Leningradu na 12 partij določen match med prvakom SSSR Mišo Botvinnikom in mojstrom Ragozinora. Iz poročil, ki smo jih mogli doslej dobiti, je razvidno, da Ragozin ne bo kos nadmočne-neinu Botvinniku. Po prvih šestih odigranih partijah je razmerje 4:2 v prid Botvinnika. Malo verjetno pa je, da bi utegnil Ragozin v drugi polovici matcha nadoknaditi izgubljene šanse. V prihodnji rubriki bomo po možnosti postregli šahistom tudi z nekaterimi partijami iz matcha. BRZOPOTEZNI TURNIR V četrtek šta odigrala Šah. sekcija Železničarja in ŠK. »Vidmar« brzopotezni turnir na osmih šahovnicah. Turnir je organiziral in vodil marljivi načelnik Š. s. Železničarja g. Knehtl. Ker šsž ni utegnila nastopiti v najmočnejši postavi je ŠKV dosegel _ visoko zmago v razmerju 42‘/s:2IV2. Revanžni turnir bo predvidoma v petek, 14. t. m. ob 20 v prostorih železničarja. š. šahovska tekma med ŠK Ptujem in ŠK Mursko Soboto, ki je bila preteklo nedeljo v Ptuju, je končala z neodločenim rezultatom 3 : 3. Za ŠK Ptuj so zmagali Širec Albin, Ivan šocer in Švab Herald. Šahovski klub Vidmar V torek je bil brzopotezni turnir za prvenstvo junija, ki je dal ftaslednji rezultat: Ger-želj 8, Nosan in Peče 7Va, Kuster in Ketiš 7, Senekovič' 6, Lukeš F. in Lukeš B. 4, Reinsberger 3, Karlo 2 in Cafuta 0 točk. Turnir za klubsko prvenstvo V torek, U. t. m., prične turnir za klubsko prvenstvo. Za turnir se je doslej prijavilo 12 igralcev, in sicer čertalič, Gerželj, Kukovec, Kuster, Lukeš Franjo in Lukeš Božo, Marvin, Nosan, Peče, Reinsberger, Rupar in Senekovič. V torek bo žrebanje in koj nato prvo kolo. Dotlej se morejo prijaviti še drugi igralci. Le7, Tg8 (na cxb3 30. axb3, Tg8 31. Kb2 in ki so zelo visoka, a rode zelo majhne plodove; nekako tako velike, kakor so paše divje črešnje. Prav ti mati sadovi so pa za tamkajšnje slone najljubša slad-cica. Ker sloni ne morejo plezati po drevesih, si pomagajo na ta način, da drevesa, ko dozori njihov sad, izrujejo iz tai, jih polože na tla in potem obirajo drobne jagode. Zelo smešno je gledati te velikane, kako s svojimi dolgimi rilci obirajo tako majhne sadove, kajti obirati jih morajo po cele dneve, da se vsaj malo nasitijo z njimi. Pri tem pa sloni seveda uničujejo drevesa, da jih je vedno manj. VSEM BOJE2ELJNIM DUHOVOM! V zadnjem času prejemam vreto kritik in polemik. Naši mladi prijatelji hi radi pričeti v naši prilogi srdito medsebojno bitko, seveda vsaj za enkrat — hvala Bogu — še ne z meči, ampak s peresi. Nekatere kritike in polemike so tako dolge, da bi mi napolnile vse štiri strani in ne bi ostalo nič prostora za drugo. Nič ne rečem, bojevitost je morda simpatična, kar je dokaz mladostne vere, toda »Večernik« za mladino ni za take boje primerno prizorišče. Ko imamo na svetu že toliko krvavih bojišč, imejmo vsaj v tem kotičku mir! Zato sem sklenil, da ne bom objavljal več ne kritik in ne odgovorov na nje. Slovesno razglašam vsem bojevnikom premirje in mir. Zapik! Urednik. mačku«, čudno, da ni rekel, da sem preprosto Cankarja prepisal?! Mislim, da kolikor toliko poznam Cankarja, vendar mi o kakem njegovem »Sosedovem mačku« ni nič znanega. Gospod, dober poznavalec Cankarja, je gotovo spregledal »Ceneta«, o katerem sam priznam, da je nehote napisan pod vplivom Cankarjevega Kurenta. Dotičniku vljudno priporočam, da se »še bolj poglobi« v Cankarja. Mogoče še najde kakšno »goro-stasno odkritje«. L Adamič. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 wmm - "J H 1 i m iMHl 11 ™ KRALJ KAMELEONOV Kameleon je kuščar velikosti našega zelenca, je pa sicer pohlevna živalca, «1 lovi le muhe na svoj lepljivi jezik. Njegova posebna lastnost je, da epreminja barvo kože. Kameleonov je več vrst, kralj vseh pa je na Madagaskarju živeči, do en meter dolgi kameleon. MOJEMU KRITIKU! Z ozirom na zahrbtno »kritiziranje’ nekoga odgovarjam: Vsekakor za dotič-nika, sam dobro ve, kdo je, ni častno, če človeka zahrbtno napada! Zakaj mi v obraz ne pove svojega mnenja, tako o »Grči« (objavljeno v »Večerniku«), kakor o »Sosedovem mačku«. Zelo sem tudi radoveden na tiste »tri kritične točke« o »Grči« in sem osupel nad »popolnim vplivom« Cankarja v »Sosedovem Vodoravno: 1. najlepša in najsrečnejša doba; 2. vzklik, kazalni zaimek; 3. vodna žival, konec mize ati česa drugega; 4. merilo; 5. domača žival, najvišje bitje; 6. predlog, ponujalnica; 7. prebivalec italijanskega mesta. Navpično: 1. slovensko mesto; 2. žensko krstno ime, oblika glagola, ki pove, naj gremo; 3. gora na Hrvatskem; 4. predlog, staroslovanska pijača; 5. dalmatinski otok; 6. števnik, osebni zaimek; 7. vozilo, ki vzbuja posebno na Mariborskem tednu obilo zabave. UGANKA Celice gradi, a hi zidar, sulico ima, a ni žandar. Kdo je mar? —0—“ REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. starina; 2. ar, ir; 3. Vis, sla; 4. tli; 5. njo, kri; 6. je, aj; 7. Amerika. — Navpično: 1. Savinja; 2. tri, jem; 3. sto; 4. ra, ar; 5. sik; 6. Nil, rak; 7. Arabija. Rešitev zadnje uganke: pisalni stroj. »VečerniK« sz a mladino Leto 2 Maribor, 9. junija 1940 Štev. 25 .................... VPRAŠANJE ČRTOMIR KOBANOV Zdaj bojni krik preti esa svet m v krvi tone ljudstva cvet. Požganih mest sellšč, vasi na tisoče v nebo štrli. kaj, čemu? sprašujem se, razum odgovora ne ve. Zakaj, čemu? Za sen utvar? Doklej bo človek še barbar? MOJSTER IZ CHICAGA VLADKO KOS Vroče kitajsko sonce je pripekalo na leno reko Kiang, ki se je motno svetlikala. Njene valove je rezal počasi majhen skuner. Ladja je bila evropsko opremljena, toda na njej so se voziti sami Kitajci, ki so se vračati s plantaž na vzhodu. Na sprednjem delu se je naslanjal na ograjo postaven mož s sivo brado in malimi, lokavimi očmi. To je bila velika osebnost Lo-Ti iz Nankinga, guverner pokrajine in izvrsten špekulant. Njegova obleka je sicer izdajala vse, samo lopova ne. Z zadovoljstvom je zrl proti malim otokom sredi reke, ki so se izmotavali iz megle, obdani z visokim trstičjem. Iz zamišljenosti ga je predramil ladijski telegrafist: »Visokost, važno!« Izročil mu je brzojavko. »Chicago, Secret servicee...« Na ladji, ki je peljala potnika do Kian-ga, se je vozil tudi Fred Morgan, priznani gangster. »Izročite ga takoj konzulatu v Šanghaju!« Velika osebnost se je smehljala in si gladila brado. Konzulat Ima denar, mno- go, mnogo svetlih dolarjev. Z njimi je mogoče lepo živeti. Tedaj je skuner privozil v trstičje sredi meglenih zelenih otokov. Počasi je brnel stroj. Nenadoma je planil v tišino krik. V trstičju je završalo. Z bliskovito naglico se je pojavila velika skupina čolnov. Približali so se skunerju, na kljun je priletela vrv in prvi napadalci so bili že na njem. Na krovu je nastala zmešnjava. Kitajci so se krčevito oprijeti zakrpanih vreč, v katerih so imeti zaslužek svojega dela na plantažah. Mornarji so tekati sem in tja in stroj je nehal delovati. Lo-ti se ni več smehljal. Prekleto. Hitro je izginil sen o dolarjih in namesto njih so mu roparji prišli na glavo. Prvi razbojniki so biti že na krovu, in trenutek nato so se z iokj in bati v rokah vrgli na kulije. Ti so padati kakor snopi, toda njihovi prsti so se še vedno zarivali v vreče. Razbojniki so bili slabo oblečeni, skoraj goli, a bilo jih je mnogo. Končno so opaziti tudi Lo-Tija. Od začudenja so odprli usta, da so se jim brki čudno povesili. V enem samem trenutku so pla- Film Hol!yvood bo iskal v Evropi nove igralke Ko je pred nekaj meseci veliki holly \voodski filmski režiser David S zel n id; iskal nositeljico glavne ženske vloge v svojem filmu ,,Gone vvith the Wind", ni mogel najti primerne ženske. Pregledal je nepregledno vrsto filmskih zvezdnic v Hol-lywoodu od Norme Sherer do Lorette Young, od Claudelte Colbert do Ann She-ridan. Pa nič! Ni in ni inogel najti pripravne zvezdnice za glavno žensko vlogo v omenjenem filmu. Nulo je slavni režiser pregledal še neskončno dolgo revijo sta-rov „druge kategorije'1 in slalisLinj, da bi morda med njimi našel nosileljico glavne vloge. Pa spet nič. Končno je odkril mlado Angležinjo Vivien Leigli, ki je nekoliko-krat igrala manjše vloge s Charlesom l.aug-ionom. Holly\vood je postal za eno zvezdnico bogatejši. Iz navedenega izhaja dejstvo, da so kralji filma v Holly\voodu v resnih skrbeh za naraščaj in predstavlja to najvažnejši problem filmske industrije. Slava na filmskem platnu namreč zelo hitro mine. Veliki filmski mogotci zelo točno vedo, ke-daj se njihovi stari dosegli najvišjo točko priljubljenosti pri filmskem občinstvu in 'M kedaj jih je treba ,,vreči med staro šaro kakor se režiserji radi izražajo. Zato so veliki filmski režiserji in ravnatelji filmskih družb na neprestanem lovu za novimi filmskimi igralci. Ker se ženske na filmskem platnu prej ,,obrabijo", so določili 30 let za mejo, do katere je lahko ženska filmska umetnica. Redke so zvezdnice, ki to starost prekoračijo še pri filmu. Zalo je vprav za igralke laka stiska v Holly\voodu. Podmladku filmske industrije posvečajo kar največjo pažnjo, vendar pa nimajo zaželenega uspeha. V Evropi smatrajo razna lepotna tekmovanja, modne revije itd. že skoraj za nemoralno, kar v Ameriki baš zaradi [Jemanj kanj a zvezdnic čisto drugače tolmačijo. Režiserji in filmski kralji ne zamude niti ene lepotne tekme, niti ene revije, ker upajo, da bodo lam našli nove filmske igralke. Zalo obiskujejo najbolj zakotne kabarete in druge nočne lokale, manjša in zelo mala podeželska gledališča, razne zabave in vse prireditve, na katere prihaja zlasli mladina. Od časa do časa se jim le posreči odkrili lepo dekle, ki je pripravljena nastopiti kariero filmske igralke. Zato zdaj ne velja več trditev, da je težko prili k filmu in da je Ireba za to prolekcije. Treba je izpolnjevali samo vse pogoje, ki jih stavi sodobna filmska tehnika in treba je ustrezali okusu razvajenih gledalcev. Nič drugega. Zalo lahko Vsakdo postane filmski igralec ali igralka. Iz' Iiol-ly\vooda sporočajo, da bodo priredili režiserji še pravo gonjo za igralci v Evropi* ker še vedno drži dejstvo, da daje Evropa filmski industriji največ lepih žena. Zakaj je navezana filmska • industrija na „uvoz" igralk iz Evrope'? Tako bo'morda GERALD1NA K ATT (naša rojakinja) MARIKA ROEKK vprašal radovednež in trdil, da ima Amerika dovolj lepih žensk. Res je to, vendar je tam njihova lepota standarizirana. Danes sc češejo ameriške žene ]>o zgledu Grete Garbo, julri posnemajo v vsem Lo-retlo Young in nalo spel Annabello. IIol-ly\vood pa potrebuje nove tipe, ki drugače izgledajo kakor današnji filmski star. In takšnih je še največ v Evropi. Zalo, naše čitateljice, pazite, filmski lov na lepe žene se bo skoraj tudi v Evropi pričel! Morda boste poklicane v filmski raj, za katerim hrcDenile. 