33 številka.
v i*-?1;*
J? -V * A} ■ p**-, -
"'-V
Trst, v torek dne 2. februvarija 1904
T 3čaj XXIX
Izhaja, vsak dan
»udi »b nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Paianezne številke prodajajo po 3 novč (6 stotink)
* mn >gih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, {>iji Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t Petru. Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. O^laae In naročje »prejema uprava lista ..Edinost", ■ I Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene ogtaaoaa 16 utotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON itv. S70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jc moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 uren, mesece 6 kron. Na naročbe brez dopoalane naročnine -se jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaa«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca št v. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a
Razsodba v senzacij one lni razpravi proti dru Potočnjaku in Koraču.
Brzojavno poročilo.)
ZAGREB 1. Danes ob 3. in pol uri p<>p< 1 ii J ne je Sila razr ušena razsodba v tiskovni pravdi proti diu. Potočnjaku in Ko-raču. I)r. Potočnjak, katerega je tožilo drž. prav in itvo kot avktorja znane brošure : »Kako ss drži prosti varalica na banskoj Molici ?« je bil oproščen, a socialno - demokratični časnikar K one, katerega je tožilo država > pravdmštvo radi razpečavana te breš ire in radi mnogih člankov prot;. Khuenu in miiitar. zrnu, je bil obsojen v štirinajstdnevni zapor.
Položaj v vzhodni Aziji.
t Brzojavke.)
LONDON 1. »Daily MaiU javlja iz < ta včerajšnjega dne: Japonska je v mino- i lem tednu mobilizirala reservno ladijevje. Tudi prva armadna rezerva se je mobilizirala in sicer z največjo tajnostjo. Možtvo je preoblečeno došlo v določene kraje. Tudi 1 ostali del reserve je dobil povelje, naj bo pripravljen na poziv. V pristanišču Tade-suki je pripravljenih 40