7 zapovedi za domišljave bahače Slavni filmski igralec Erol l;lyn je igral v svojem zadnjem velikem filmu ,.Morski volk" vlogo domišljavca, bahača, človeka, ki hoče biti pred vsem svetom posebno važna figura. Ker si je dobil pri- tej svoji kreaciji velike izkušnje, je sestavil za takšne ljudi, ki so radi domišljavi in ki sami sebe na vse pretege hvalijo, 7 zapovedi: 1. Izprsi se kar najbolj, prekrižaj roke in razkoračeno stoj. To le bo napravilo večjega, kakor si in boljšega, kakor si sam misliš, da si. 2. Pri hoji delaj velike korake. To bo napravilo videz, da imaš sedem milj dolge čevlje, kar tc bo napravilo nadčloveka. 3. Povzdigni glavo, izprsi se in povleči trebuh, kajti človek z okroglimi rameni in trebuhom ne more biti domišljav. 4. Ne bodi domišljav doma, ker li ne bo hvalisanje, nihče verjel. 5. Ne mahaj z mečem, bičem ali kopalnim kostimom v tesnem prostoru, kajti domišljavec potrebuje prostora. 6. Svoje hvalisanje hrani za posebne prilike. Nič ne zaleže hvalisanje v nedeljo zjutraj na vrtu ali v soboto zvečer v kopalnici. 7. Končno si zapomni: domišljavec ni za las boljši od tistega, ki mu veruje. Ho!iywoodski rekordi V Ilolly\voodu je dvoje vrst rekordov. Eni so rekordi zvezdnic in zvezdnikov, ki menijo, da so sc pretegnili, če igrajo v eni sezoni pet ali šest vlog, druga vrsla rekordov pa so rekordi Cliffa Sauma. Mr. Saum je slalist, vendar pa ni povsem navaden slalist. Vsaj v eni stvari ne. Saum je nastopil že v mnogih filmih. Rekord je v tem, da je že 23 let zaposlen pri \Varner Bros filmski družbi. Sicer ni zaslužil milijonov, kakor je lo navadno pri filmskih zvezdah, pač pa je videl nc-števiina mesta, sreč#! mnoge ljudi in doživel mnogo šal. Mr. Saum mnogo poluje, seveda v filmskem smislu. Poglejmo samo njegov dnevnik preteklega tedna. V ponedeljek je bil v Texasu, kjer jo igral nekega malomešča-na, kako maha „z bogom“ Rosemary La-neovi, ki je namenjena v New York k nekemu snimanju. Naslednjega dne je bil bogalaš na nekem prekomorskem parniku z Marie Obc-ron, Georgeom Brcntom in Pal O Brianom pri snimanju filma „Til We Meet Again“. V sredo je igral lastnika plantaže v neki južnoameriški državi. Plesal je v neki kabaretski sceni filma „Torrid Zone“ z Jamesom Cagneyem in Anno Sheridanovo. Kar pomni se Saum peča s filmom in gledališčem. Navajen je vonja po šminki in ne more si predstavljati udobneje mize za kosilo ali '‘.-čerjo od zaboja v ‘igralski garderobi. Mr. Saum je v vseli filmskih pogledih svojevrsten rekorder v Hollvvvoo-du, pa naj bo to zaradi igranja ali doživljajev. SPENCER TRACY IN NANCV KELLY (MGM) -VVVWwVVwVvV\A.VWvVvVvWv\AAA/W>A/\AA/wWo\A.VsAAA\\AAAAAAA-\A.VvVvV MVvVVV VV\.V\. \AAA/vW^\AAAAAAA, Wv\AAAAAAAA, W\AAAAAAAAAM/wW^\AAAAAA\AAAAA/^VA-V\/V V nili po njem. Toda tedaj se je pojavila iz okna kabine bela roka s samokresom, ki je pričel sipati ploho svinčenk na pirate. S pokanjem strelov se je pričel me-š,iti krik bežečih ljudi, ki so prav tako hitro, kakor so prišli, tudi zopet izginili. Samo čofotanje vesel med trstičjem je že odmevalo skozi meglo. Motor je zopet zabrnel. Kuliji so pobirali po krovu raztresene srebrnike. Težak vzdih je planil iz prs velike osebnosti in rumeni obraz je postal še za spoznanje bledejši. Potem so zaškripala vrata, in predenj je stopil velik, plečat, elegantno oblečen moški z na oči potisnjenim klobukom. Te oči so zrle v svet dobrodušno in prav nič ne lopovsko. Obraz je bil nabran v zadovoljne gube, ki so izdajale človeka, kateremu gre vse po sreči. Priklonil se je in pozdravil Lo-Tija. Velika osebnost mu je podala roko. Pri tem je padel ,v vodo počasi se vrteč bel listič: brzojavka iz Chicaga... II. Noč v Šanghaju. Na jasnem nebu so drhtele zvezde, na mirnem morju so se lesketale luči, rdeče, zelene, rumene ... Lahen vetrič,je vel od vzhoda. Valovi so se zibali sem in tja kakor po taktu sladke godbe iz hotela na obali. Hotelske luči so se igrale z njimi. Noč na Vzhodu je sladka, težka, skrivnostna. Na terasi ob morju sta sedela ob šampanjcu dva moža: sivobradi Lo-Ti in mladi Fred Morgan. Zadovoljno sta trkala s čašami, a njune besede se v hrupu godbe in plesa niso slišale. »Ne bom vam tako kmalu pozabil rešitve, mister Fred. Sicer bi se pa dalo TOBAK ANČIČ Dolgo, morda že več kot eno uro sta .ala na križišču Vlado in Ivan ter govorila o V3cm mogočem. Tedaj, ko sla se ravno mislila'rabiti, sta zagledala vajenca Danila, ki je bil od obeh nekaj starejši. Pristopil je in napeljal pogovor na nogomet. O teni se je dalo precej govoriti in kmalu je nastal živahen razgovor. S počasno kretnjo je segel Danilo v žep. V roki se mu je bleSčala cigaret-in dobro zaslužiti.« Pri teh besedah se je primaknil Lo-Ti čisto blizu Fredu: »Da, mnogo! Vi ste mojster. Roparji, ki ste jih danes pregnali, imajo na ondotnih otokih veliko zakladnico. Vodi jih neki skrivnosten človek. Toda midva bi jih zmogla. Mojster, zaslužiti se pravi po naše ugrabiti.« Fred ni odgovoril. Zrl je nekam daleč po tihem morju. Potem se je hipoma spremenil, kakor da bi se bil nečesa domislil, in se sklonil niže. Njegov obraz je postal trd. »Velja, spoštovani gospod!« Lo-Ti, ki nikakor ni mogel skriti veselja, je znova napolnil čaši! »Torej moj načrt: Jutri zvečer se odpraviva s spremstvom na ribji lov.« Dalje so postale njegove besede tako tihe, da jih ni bilo več mogoče slišati. Opolnoči sta se dvignila in se jdpra-vila po obrežju. Luči na morju so skoraj ugasnile. V ozadju je ležala noč kot • temna gmota. Hladen veter jima je zavel v obraz. V srcu velike osebnosti so se znova oglasili večno oboževani dolarji. Fred se je nato kar na lepem obrnil. Izza drevesa se je dvignila senca kulija in spet utonila v temi. Američan se je odtrgal od spremljevalca in planil za prikaznijo. Ulico v bližini je razsvetljeval rdeč lampijon opijske kadilnice. Za njenim oglom je pravkar izginil ogleduh. Fred je planil za njim, a je hip nato obstal. Stal je ob morju. Na levi in desni je vladala tema. Nejevoljen je hotel oditi, a tisti trenutek je opazil na tleh bel list. Pobral ga je in hotel prečitati. Zaman. Vtaknil ga je v žep in se napotil dalje. (Se bo nadaljevalo) (dC5 doza. Odprl jo je ter ponudil Vladu. Ta je stegnil roko ter vzel cigareto, ko da se to samo po sebi razume. Danilo je tedaj ponudil še Ivanu. Ta se je začudil in od začudenja ni vedel, kaj bi storil, končno pa se je zavedel ter odklonil. Ona dva pa sta si prižgala; modrikasti dim se je jel viti okoli njunih glav. Ivanu so oči med pogovorom vedno uhajale na prijateljevo roko, ki je ne- koliko bahaško držala cigareto med kazalcem in sredincem. Do takrat še neznane misli so se mu podile po glavi. Onadva pa sta se mu čudila, ko je vča- sih preslišal kakšno vprašanje, ali pa go- voril ves raztresen o kaki stvari, ki ni imela s pogovorom nič skupnega. Končno so se poslovili; vsak je odšel proti svojemu domu. Ivan je na vse drugo pozabil, samo na cigarete je mislil. Poskusil se je teh misli otresti, pa so se mu vedno znova in znova vračale, nazadnje pa jih ni niti več zavračal in nenehoma je mislil na cigarete, na modrikasti, lahki in dišeči dim. »Kar šel bom in si jih bom kupil,« je sklenil. Tako je tudi storil. Drugi dan, ko se je vračal od popoldanskega pouka, je stopil v trafiko. »Za dva dinarja „ibar”. prosim, pa male vžigalice!« Ko je izgovoril te besede, je gledal mimo trafikanta na police. Mnogokrat je že kupoval cigarete očetu in drugim, takega nerodnega občutka kot sedaj, pa ni imel nikoli. Celo to se mu je zazdelo, da ga je debeli trafikant s sumom v očeh pogledal iznad očal. Prej se mu je zdelo vse tako preprosto. »Kupil bom in bom kadil,« tako je dejal. Sedaj pa ni vedel, kdaj in kje bi kadil, kje bi bile cigarete bolje spravljene. Končno je napočil trenutek. Do takrat je skrival cigarete po škatlicah, po zvezkih. Zunaj pa ni maral kaditi; bal se je, da bi ga kdo videl. Starši so odšli proti večeru v kino in sam je ostal doma. Ko se je prepričal, da so že daleč in da se več ne vrnejo, je zaklenil vrata in z rokami, drhtečimi od pričakovanja, privlekel na dan cigareto. Sedel je, da> bi bolj užival. Nato si je prižgal in potegnil prvi dim. Pričakoval je dehtečega vonja, dobrega okusa in česa podobnega. A namesto tega ga je zapeklo v goltancu, kašelj ga je prijel in v očeh so se mu nabrale solze.-To je bilo grozno razočaranje. Potem pa je mislil, da bo morda pozneje bolje in se je premagoval, da je pokadil celo cigareto. A tedaj mu je postalo vroče. Ko se je dvignil, se je komaj obdržal na nogah. Opotekaje se je šel k oknu na čisti, hladni večerni zrak ter slonel tam ves onemogogel. Ko je potem spil še nekaj kozarcev vode, mu je odleglo. Prezračil je kuhinjo, ostale cigarete pa vrgel v ogenj, ki je še tlel v štedilniku. Kar odleglo mu je, ko jih je zajel plamen. Že ob pol osmih se je odpravil spat, še pred vrnitvijo staršev, ker se je bal, da ne bi mogel prikriti svoje razburjenosti, in oni bi nazadnje še zaslutili, da nekaj ni v redu. Od tistega dne dalje se ni več zmenil za tobak. O, mati draga,.. ZOFIJA BREITENEBNER O, mati draga, moja mati, kako te ljubim, tvoj otrok; ko zdaj od rodnega grem praga, sem reven ves in ves ubog. V tujem mestu, v tujem domu brez tebe, mati, ni mi sreče, zato naj tvoji blagoslovi povsod me spremljajo goreče. Srce je tvoje pravi žar, ljubezni večne je oltar, o moja mati draga! Hoja bolest TONIK Slovenec sem. Jugoslovan, Slovan Slovenska mati mi je dala življenje in rasel sem med zelenimi gozdovi in rodnimi polji. Rastem še in živim z našim narodom, življenje pa mi je še vedno skrivnostna uganka. , Srce mi gori v ljubezni do našega naroda; prisluškujem slovenski besedi >n zaslutil sem v njej neusahljiv studenec, ki žubori krasne melodije. Vzljubil sem svoje brate in sestre slovanske krvi. In nenadoma mi je legel na srce težak kamen. Zagledal sem med nami bitja, ki so zatajila svojo kri. Odurna, kruta in biez srca so se mi zazdela. Slovenska beseda jim je le lajanje psov, slovenski narod — narod sužnjev. Težko mi je postalo, ko sem jih zagledal med nami, ko so zatajevali največjo svetinjo — materin jezik. V stisnjeni pest* sem razločil Judeževe srebrnike. Z žalostjo in jezo hkrati sem se obrnil od teh nesrečnih bitij; potolažil Pa sem se s tem, da bo prišel čas, ko bodo ta bitja spregledala in zavrgla Judežev plaŠČ Tokrat bo sonce posijalo še topleje it* bo razgnalo sivo meglo okoli mojeg srca. SLADKOSNEDNI SLONI V Sudanu v Afriki, v bližini Abesinije, rastejo neka posebna tropična drevesa, na Mtss J unč Hanke v 13 je trgovski potnik in na Mehiki in Kanadi mu je potovala je tako 360.000 - 'KrY L . **’v • Zanimivosti Sedmorica, ki je prekvasila duševni obraz človeštva Revolucionarni duhovi: Galilei, Luther, Rousseau, Darwin, Marx, Freud in Einstein Sedem revolucionarnih duhov je iz-prevrglo svet v temeljito novo smer: Galilei, Luther, Rousseau, Darvvin, Marx, Freud in Einstein. Ideje, ki so jih ti pro-klamirali, še niso osrečile zemljane, lahko pa človek zaradi njih ponosno dvigne glavo. Bili so morda glasniki resnice, toda njihov plod je bil zastrupljen. Galilei je smatral sebe za središče vsemirja. Sonce in luna sta vzhajala samo zaradi njega, nad zemljo je bil raj, pod njo pa pekel. Človek je imel brez-smrtno' dušo, pred Bogom je bil enak z vsakim kraljem. Še preden je Galilei uničil stare pojme o fizičnem vsemirju, je zrušil Luther moralni vsemir človeštva. Ko je obesil na vrata katedrale svoje teze, je uničil edino avtoriteto, ki jo je priznaval tedanji zahodni svet. Voltaire se je rogal pobožnim ljudem, Danton in Robes pierre sta dokazala svetu, da lahko tudi kronane glave padajo pod giljotino. Luther je uničil mednarodni moralni aakon, ko je pa nastopil Rousseau s svojim »prirodnim človekom«, »plemenitim divjakom«, je zrušil pojem osnovnega greha, na katerem je v glavnem slonela vsaka vlada. Postavil je namesto tega j osnovno dobroto človeka, ki je ni bilo. Rousseau je tako rekoč pripravil francosko revolucijo, ki je kasneje dala tudi Lenina in Stalina. Gesla svobode, bratstva in enakosti so zgrešila marsikje cilj, namesto tega je zavladala tiranija,: hujša od najstrašnejših trinogov starih časov. Komaj se je svet 'pomiril z novimi nauki, je nastopil Darwin, ki je skušal prepričati svet, da ima človek iste prednike kakor opica. Primoral je človeka k spoznanju, da je tako rekoč le neka vrsta nadopice. Takšen nauk je prinesel človeku spet krutejši udarec, kakor izgon Adama iz paradiža. Karl Marx in njegovi učenci so od-s branih pojem lastnine. Osiromašil je ta nauk nekatere bogatine, ni pa obogatil revnih. Reduciral je standard družbe na najnižjo raven. Bogastvo je postalo zločin, osebna lastnina — tatvina. Ko je Freud odkril notranjost človekovega jaza, je. bil to velik intelektualni uspeh. Toda za kulisami spoznanja je postala materina ljubezen, zaljubljenost mladeniča in dekleta, tovariško prijateljstvo, nebeški kakor pozemski Eros sa- Alarm na fronti, sovražna letala prihajalo Hvaležen berač Bolničarka Aubert Thrasher v Detroitu, USA je bila nekega jutra zelo iznena-dena, ko je prejela po pošti 11.000 dolarjev kot dediščino po neznanem moškem. Pred šestimi leti je nudila prvo pomoč nekem uberaču, ki ga je našla ranje nega na ulici. Vsega okrvavljenega ga ie spravila v svoj dom, mu izprala in de-sinficirala rane, ga lepo obvezala ter mu dala še dolar na pot, da bo lahko prenočil v bližnjem hotelu. Neznanec, ki se je legitimiral kot berač, se je ženski lepo zahvalil in odšel. Prej je še prosil, naj mu da naslov, da id bo lahko ostal hvaležen. Potem ga bolničarka ni več videla. Zdaj je pa prejela volilo neznanega berača, ki ji je na smrtni postelji zapustil 11.000 dolarjev kot zahvalo za njeno plemenito srce. mo maska, ki skriva v sebi polimorfno perverznost. Galilei je vzel ljudem njihov ponos, Luther moralni zakon, Rousseau moralno disciplino, Danvin božansko poreklo, Mare lastnino, Freud pa ljubezen. Ostal je človeku še abstraktni nauk. Fizika in matematika sta nam dajali možnost,. da ne zgrešimo v svojih računih. Nastopil je Einstein in postavil tezo, da je vse na svetu relativno. Dve in dve ni več štiri, paralelne črte so skrivenčene, čas in prostor sta prenehala obstajati. Izgubljeni smo v džunglah najneverjetnejših hipotez. Človeštvo je vznemirjeno, trudno od poplave hipotez. Treba mu je neke stabilne filozofije, ki ne bo dovolila, da se civilizacija ruši po hipotezah, čeprav so te še tako sijajne. Treba je najti pot, ki 'bo povedla zemljane nazaj k moralni, ekonomski, zakonski, biološki, fizični, religiozni in duhovni absolutnosti. Z vejami maskirani nemški tank čaka na povelje za nastop Tvorec Panamskega prekopa umrl V Parizu je v 83. letu starosti umrl Philippe Bunau-Varila, francoski inženir, katerega neumorni delavnosti se imajo zahvalita za izgradnjo Panamskega prekopa. Po dveh neuspelih in težkih gradbenih poizkusih je inženirju uspelo, na potovanju po Ameriki zainteresirati oblastva za prekop. Tako so USA 1902 zagotovite sebi na podlagi predloženih načrtov izključno upravo kanala. Leta 1903 je bil imenovan francoski inženir za ameriškega poslanika novoosnovane države Panama v Washin'gtonu. Na tem mestu je skupaj s predsednikom Theo-dorom Rooseveltom izdelal načrte, ki so bili 15. avgusta 1914 kronani z uspehom. Philippe Bunau-Varilla se je kot inženirski častnik udeležil svetovne vojne. Meseca septembra 1917 je bil težko ranjen. Toda 60-letni Bunau-Varilla je prebolel rano in živel še 23 let. Zdaj je legel v grob Francoz, ki je kakor njegov veliifci rojak Lesseps zvezal vode dveh morij sveta. Letalci so naidražji borci v vojni Angleški listi pišejo o tem, katere vrste vojakov so najdražji za državo. Vsi so si edini v tein, da je danes dvakrat dražje vzdrževati divizijo vojakov na fronti kakor 1914—1918. Po njihovih računih stane hrana, obleka, plača, vzgoja, zdravljenje, prenočnina, potovanje ter državna podpora družini vpoklicanih na enega vojaka blizu 40.000 din na leto. Stroški za puške in drugi vojni material so znašali v prejšnji vojni blizu 38 tisoč din letno. Skupaj je tedaj stal en angleški vojak v svetovni vojni 70.000 din letno. Še dražji so letalci. V svetovni vojni je stal Anglijo en letalec na leto 150 tisoč din. Nekateri tipi letal so se trikrat, celo sedemkrat podražili v primeri z letom 1918. Danes stane vsak letalec Anglijo 500.000 din. Mornar nasprotno stane državo povprečno 130.000 din letno. Vsa angleška vojska stane danes Angleže blizu 600 milijard din. Magnetične mine - konjunktura v Indiji Po londonskih poročilih se. je zadnje čase nenavadno dvignila industrija v Indiji. V vseh indijskih pristanišščih vodi „Royal India Navy“ velika dela za raz-magnetenje ladij po znanem Gaussovem sistemu. Središče le industrije je Tatan-gar. Toda Indija izdeluje v veliki meri že cestne valjarje, vlačilce, traktorje, lokomotive. Zdaj delajo tudi veliko ladje- Davek za kavo In tobak so uvedli v Franciji. Devet komunističnih listov je prepovedala avstralska vlada. delnico za trgovinsko mornarico imperija. Posebna industrija se bavi s predelovanjem aluminija za angleško letalstvo, razne barve, laki, jermenje in obutev za vojake ler nadomestila za konopljo v obliki bombažne jute — vse to v polni meri dobavlja Indija iz najmlajših svojih podjetij. . Velika indijska Bengal Steel Corporation bo zdaj v stanu, producirati letno 200.000 ton prvovrstnega jekla. Velika Britanija se havi z načrti, da dvigne indsko težko industrijo na raven, ki bo lahko zalagala vse predele imperija južnovzbod-no od Rdečega morja. Ali Nemčija lahko blokira Anglifo S lem vprašanjem se bavi londonska „DeIence & Economv Service", ki pravi, da si je Nemčija s posestjo norveške, danske, holandske in belgijske obale zagotovila možnost večjih operacij na Severno morje in Atlantik. Ali bi Nemčija mogla s podmorniško in letalsko vojno predreti angleški obroč nad Severnim morjem ter s podmorniško vojno ogrožati zahodne obale Anglije? Se bo Nemčiji posrečilo, da izplove s svojimi vojnimi edinicaini na Atlantik ter z njih odcepki ogroža pomorski promet imperija med Afriko in Ameriko? In da bi po vzoru na Norveškem zasedla stralegične točke ob španski, portugalski in afriški obali, od koder bi ogrožala angleško morsko plovbo? Na vse to odgovarjajo londonski krogi negativno, češ da je nemogoče, da bi nemška blokada zajela krog in krog Anglijo. Omenjajo usodo „Admirala von Spee" in pravijo, da bi se v takšnem primeru pifč morala pokazali pred vrati v Atlantik, na Severnem morju tudi nemška mornarica in se boriti za prost izhod. V tem primeru da je pa „angleška mornarica dovolj močna, da bi tak poizkus zavrnila". , Vse je treba preorati za setev. Tudi na] bolj zapuščene planjave v gorah Škotske so postale plodna polja Za vsakega otroka poseben tank! Tako je sklenila neka ameriška tovarna v Minneapolisu, kjer izdelujejo na tekočem traku miniaturne tanke za dečke. Naročil je toliko, da jih tovarna ne more spro ti izvrševati. Dečki bodo pri svojih igračkah, ki so popoln posnetek pravih tankov, imeli tudi maske. »Prinesti moramo svobodo še vsem onim Slovakom, ki žive pod tujo vlado«, je dejal v Ružomberku generalni tajnik Hlinkine stranke, dr. Kirschbaum. — Dožnusl vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno ,,Fran*-Josefovo“ grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava ,,Franz-Josefova“ voda deluje milo, • prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Zaradi ene bolhe v zapor in bolnišnico sta morala dva češka delavca iz Sehuttenhafena. Eden izmed njiju ;je tovarišu ulovil bolho in se niprčeval iz njega. Ta je pograbil sekiro-in udaril z njo tovariša, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico, suroveža pa v zapor. — Ali so tudi strahovi v tem gradu? — Trenutno ne, milostiva gospa je namreč odpotovala vmesto... Cigaretnik za naghišce, poseben ustnik za kajenje cigaret m cigar je bil patentiran pred dnevi v USA. Izdelan je na principu, da se prenaša zvok tudi po kosteh lobanje do bobniča v ušesih. Živ je zgorel v avtu pri Tatranskih Lomnicah 28-letni Aleksander Verdonič. Izgubil je oblast nad volanom in se za letel v brzojavni drog. Bencinski tank se je vnel, požar je do smrti opekel voznika, Ki si težko poškodovan ni mogel pomagati. 74 šol je menjala v desetih letih 16-let-Hanke v Bostonu. Njen oče seljenju po USA hči sledila. Pre- RISALDER MUHAMEI) AŠHRAS vojak indijske vojske v Franciji, slikan na nedavnem obisku v Londonu Pet minut ljubljanske kavarniške konverzacije Kavama je polna. Reporter je sedel tia nasredo, prisluškuje pogovorom pri okoliških mizah in si sproti zapisuje, kar ujame na uho. Gospod (v krogu večje družbe):... mislim, da ne prekršim nevtralnosti, če trdim, da je največji sodobni državnik prezident Roosevelt. Po duhu in srcu. Po vsem: po razboritosti, širokogrud-nosti, ravnosti, poštenosti. In po svojem res človečanskem čutu. Recite, kar hočete, ali kdaj ste še od kakega posvet-njaka slišali take besede: Dan in noč prosim Boga za mir na tem ponorelem svetu... Apostolske besede, pravim, ki so bolj segle ljudem v dušo, kot vse drugo, in bodo ostale svetlo zapisane v zgodovini... Velik mož, kremenit značaj. In boste videli, ne bo svet propadel, rešil ga bo ta Franklin Roosevelt.,. (Trenuten zamišljen molk omizja.- Pri drugi mizi (razlaga profesor svojima damama): Atnokec, pravim. Saj ste že kaj slišali o amoku? Besnilo pri Ma-lajcih, kakor steklina. S krisem, bodalom, v roki teče po ulicah in pokolje vse, kar sreča, dokler ga ne pobijejo... Zgodovina menda hoče, da tak amokec... Za mizo zadaj živahna dekleta. (Predmet: draginja. Gospe kritizirajo, da bi se naslovom lasje ježili)... vse poslati v konclogorje... Tukaj naj pride diktatura! Komisarje nastaviti, a dobro plačane, ki se ne bodo dali... Moka tako draga! Pa je od lani še preostalo 25 tisoč vagonov pšenice, letos pa tudi ne kaže tako slabo... to je samo politika špekulantov, da lahko še bolj navijejo... V Novem Sadu je mestno poglavarstvo poklicalo tudi gospodinje... vse zaloge bodo prekentrolirali... V Zagrebu gredo cene dol, pri nas pa še zmeraj gor... V Mariboru je bila perutnina zmeraj tako poceni, zdaj je draga kot v Ljubljani... V Celju se ne da več živeti... Kaj delajo protidraginjski odbori? Samo podražitve dovoljujejo... oblastveno koncesionira-na draginja... Sem brala, da se je na Bolgarskem življenje podražilo samo za 4 procente, pri nas pa za desetkrat toliko in še več. Tam so tudi železnice pocenili, da bi ljudje rajši potovali, in bo do več zaslužile ... Pri nas pa jih hoče jo podražiti1; bodo vozili prazni vlaki.. AH site že slišali, da... Omizje za reporterjevim hrbtom: ... Zdaj se lahko norca delajo, prej pa so sami največ begali ljudi... Kdo je prvi začel pripravljati kufre?.,. Po Dolenjskem je vse odano... V Šmihelu 2 sobi s kuhinjo 1200 din... Bodo vsaj na kmetih kaj zaslužili... že na samih arah. Jaz ne grem nikamor. Najbolj je človek varen doma... Gospod iz Maribora je pravil, da se tam ljudje nič ne vznemirjajo in se čudijo Ljubljančanom, kaj jim je... Z dežele pa tiščijo ljudje v Ljubljano... Svet čisto zmešan, sončne pege... Ali ste že slišali, da... Glas od nekod: Velesejem je tudi odpovedan .. kaj bo rekel Slamič? Trije gospodje (stiskajo glave in besedujejo o visoki politiki.: Cenzura. Pika. (Četrti je prisedel, temperamenten gospod):... premalo iniciative, pravim, pogona, razgibanja duhov ... dragoceni čas ... Beograd — Zagreb — Ljubljana, kakor en sam živ plamen bi moralo to goreti in prešinjati vse ... Priznam vladi dobro voljo, a delavcev manj ka... Politiki niso dorasli duhu in nalogam časa... Bojevniki naj bi spet stopili na plan, kakor leta 34... 70.000 nas je takrat že bilo... Sane Vidmar ... Propagando, propagando! Poslušajte samo radio iz vseh držav: dan na dan udarna glasba... to žvižga, spodbuja, navdušuje... Pri nas vsega tega nič. Smrtni greh, da Maribor še zdaj nima odajne postaje. Ljubljana se tam ne sliši... Vesel glas od nekod: Kaj nam pa morejo, če smo za kaj! Teh misli je tudi reporter. Treba nam samo, da smo za kaj. eio. Pevska tekma v ljubljanski operi Uprava ljubljanskega gledališča namerava ob sklepu sezone prirediti nad vse zanimiv in originalen večer v Operi in sicer — po vzoru Državne opere v Varšavi, kjer so na podobni prireditvi odkrili tudi pevca Jana Kiepuro — tekmovalni nastop pevcev in pevk. V ta namen obvešča člane pevkih in cerkvenih zborov širom Slovenije, kakor tudi vse, ki ljubijo petje, imajo lep glas in se žele posvetiti temu poklicu, naj se priglasijo do najkasneje 16. junija na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak interesent naj sporoči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko umetni ah narodni pesmi, ali operni ariji, ki ju bo pel na tem večeru. Prireditev bo 23 junija ob 20. uri v Operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa so dobrodošli tudi baritoni in basi ter soprani in alti. Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost spoznati pevski materijal, ki ga premore Slovenija. Pri tej izberi gre za to, da dobimo pregled čez naš pevski naraščaj, oziroma da izberejo gledališki strokovnjaki ustrezajoče glasove ter jih ohranijo v evidenci za primer, ko bo treba izpopolniti pevska mesta, bodisi v zboru, bodisi med solisti opere. Kakor je pokazala dolgoletna izkušnja, so zrasli mnogi najlepši glasovi, kar jih premore naša Opera, iz podeželja. a Ljubljanski mesarji so žare:: pogiavje zase. Nezadovoljni z itak visoko maksimiranimi cenami mesa po banovi naredbi, so baje zdaj poslali banski upravi spomenico; v kateri poslavljajo še ji cenik za vse vrste mesa in zahtevajo njegovo odobritev, če ne bodo prenehali s kla-tratimo njem in stopili v stavko. Ta je res dobra! Upamo, da bo banska uprava v primeru, da bi mesarji svojo grožnjo uresničili, žc znala najti potov in sredstev, da tako stavko v kaii zatre in nauči kozjih molitvic vse lake patriote, ki nočejo razumeli, da današnji čas zahteva od vsakega posameznika nekaj. Ce bi se pa le zgodilo, da bi ljubljanski mesarji dosegli dovoljenje za lako podražitev mesa, kakor jo brez vsakega upravičenega razloga zahtevajo, potem pa lahko zanesljivo računajo, da bo odgovor na to stavka oziroma bojkot ljubljanskih konzumen tov. Vse ima svoje meje. Svaka sila do vremena. a Uspeh akcije za zimsko pomoti je pratf zadovoljiv, kakor izkazuje poročilo, ki ga je podal mestni predsednik dr. Adležič na seji mestnega sveta. Nabran je bil znesek 581.962 din, od katerega je biio izplačanih brezposelnim 210.000 din zaslužka pri javnih delih. Tako bo preostalo še na razpolago nad 370.000 din za podpiranje mestnih revežev v prihodnji zimi. Omeniti je, da je v korist zimske pomoči prirejeni veliki koncert dal čistega dobička 20.035 din, jubilejna razstava slikarja Srečka Magdiča, ki je prepustil 20 odd. čistega dobička za mestne reveže pa 6636.50 dinarjev. a Zvišane plače mestnim uslužbencem. Mestni svet je na svoji seji sklenil vsem mestnim pogodbenim uslužbencem in dnev-ničarjem zvišati plače s 1. majem 1.1. Tako bodo prejemali zdaj samski uslužbenci in uslužbenke po 1000 din, poročeni pa 1200 din mesečno. Poleg tega prejemajo poročeni uslužbenci z veljavnostjo od 1. maja za vsakega otroka do 16. leta starosti mesečno se 150 din. a Sprememba v občinskem svetu. Na mesto odslopivšega obč. svetnika prof. Silva Kranjca je bil izvoljen ravnatelj Josip va Osana. Proslava 10-letnice Sokola Ljubljana III. V nedeljo, 2. t. m. je praznovalo sokolsko društvo Ljubljana IH. desetletnico obstoja in plodovitega dela. V okviru proslave je priredilo društvo na predvečer 1. t. m. uspelo akademijo na telovadišču začasnega doma, ki ga je marljivo članstvo samo zgradilo. Po akademiji se je zbrala uprava k intimnemu večeru v počastitev kumice novega naraščaj-skega prapora, sestre Justi Zupanove in ku-ma br. Cirila Majcna. 1 V nedeljo pqpoldne je priredilo društvo J javni telovadni nastop, združen z razvitjem novega naraščajskega prapora. ■ Na častni tribuni smo opazili zastopnika di- Maksimiranje cen na trgu Ker tudi gospodinje na deželi zelo za-iiimajo cene na ljubljanskem trgu, naj podajmo tu malo pregleda o gibanju živilskih cen v Ljubljani, na podlagi zadnjega izkaza mestnega tržnega urada. Da bo banova nardeba o maksimiranju cen ,ki je imela samo namen cene ustaliti, imela za posledico podražitev enih }n drugih živil, to je bilo pričakovati. — Bred vsem so ljubljanski mesarji to na-redbo razumeli tako, da morajo brezpogojno prodajati meso zdaj po teh uradno določenih najvlšjih cenah, ne pa, da le smejo Iti do teh najvišjih cen, lahko pa prodajajo meso tudi cenejše. Zagrebški mesarji so to tako razumeli in so po geslu »neka narod živi« sami prostovoljno šli s cenami izpod maksimalne tarife. — Ljubljanski mesarji, ti pa se, kakor rečeno, zdaj krčevito držijo paragraflranih cen in ne popustijo niti za dlako. Na Slovenskem gre sploh vse strogo po paragrafih, paragrafi pa ne poznajo socialnih in drugih ozirov ne tega, kar se pravi »nobel MU«-... Tako je »daj v Ljubljani goveje meso 1. vrste, ld Je bilo prej po 12 din Sprednji del, zda po 14 din spredni de!. Zadnji del je po 16 din s 25% prikladne kosti. Govedina II. vrste, prej po 10 do 12, zdaj po 12 do 14 din, HI. vrste prej po 8 do 10, zdaj po 10 do 12 din kg.Teletino pa je maksimiranje pocenilo za 2 din ta Je cena zdaj 14 do 16 din k« s prlklado. Svinjina je tudi malo oenejša. I. vrsta 19, II. vrsta 17 din. Zato pa Je dražja slanina in mast, prva je zdaj po 20 do 21, druga pa po 22 do 23 dm le*. Ker sme biti v Ljubljani povrh še za 1 ____________________________________________ PRLECKE G1BANCE nudi gostilna Kreg-Kjemen-sak, Pobrežje, vsako nedeljo ■ 3599-1 VINOTOČ TRAEENIK prej Viher odprt, najlepša izletna točka mimo Wolfzetla na Grič. 3755-1 GLAS STUDENŠKIH GOSPODINJ Zahvaljujemo se občinski upravi za otvoritev nove tržnice, na kateri se lahko poslužujemo že sedaj vsakovrstnih dobrot. Sicer so še pomanjkljivosti, ki pa se bodo po razširitvi trga odpravile. S ceno in kvaliteto blaga smo v splošnem zadovoljne ter prosimo občinsko upravo, da še bolj uredi tržišče. Tudi je treba omeniti, da smo opazile, da naše vrtnarice nimajo pravega zaupanja v naše tržišče, akoravno se tukaj lahko spravi v denar vsak pridelek. Pohvaliti pa je treba neke branjevce, ki so se s pogumom oprijeli dela ter nas zalagajo kolikor mogoče z vsemi najnujnejšimi' dnevnimi potrebščinami po običajnih dnevnih cenah. Studenške gospodinje. m 800 litrov pelinkovca izteklo. Na mariborskem kolodvoru je izteklo 800 lilrov grškega pelinkovca, ki je bil namenjen za Nemčijo; Med vožnjo je zaradi premikanja silen sunek razbil doge. Z ostanki _ so se posladkali nekateri Mariborčani. Pijača je bila po njihovi izjavi zelo močna. som m Tovarna „Mirim“ čokolade se je pro-| selila v Zagreb. V Mariboru je obratovanje že ustavljeno. m Napredovali so v magistralni službi mestni finančni komisar dr. Alojz Zorko, uradnik MP Alojz Gajšek in mestni uradnik Božidar Kolar. m Mariborski svinjski sejem. Prignanih je bilo 214, prodanih 157 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašički od 5—6 tednov 05—125 din, 7—0 tednov stari 135— 180, 3—1 mesece ■ 100—360, 5—7 mesecev 300—460, 8—10 mesecev 490—570, 1 leto stari 820—910 din za komad. 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15, koze 190 din komad. m Zaključek Protltuberkuloznega ledna. Da bo mogoče podali javnosti celokupen uspeh letošnjega Protiluberkuloznega tedna, se vljudno prosi vsa vodstva srednjih in osnovnih šol, da čimprejc zaključijo zbirko in pošljejo PTL v Mariboru svoje obračune. Prosimo, da se s tem ne odlaša, zlasti da se ne preloži na čas po počitnicah, ker se sicer obračuna ne bi moglo zaključiti. Isto prošnjo naslavljamo Ludi na vse industnjce, podjetnike in ostale delodajalce, na javne in državne urade, na občine, župnišča, gasilske čete, fantovske odseke in sokolske eclinicc kakor tudi ha delavsko zaupnike. »GRJČ« POD VRBANOM vinograd, izlet, razgled. Prvovrstna vina. jedila, sobe-avtocesta, sončenje. 3699-1 MIZARSKEGA MOJSTRA z nekaj katdiala iščem za ustanovitev mizarske delavnice. Zg. Radvanje 50. 4129-2 Slavi« naših belih mušketirjev V nedeljo dopoldne bo prvi teniš Kot prva letošnja prireditev bo v nedeljo dopoldne ob 8.30 na igriščih ISSK Maribora zanimiv teniški turnir za darilo g. Masteka. Razpisana je posebna nagrada za najboljši par v igri v dvoje. Da bo tekmovanje čim živahnejše, bo določil posamezne dvojice žreb. Tekmovanja se bodo udeležili znani prvaki ISSK Mariboru, ki se jim bodo pridružili topol tudi zastopniki mlajših ni starejših letnikov. ki turnir letošnje športne sezone. Ob tej priložnosti bo naš znani fotoamater g. primarij dr. Lutman posnel tekmovanju, z barvnim filmom, ki bo gotovo mnogo pripomogel k afirmaciji slovenskega tenisa v Mariboru. Prav tako bo v nedeljo svečani krst novih hladilnih naprav v klubovem domu Vabljeni vsi prijatelji kluba in belega športa! Kdo bo nogometni prvak Slovenije ? ISSK MARIBOR V BOJU PROTI CSK — SK ŽELEZNICAH V KRANJU Nogometno prvenstvo Slovenije je do- ne gre podcenjevati in da imajo tudi v zorelo do semifinala zaključnega kola. ZatL. tem letu dovolj izgledov za končno zmago, nji štirje nasprotniki so ISSIv Maribor in Naš „Maribor se tega dobro zaveda in SK železničar iz Maribora ter SK Kranj, sc je za to tekmo posebno skrbno pri-in CakoveČki SK. Sporazumno bosta jutri pravil, da lahko s polnim zaupanjem gle-nastopila v Mariboru ISSK Maribor in Ca- damo na potek tekmovanju, s katerim bo kovecki, (ločim potuje SK Železničar v dosegla nogometna sezona svoj višek, Za-Kranj. četek tekme je določen na 15.30. Igra se Jutrišnji nastop. CSK proti domači enajsterici ISSK Maribora, pomeni zopet velik dogodek v našem sjporlnem svetu. Gostje so že v pi:včm kolu pokazali, da jih s Atleličarke Beograda in Sofije bodo s Slovaška—Bolgarija 4:1. V četrtek je gostovala v Sofiji reprezentanca Slovaške in zmagala nad bolgarsko nogometno elilo v razmerju 4:1. s No jutrišnjem drž. prvenstvu kolesarjev v Zagrebu za juniorje bodo zastopani ludi slovenski dirkači. Prijavljenih je 9 dirkačev iz Ljubljane, 1 iz Maribora. s ZNS sekcija Maribor, službeno. Za nedeljo, t). L m., so delegirani gg. z. s.: Ma- SK Železničarja. Začetek ob 14. ribor—CSK, str. sodn. Jenko, Grošelj, ev. predtekma Orel. s Sluvija bo vložila protest? Po vesteh iz krogov sarajevske Slavijo, bo ta vlo-žilu protest proti verifikaciji tekme z Gradjanskim, radi nepriznan j a enega gola. s Atletski mecting „Coneordie“ 1» to soboto in nedeljo, na katerem nastopita tudi Slovenca Košir in Gaberšek. s Praška „SIavlja“ vodi z eno točko pred „Spario'' v nogometnem prvenstvu češko-moravskega protektorata. s Boffl od „MIIana“ je bil najboljši gol-strelec Italijanske nogometne lige 1930-40. Stresel je 24 krat mrežo. VINO (pekrčan) od 5 litrov naprej vo 7 din li-er. Vinograd dr. Boštjančič, Limbuš 59. 4101-1 ZA LETOVIŠČE v Makarski priporočam, nen-sidn »PavlinovIČ« na krasni legi. Sobe zelo poceni. Hrana se dobi poceni v gostilnah. Za podrobnejše informacije vprašati: tel. 24-38. 4144-1 VRTNI KONCERT v soboto. 8. junija in v nedeljo, 9. junija v gos-ilni pri »Lovcu«, Frankopanova 39. Tam boste dobili marinirane ocvrte in pečene dravske ribe ter druga mrzla in topla jedila, povrh pa dobro kapljico. Se priporoča gostilničar. 4173-1 VINOTOČ A Tkalec za Kalvarijo odprt. 4167-1 GOSTILNA JANŽEKOVIČ vabi zopet vse svoje goste na kapljico prvovrstnega vina v Pekel v Košakih, do koder prideš danes tudi lahko po glavni tlakovani in brezprašni cesti. 4213-1 GAMBRINOVA DVORANA, najlepši vrt v Mariboru. Točimo sveže Tscheligijevo pivo. Odlična pekrska vina. Do bra kuhinja. 4198-1 Skuhat za o rod/e se vod izredno ugodnimi vogoji sore/me. Podrobne informacije v trgovini ovtika B, Petaina, Maribor, Grajski trg 7 DEKLE ki sc želi izučiti gostilniške obrt), sr takoj sprejme. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Vestna«. 4082-2 ' , ,Ll - Hotelska druga KUHARICA mlajša moč, pomivalka zdrava in delovna, dobito stalno službo takol. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 4092-2 POL1RJA, izkušenega v Zelezobetonskih tvorniških zgradbah, takoj sprejmem v službo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Maribor«. 4142-2 TRGOVSKA POMOČNICA začetnica, vses ransko zanes ljiva. dobi takoi s-alno službo v trgovini. Konstanjcvec. Sv. Marko- niže Ptuia. 4139-2 UCENEC s predpisano meščansko-šolsko izbbrazbo se sprejme v železnini. Povh, Maribor, Glavni trg 2t 4125-2 KUHARICO ZA VSE z znanjem nemščino išče bolj ša hiša k dvema osebama. Ponudbe na ogl- odd. »Ve-černika« pod »Poštena«. 4126-2 UCENEC s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme Trgovina z mešanim blagom A. Horvat, KraHa Peira trg 1. 4131-2 SLUŽBO IŠČE: URADNIK z odlično izobrazbo in znanjem jezikov, popolnoma zanesljiv, 38 let star navajen opravljati odgovorna iti: zaupna dela išče službe Fonu (j be r>od »št. 326« na ogl. odd. »Večernika«. 1 4032-3 GOSPODIČNA, mlada, poš ena in marljiva, išče službo kot natakarica. Tudi mlada kuharica išče službo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4093-3 URADNICA s petletno prakso, veizirana v knjigovodstvu in drugih pisarniških delih, žel! spremeniti službo. Ponudbe na ogl, odd. »Večernka« pod »Maribor ali okolica«. 4132-3 Sprejmem snažno SLUŽKINJO. ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Maribor, Je-rovškova ulica 32. 4175-2 SPRETNEMU PLESKARJU nudim lep postranski zaslužek. Prednost itnaio oni, ki znajo Imitirana dela Orodje za risanje žil v lesu imam in znam imitirati kavkaški oreh Mizarstvo »Efka«, Frančiškanska 12. i 4095-2 Potrebujem UČENKE ZA DAMSKO KAPELO v starosti 15—18 let. katere imajo veselje do glasbe. Predstaviti se kar/elnici v restavraciji »Ljutomer«. Rotovški' trg 8. 4162-2 DEKLE, ki se želi izučiti gostilniške obrti, se takoj sprejme. Cankarjeva št. 2, Tezno. 4243-2 Sprejmem dva KOLARSKA POMOČNIKA in vajenca. Kolarstvo Slavko Krabonja, Aleksandrova cesta 19. 4204-2 SLUŽKINJA ki je vajena samostojne kuhe, pridna in poštena, se sprejme k mali družini. Naslov v ogl. odd. Večernika. 4193-2 DOBRO DOMAČO ŠIVILJO za kostime, obleke, iščem. — Maistrova 6, III., d, 4203-2 DOBER KROJAŠKI POMOCNIK(-CA) se sprelme. Koroška cesta 84, trgovina___________4118-2 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Sturnpf. Dvorakova ulica. 4114-2 TRGOVSKI POMOČNIK, dober manufakturist ter po možnosti vešč aranžlranja izložb, se sprejme v dobri ma-nufakturni trgovini v Mariboru. Ponudbe je poslati ga ogl. odd. lista pod »Manufak-turist«. 4191-2 URADNICA z večletno prakso, perfekt-nim znanjem strojepisja ter slovenske, hrvatske in nemške stenografije, ter znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika išče kakršnekoli zaposlitve; Ponudbe pod »Nastop takoj« na ogl. odd. »Večernika«. 4176-3 Upokojenka gre za GOSPODINJO k boljšemu gospodu. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Pošten«. 3904-3 Starejša KUHARICA ZA VSE išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Starejša«. 4169-3 PLAČILNA NATAKARICA želi spremeniti mesto v boljšo gostino ali v restavracijo. — Zmožna kavcije. Naslov v ogl odd. 4208-3 VA)ENCi-(KE) VAJENEC $ primerno šolsko izobrazbo se sprejme za trgovino z pit šanlra blagom na deželi. Ponudba na ogl odd. »Večer-n'ka« ood »Va!enee« 4083-2 PLESKARSKI UCENEC se sprelme Juterschnik, Sod na ulica 15. 4115-4 UČENEC za brivsko stroko se takoj sprejme v brivnici Fran Novak. 4239-4 Majhno ENOSOBNO STANOVANJE oddam 1—2 osebama. Pra-protnikova 6. 4216-5 SOBA, KUHINJA in dve sobi s kuhinjo' oddani takoj ali s 1 julijem. Taborska 9. 4217-5 STANOVANJE In dve sobi oddam. Studenci. Aleksandrova 17, pri malem mostu. 4215-5 Jetno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, Ob železnici, od« dam takoj. Vprašati v stavbeni pisarni, Vrtna ulica 12. 4221-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, v centru, oddam takoj. Vprašati v stavbeni pisarni Vrtna 12. 4220-5 '•.v/; HRO VA I-ove iiarmonike so najmanj tako dobre kot razne »najpooolnej* še harmonike sveta«. Prepričajte se z naročilom. Ako niste zadovoljni, vračam denar! Zahtevajte cenike najboljših svetovn. znamk, od tvrdke... event. samo: od tt H. Hrovat. Zasrreb, IBca 49 Oddam dvosobno SONČNO STANOVANJE s kopalnico, plinom in pritikli nami ob Tomšičevem drevoredu, Slomškova ul. 3 s 1. avgustom. Vprašati ista ulica št. 2. 4225-5 GOSPODIČNO ali GOSPODO ki mi posodi 7000 din sprejmem brezplačno na stanovanje in hrano dokler mu ne vrnem- Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Garancija«- 4223-5 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico se odda 1. julija. Aljaževa ui. 4. 4211-5 4-sobno SONČNO STANOVANJE ob parku oddam s 1. julijem. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 4116-5 Odda se takoj opremljena I SEPARIRANA ZRAČNA ' SOBA z uporabo kopalnce soldu i osebi, v bližini avtobusne po staje. Radvanjska 45-1, levo. 4197-8 ENOSOBNO STANOVANJE IN MALO SOBO takoj oddam. Pobrežje, Zrkovska 33: 4112-5 Lepo južno STANOVANJE na dvorišču, 2 sobi s kuhinjo se takoj odda. Vprašati: Ruška cesta 3, na dvorišču, levo. 4146-5 Lepo OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama. Ptuj ska 33-1, Tezno. 4224-8 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja, se takoj odda. Raičeva 10, pri kolodvoru Studenci. 4143-5 OPREMLJENA SOBA se odda z uporabo kopalnice Ob železnici 8-1. vfata 5. 4234-8 STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda v Studencih, Makarieva ulica 77. Vprašati: Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopa-nova 9. 4136-5 2 SOBI IN KUHINJO oddam do 1. julija. Erjavče-va 1. Krivec.____________4078-5 DVE SOBI predsobo, shrambo in kuhinjo oddam v Mlinski ul. 9-11. 4124-5 Odda se STANOVANJE sončno, trisobno z vsem kom fortom se odda v novi hiši Slovenska 37 z 1. julijem. — Povprašati Gospoina 13. 4064-5 TRISOBNO STANOVANJE s kopanjco in vsemi pritiklinami v centru mesta se s 1. julijem odda v najem. Naslov v ogl odd »Večernika«. 4052-5 STANOVANJE Soba in kuhinja, se odda s 1. julijem. Ciril-Metodova ul. 4, Studenci. 4002-5 Lepo sončno STANOVANJE Za odrasle oddam. Pobrežje, Cankarjeva 24. 4108-5 DVE SOBI IN KUHINJO Oddam. Melje, Erjavčeva 10. 4094-5 ENOSOBNO STANOVANJE IN DVE PRAZNI SOBI oddam. Vprašali Linhartova Ulica 18 v soboto in nedeljo Dopoldne. 4090-5 Dvosobno, lepo SONČNO STANOVANJE v I. nadstr. se odda s 1. julijem. Istotako dvosobno, lepo, sončno, čisto stanovauie v pritličju takoj mirni stranki. Taborska ulica 22. 4123-5 Prazno PARKETIRANO SOBO pri parku, eventualno tudi dve oddam- Poseben vhod. Pertot, Koroščeva 2-HI, des-on. 4218-8 DVE LEPO OPREMLJENI SOBI z dvema in eno posteljo in hrano ob glavnem trgu se odajo. Naslov v ogl. odd. »Večemika«. 4066-8 Sončno, separirano DVOSOBNO STANOVANJE se s 1. julijem odda mirni stranki. Predsoba, balkon in pritikline. 450 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4056-5 Kdor želi iti na STANOVANJE NA DEŽELO s 15. junijem ali 1. julijem, se naj zglasi na Masarvko-vi 22, 1. vrata, desno, od 17. (5.) ure popoldne naprej. 4055-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška cesta 38. 4159-5 SOBA, HUHIN.IA IN SHRAMBA Se odda s 1. julijem v najem. Trgovina Klemenčič, Trža-Ska cesta 59-________4087-5 STANOVANJE oddam, veliko sobo in kuhinjo s 1. julijem. Taborska 13-4210-5 DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Vprašati Pra-protnikova ul. 16-11., desno. 4165-5 STANOVANJE IŠČE STANOVANJE 4 do 5 sob, kopalnica itd. se za takoj ali pozneje išče v bližini parka, ali vrla z vrtom. Ponudbe pod »Stanovanje« na ogl, odd. »Večernika«. 4104-6 Lepo. sončno DVOSOBNO STANOVANJE se odda čisti stranki takoj. Studenci, Radvanjska 58. 4195-5 DVOSOBNO STANOVANJE sc odda mirni stranki. Alek-landrova cesta 32-11. 4192-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, se odda 1- julija. — Vprašati Ruška c. 2. 4187-5 SOBO, KUHINJO ki pritikline ter lepo opremlie 1» sobico takoj oddam. Strma ul. 15. 4185-5 Odda se 1. julija DVOSOBNO STANOVANJE kabinet, z kopalnica v novi hiši. Erjavčeva M. 4234-5 ENOSOBNO STANOVANJE še odda s L julijem v Stritarjevi tri. 7. 4236-5 DVOSOBNO STANOVANJE z veliko shrambo se odda ta-fenj. Nasipna 76, Pobrežje. 4238-5 SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Kamnica 128, v bližine pekarne. 4244-5 Dvosobno SONČNO STANOVANJE se odda s 1. jnlijem. dajeva ul 16. _______ STANOVANJE i. kabinet, kuhinjo oddam >, niiftem. Beograjska oii-32. Ogled od 10.-12- in -18. ure, 4121-0 l Koclja 2i-111. pisane, živahne vzorce, prvovrstne kroje prinaša C. BMefeidi Maribor PREHRANA DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stano vanje. Frančiškanska ul. 21-1.. desno. 4174-7 GOSPOD ALI GOSPODIČNA se sprejme na vso oskrbo.— Wildenrainerjeva 6. 4206-7 Sprejme se______________ GOSPODIČNE IN GOSPODE na hrano in stanovanje. Taborska 8. 4199-7 Oddam SOBO dvema gospodoma s hrano ali brez brane. Mlinska 21. 4227-8 SOBO IŠČE OPREMLJENO SOBO zračno in sončno, tudi blizu avtobusne postaje, zunai cen tra. išče miren zakonski par. Event. tudi s hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Točen plačnik«. 4022-9 Prodam HIŠO Lovska 39, Pobrežje. 4201-11 PARCELO raprodai v n s sadovnjakom 1300 m2 Sp. Radvanje 50, Lorbek. 4196-11 Meblirana ali prazna (park.) SOBA se odda Tvrševa 36-1, desno. 4183-8 LEPA POSESTVA od 50 do 80o tisoč, trgovske hiše, gostilne z mesarijami, p-ckarne ima naprodaj Reali-tetna pisarna Maribor, Meljska c. 3-1. 4194-11 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in kopalnico takoj oddam. Dalmatinska 26. 4109-8 2 PRAZNI SOBI, pritličje, se takoj oddata za pisarno ali skladišče v podnajem. Cankarjeva ulica 26, pisarna Maggi. Tudi večje število zabojev ie istotam naprodaj. 4105-8 Takoj naprodaj: KAVARNA »PROMENADA« V MAF TORU Tomšičev drevored 20. izred no dobro zgrajena vila, z gospodarskim poslopiem in krasnim vrtom in Sončna opremljena SOBA se odda 2 gospodoma ali zakoncema. Tvorniška ulica 22, I. nadstr. 4120-8 Lepa, opremljena SOBA z dvema posteljama se odda. Wildenrainerjeva ul. 6, II. nadstr.. levo. 4113-8 Lepo opremlj. sončna SOBA s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice se odda oficirju samcu ali boljšemu gospodu s 15. junijem na Kra Ija Petra trgu. Pokojninski zavod. Vhod Masarvkova 2, I. nadstr., vrata 2. 4133-8 OPREMLJENA SOBA blizu nove magdalenske šole se odda. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 4128-8 GOSPODA sprejmem na stanovanje, ev. z vso oskrbo. Nova vas. Lor bekova 1. 4127-8 LEPO PRAZNO SOBO v centru oddam s l. julijem solidni osebi. Parket. 200 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ______________ 4157-8 OPREMLJENA SOBA čista, s posebnim vhodom, se odda takoj ali s 1. julijem. Maistrova 2, pritličje, desno. 4154-8 Velika opremljena aii praz na, sončna KLETNA SOBA se da v najem. Koseskega ulica 40. 4152-8 Elegantno OPREMLJENO SOBO oddam. Prešernova 24., des 4149-8 no. SOBO z eno ali dvema posteljama oddam takoj. Koroška c. 31-1. 4177-8 Sprejmem DVA GOSPODA ai gospodični na vso oskrbo-Koroška 50, vrata 2. 4188-7 Sončno SOBO ODDA Odda se OPREMLJENA SOBA s posebn. vhodom dvema go podoma z vso oskrbo v hiši Vprašati Kejžarjeva 4-1. Me-UC __________________4237-8 SONČNA SOBA električna luč in štedilnik se odda 2 osebania. Aleksandrova 54. Pobrežje. 4148-8 SOBA se odda. Kneza Koclia ulica 20-1., desno!____________4079-8 Luopremljeno sobo in kabinet s posebnim vbodom oddam. Koseskega 35. 4202-8 Veliko, prazno SONČNO SOBO za 1- 2 osebi oddani Kneza 4189-8 OPREMLJENO SOBICO oddam. JVUmska 21-1., desno, 4158-8 Oddam manjšo, lepo, oprem' lieno, sončno SOBO. Aleksandrova 67-11., levo. 4166-8 2 TRGOVSKI HIŠI V PTUJU z dobro vpeljano in 30 let obstoječo trgovino, najboljša prometna točka, stanovanja, skladišča, garaža, vodovod itd. se proda. Pismene ponudbe na , ogL odd. »Večernika pod »4135«. 4135-11 NOVOZGRADBA 2 sobi, kuhinja, vrt. 35.000 din. . Lepa novozgradba, 2 stanovanji, vrt, 110.000 din ljudi hran. knjižica). Trgovska hiša 140.000 in 200 tisoč. Gostilna s- posestvom 130.000 in 600.000. Vile, velike, do-dičkanosne hiše, parcele za v,ile in hiše od 12.—, 50— in 180.— din naprej,' posestva ima vedno v veliki izbiri: Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28-4182-11 PARCELE naprodaj. Tezno, Sp. Dobrava. Vprašati Gosposvetska 23 Maribor, pi> hišniku. 4190-11 Prodam ali dam v najem čed no ENODRUŽINSKO HIŠO z lepim vrtom v prom. kraju ob glavni progi. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 4186-11 LIVARNA IN KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA na meji Maribora z modernimi stroji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna Dr. Senkoviča Zdenka v Mariboru, Prešernova ul. l-II. 4242-11 Proda se starejša STANOVANJSKA HIŠA na Pobrežju pri Mariboru na prometni cesti, pripravna za obrt. pri avtobusni postaji Hiša je vsa podkletena, zraven se nahaja okrog 1200 k v. m vrta- Vprašati Poforež je, Aleksandrova 22. Marčič. 4240-11 STAVBIŠCE 5500 kvadratov obcestne njive mariborskega stavbene ga okoliša prodam. Ponudbe pod »Prložnost« na ogl. odd. »Večernika«. 4184-11 STAVBENE PARCELE prodam. Poizvedbe na naslov Franc Kodrič, Črna-Pre valje. 4229-11 MALO POSESTVO blizu Maribora ugodno prodam. Vprašati Karner. Stritar jeva 23, Maribor- 4219-11 Kupim VINOGRAD v bližini Ptuja, najraje v Halozah. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobro vino«. 4074-11 Nova stanovanjska HIŠA na Prodaj. Najbližja okolica mesta. Naslov v ogl. odd. »Večemika«. 4106-11 KUPIM HIŠO v okolici Maribora, po mož nosti na prometni cesti. Najraje v Košakih ali proti Kamnici. Pismene ponudbe na ogl. odd »Večerpilca« pod »Hiša«. 4089-11 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in njivo na Pragerskem, 5 minut od postaje, prodam za 35.000 din. Vprašati: Studenci pri Mariboru, KlaneČek, Obrežna cesta 87 4086-11 ENODRUŽINSKA HIŠA se da v najem s 15- junijem Ptujska cesta (Dobrava 187) 4111-11 NJIVA 13.000 kv. metrov velika, za parceliranic, ob glavni cesti ugodno prodam. Zg. Radva nje 50. 41SM1 HIŠA Z VRTOM in gostilno na prodaj v Studencih pri Mariboru v bližini koroškega kolodvora Pri hi ši postaja mestnega avtobu sa. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Gostilna«. 4138-11 PARCELA NA PRODAJ 2000 kv. metrov. Zg. Radva nie. za 14.000 din. Vpraša se: Greifoner, Kralja Petra cesta 12-11., Studenci. 4172-11 kopvumur vaSe filme, au jikiskom. mdiije. oddate, v i avtomatu cko^vdu Posredovalnica IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c- 30 proda: HIŠE: trinadstropno, moderno zgrajeno, cena 800.0000 d; enonadstropno, 9-stanovanj-sko z lokalom, blizu glavnega kolodvora, 400.000; dvonadstropno, novozgrajeno v surovem stanju, 280.000; eno nadstropno, par min- oddaljeno od gl- trga, 190.000; novozgrajeno, tristanovanj-sko vilo, parket in kopalnice, 225-000; dvostanovanjsko vilico, kopalnico, vrt, 145 tisoč; novozidano, 5 satnovanj, lOlO kv- metrov vrta, 110 tisoč: zelo čedno, slično vili, vrt, 55-000; enodružinsko, vrt, 25.000. _ POSESTVA: blizu Maribora, 30 oralov, vinograd, sadonosnik, njive, travniki, kjer se lahko redi do 14 glav gov- živine, gozd, hišo z gospodarskimi poslop1-}i (pot dostopna z avtom), cena 290.000 din; lepo vino-gradno, tik mesta, 300.000; zaokroženo, 12 oralov pri Pe snici, 180.000; blizu žel- postaje ob glavni cesti, 15 oralov, 145-000; pred Jarenino, 14 oralov, 110.000; 4 manjša vinogradna posestva pri Hočah, cena od 35 do 50 tisoč din: kompleks stavbišča v Zagrebu, v obsegu 1450 m2, 75-000 din. Dalje razpolagam v BANJA LUKI in neposred-jni bližini s številnimi objekti, in sicer: več stanovanjskih in trgovskih hiš, vil, stav-bišč, posestev, rudnikov, tovarniških objektov itd- 4168-11 KUPIM POSESTVO skupaj ležeče, 3—5 oralov, z zidano hišo, sončna lega, do 10 km od mesta Maribora. Vezjak, trgovec, Vetrinjska ulica 17. 4065-11 ENONADSTROPNO HIŠO v centru, z vrtom, prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4161-11 KUPIM takoj lepo posestvo z dobrim dovozom; prevzamem tudi preužitkarja. Ponudbe pod »Maribor« na ogl. odd »Večernika«. 4179-11 Gramofonske plošče niso več luksns, ker dobite že za din 35*- najnovejše šlagerje, plesne, narodne s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razne igle, električni radio gramofoni in ves ostali pribor za gramofone. Glira mtopta a Kate: Matasi & Heroin Zahtevajte brezplačne sezname! DENAR AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvorakova ul 8. 11778-lč Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 RABIM POSOJILO 10 do 30 tisoč din proti in tabulaciji na hišo. Naslov v ogl. odd. ».Večernika«. 4107-12 IŠČEM KOMPAN.IONA s 100.000 din za izdelovanje proizvoda živilske stroke. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Kava«. 4147-12 SIGURNA NALOŽBA Din 25.000 posojila rabim za dovršitev gradbe enonadstr. hiše. Vknjižba na I. mesto. Po nudbe ie poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Jamstvo 100%«. 4232-12 OBRT - TRGOVINA PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 VSA TAPETNIŠKA DELA izvršuje solidno in dobro Ferdo Kuhar, tapetnik. Vetrinjska 26 3154-13 MARTIN SAFRAN Sobo*, črkoslikar in pleskar, Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. 2465-1 VELIK PROSTOR pripraven za avtogaražo ali delavnico oddam takoj. Vpra šati Vrtna 12, stavbena pisar na. 4222-13 STROJI Prodam težak SEDLARSKI ŠIV. STROJ 6-cevni radioaparat. športni voziček, harmoniko in fotoaparat, ali zamenjam za kaj drugega Sp. Radvanjska cesta 34, I. nadstr. 4119-14 Potrebujemo PARNO LOKOMOBILO z učinkom okrog 250 ks. z najmanje 100 kv. metri ogrev ne površine, po možnosti z odstranjevanjem pare izza ci lindra visokega tlaka. Raženj za domače oglje okroglo 4000 kalorij. Ponudbe na Jugoslovansko banko d. d., industrijski idio, Zagreb. 4140-14 PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim Ponudbe na J. U. Dvorakova 14. II. nadstr. 4137-14 GRADIVO MECESNOVI ŠTAFLI 5X8 na prodaj. Tezno, Ptujska cesta 97. 4085-15 POHISTVO-OPREMA SPALNICE, JEDILNICE. KU-HINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va C. 48. 4311—1 POHIŠTVO. Lop predačnik z nastavkom, 2 omari, mizo. vse iz orehovega lesa, ur.o in gramofon proda Drvenik, Ptuj. Aškerčeva 10. 4134-D Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK-Cena 1000 din. Vprašati: Stražunska ulica 17, Pobrežje. 4170-17 Proda se dobro ohranjena SOBNA KREDENCA za 800 din in miza ter 6 stolov za 300 din. 4163-17 Moderna nova KUHINJSKA OPREMA 7 komadov, naprodaj za dm 1100.—. Aleksandrova c. 1-Studenci 420941 PSIHA predsobna stena, rniza.^ ogle* dalo Biedermeier, kave, stojala za rože ceneno proda-Miklošičeva 6-L 4. 4207-D POHIŠTVO! Še enkrat, in še enkrat varu povem, da ni vseeno kje K**' pujete pohištvo. Odločite za naročilo pohištva hr »Efka«, mizarstvo, za vanikse onrenic. M a ribali ona kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet: ,FORMA‘ ,HEIN ZELMANN' SELFK, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri konfekciji l greta m a r i b o i graj ski t r jr Tudi za močnejše dame velika izbira ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite sl najno* vejši, praktični patentirani brisalec za umivanje ln sušenje oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1 KOPALKE - NOGAVICE bluze jopice, sviterje, žem-perje, otroške garniture (last ni izdelki), p-erilo, kombineže volna: »Mara« Oset, Koroška 26. 4011-18 Kopalna sezona! Velika izbira kopalnih oblek in posameznih modelov A. Hedžet Maribor OTROŠKI VOZIČEK globok, modern, bel, prodam-Aleksandrova c- 70. 4178-22 Leo OTROŠKI VOZIČEK športni, poceni prodam- M-Kettejeva 31- Do 4- ure pod-na ogled- 4058-22 TOVORNI AVTO 3—5 ton, v dobrem stanju, kupim takoj- Ehrlich, Studenci, Aleksandrova 62- 4080-22 STARO ŽELEZO in vsakovrstne kovine ter rabljene stroje kupim vsako množino- Križnič, Maribor, Žolgarjeva_20.______ 4160-28 KOPALNE OBLEKE in hlače po meri in okusu še po stari ceni dobite v Ple-tarni, Slovenska 26- 4164-28 POSTELJNE MREŽE in popravila izvršuje najugodneje tapetnik Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul 26. 3155-18 DAME. POZOR! Najboljšo trajno, takoj valovito ondulacijo z Mažek preparatom »India« prejmete od danes za 50 din v salonu Dfljevlč, Valvazorjeva 30 4212-18 VOZILA ŠPORTNI VOZIČEK na prodaj. Krpanova 3, Studenci- 4171-22 MOTORNO KOLO znamke »Viktorija« 20o ccm. poceni na prodaj- Ogled v hotelu »Orel«. 4235-22 ŽIVALI. KANARČEK je odletel. Oddati proti nagradi v Klavniški 9-1., desno 4110-24 OBVESTILA PREKLICUJEM žalitev katero sem izrekel dne 3- 6. v točilnici hotel »Union« napram g. Hubertu Golobu, šoferju tov. Westen in njegovi soprogi ter se jima zahvaljujem za odstop od tožbe. Breznic Franjo, Celje, Ljubljanska c. 13. 4231-26 IZGUBUE.NO SEME—RAČE izgubil križasti rjavi letni suknjič. Prosim, da so mi vrne. 4038-27 POSOJILA dajemo državnim in mestnim nameščencem, upokojencem, železničarjem, orožnikom, fi-nancarjcm> privatnikom itd- Ponudbe na: Zagreb I. poštni preti-nac 270- Tkalke za revolver in šaht stroje išče tekstilna tovarna Brača Bureš, Zagreb, Branimiro-va 43 622 KOPALNA PEČ kompletna, na prodaj. Vprašati o ogl. odd »Večernika«. 4028-28 Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke. glaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno oo najvišjih cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te' 26-23. Prava terpetinova krema. Mala uporaba — najlepši sijaj Zahvala Vsem, ki so izkazali zadnjo časi mojemu bratu, gospodu Ludviku Hantiiu sc iskreno zahvaljujem. Posebna hvala za vence in rože, nadalje veleč, duhovščini, županu g. Stržini, kakor pevskemu društvu „Zarji“ in proštov, gasilski četi. Franc Hanttč. manufakturnega blaga 20-30o/o ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . • Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! ------------HHMfft llillllf ................................ Liski m Chlque svilene triko bluze srajce za gospode in otroke, kombineže, nai-novejše modrčke, higienične steznike brez ribic kosti in gumija dobite tudi po meri najceneje pri »LUNA« Maribor, samo Glavni trg 24. Dospel je specialist za garantirane TRAJNE KODRE z najnovojšim preparatom-Cena samo 45 din- Salon Kosem, Meliska 63- 4155-18 Spomnite se CliD l MOTORNO KOLO A- J- S-, snort, prodam- Jerin, Kneza Koclja ulica 20. 4150-22 ŠPORTNI VOZIČEK poceni na prodaj- Cankarjeva 19-11I-, vrata 20. 4153-22 OTROŠKI VOZIČEK, lep, dobro ohranjen, poceni prodam. Smetanova 29, pritličje, levo. 4117-22 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Vprašati Gosposvetska 31, Pobrežje. 4145-22 Proda se globok OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen. Ciril-Meto-dova 4, Studenci- 4003-22 ŽENITBE - DOPISI SIMPAT. GOSPODIČNA 36 let starai želi znanja radi ženitve z boljšim gospodom v državni službi- Ponudbe pod »Ljubezen* na ogl. odd. »Večernika«. 4040-19 POROČIM TRGOVCA ali gostilničarja. Imam dote 46-000 din- Ponudbe na ogl-odd- »Večernika« pod »Poroka«. 4005-19 IZOBRAŽENO DEKLE poroči samostojnega gospo da srednje starosti z lepimi stalnimi dohodki. Vdovci plemenitega značaja z malim otrokom niso izključeni. Pred nost državni uradniki. Pouud be podružnici »Večernika« v Ptuju pod »Ljubieljica otrok« 4230-19 Ugodno prodam lep ŽELEZNI ŠTEDILNIK mizne oblike, stroj za rezanje mesa, en tržni voziček (gare), letni športni moški ; plašč, letne modne hlače, te- ] lovnik in sandale. Koroška c. \ 63, spredaj. 4200-28 j Pupim stari________________I RABLJENE OBLEKE I za 18 letnega fanta dne 9- VI, j 40 od 10.—12. ure predpol- ! dan. Ponudbe Murko Franc. ! Vodnikova ul. Studenci pri Maribor. 4214-28 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 POZNANSTVA z boljšo samostojno damo, strogodiskretno želi Ljubljančan Dopisi pod »Ljubljana« na ogl. odd. »Večernika«. 4228-19 IDEJE - IZUME vnovčuje in plasira v tu- In inozemstvu Jugopatent Ljubljana. Dvorakova 8. 13543-1 Najcenejše PRALNE BANJE pri sodarstvu Sulcer. Vojašniška 7. 4060-28 Sa(!i>a, Metna ic sestavljena po principu preizkušenj sodobne kozmetike, 1« omogoča uporabo iste kreme za dve svrlie — /a dan In noč. Vegetabilno parno kopanje za parenje lica s stalno uporabo Salva crcme, daje Vašemu teintu vso dražest in svežost, katero si želite. SALVA-LABORATORU Glavni depot: Zagreb, Varšavska 3. Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. RAZSTAVA PREPROG Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavila svoie preproge in perzijance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Izložba ie otvoriena celi dan od 5. VI. do vklj. 10. VI 1940 Prevzamemo naročila na dol goročna odplačila 3976-28 Z resnico na dan/ Bog jc ženo ustvaril, da jezi moža, v tolažbo mu podaril je vinca rujnega. Bog moža jc ustvaril, ženo rad jezi, da bi jo tolažil, da jo razvedri, slastno oranžado, zdravo limonado, malinovca kozarec mož ji naroči. v gostilni pri ..Lovcu” Ljubljana Cesta 29. oktobra, vog. BIeiweisove 2 JAGODE MESEČARKE SADIKE ki nosijo od iuniia do pozne Jeseni, dobite poceni v vrtnariji Jemec, Maribor. Prešernova ulica. 4141--8 Bomtace dneve... ««SCfd -vložki pri poieniu varujejo noge, ievlie in nogavice • LEPA ZEMLJA za vrtove se odda brezplačno. Vprašati je v pisarni stavbenika Nassimbeni- 4151-28 STALEN USLUŽBENEC išče vso oskrbo ori železničarju upokojencu v mestu-4U59-28 Proda se NOV ŠTEDILN K po zelo primerni ceni- Ogleda se v Gregorčičevi ul- 22, Studenci 4096-.8 Zahvala Za izraženo nam sožalje ob smrti našega brata, svaka in strica, gospoda Albina Novaka rez. peš. poručnika se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno pa' smo dolžni izraziti našo najglobljo zahvalo gospodu primariju dr. Lutmanu za njegovo velikodušno požrtvovalnost in naklonjenost, gg. zdravnikom inter. oddelka in č. sestram usmiljenkam za vso izkazano pomoč, katere je bil rajnki deležen za časa svoje težke bolezni v bolnišnici. Najiskrenejša hvala upravi garnizije za častno vojaško spremstvo in godbo, gg. pevcem za pretresljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja, posebno pa njegovim ožjim prijateljem, ki so se ga s svojimi obiski v tako obilni meri spomnili, ter vsem, ki so ga na zadnji poti spremili. Maribor, 8. junija 1940. Vinko Novak, brat, Milka Borovnik, roj. Novak, sestra, in ostalo sorodstvo. SIRITE »VECERN1K«! REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 mam* Najnovejši modeli Naj nižje cene Ceniki franko najnovejši modeli, nudi ugodno Lama, Jurčičeva ul. 4 otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikjev, pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 Jestulne bedo uedno sveže le u hladilni električni omari AEG-SANTO ttioiki I Pri spfelni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA iJRI SV. AREHU, Maribor. - Glav-no skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“. Zagreb. Langov trs 3. smh«. Uetrinjska ulica 4 1 1 ■ Brezobuezen ogiedl Ne zamudite nakupa po že ugodnih cenah oriljante, jastavljalne listke išče nuino za nakup Maribor. Gosposka ulica 15 preglednosti točnost Japlju, Gosposka 18/1 enostavnosti zanesljivosti m cenenosti MARIBOR Gregorčičeva 24 Jaz Vam bom pomagal Poznani raziskovalec in pisec okultnih znano- s -Jcaafcvij,' I sti g. F. T. Karmah Vam napravi brez- plačno iivllenlsko nanoved o VaSl bodočnosti. HH 'Jazen važnih dogodkov iz preteklosti Vam usane tudi Vaše izitlede v ljubezni. zakonu. loteriil. trgovini In vm važne docodko seda. < ' , "V ssefiJE njostl. Njesov nasvet Vam bo prinesel za- r*' želenih nspehov v življenju. Zahvale, katere Y\Jj,'.jijE IlllPtl1 prejema vsak dan Iz vsega sveta, dokazujejo Izredno zaupanie nlecovl preizkušenosti. Po- stavite nekoliko važnih vprašan), ki Vas nal- več zanimajo in točne rolstne podatke. Vse zcoral navedeno dobite oopolaoma brezplačno ako kupite od pisca nlezovo nainoveišo knlico »NAS 2IVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo Ima nad 200 foto-tratil katero lahko naroStte na naslov: P. T. Karmah. Zatcc, drav. ban. Popularna cena din 30—. Denar lahko ooSIlete tla Cek. rafi. 17.455. na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Mubljana. Prešernova ul. 44 SCHNEIDEB narmonike so od vseb najboljše ZAGREB. NIKOLIČEVA10 Steznik ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kocmut, Meljska c. 3 pri naiih Inseren-kUpUjte ,ar oglašujte! Tudi dobri vojak SVEJK je -uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov Foto tourista Lojze la Smuča in sicer: 1 zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. čopič za britje, 3. brivsko milo 4. 10 komadov britvic, 5. stekL kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, 7 zobno ščetko, 8. zobno pasto, 9. ogledalce, 10. glavnik. 11. šivalni pribor, 12. strelsko zabavno igro, katere dobite za 34 din, po pošti 89 din. •*-* V pošljite na naš ček. račun št. 13.285 39 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam nrezobvezno pokažemo ko lekcijo. — Priporoča se Foto Tourfst — lo/ze Smut Ljubljana, Aleksandrova c. 8 in Prešernova 9.____________________________ 3—4 sob, v novejši hiši v bližini parka ali v vili, moderno z vsemi pritiklinami, na južno ali zahodno stran, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Moderno stanovanje«. fisotttiške jtoUe&stiM 4uti JJskci/hi mkugi* ■ Oglasi po ceniku - Kokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11 409. Izd ta In urejuje ADOLi RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, ao rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvo Stev. 23-67, ta uprave štev. 28-63. POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora z. z o. 9 na’starejši slovenski denarni zavod v Mariboru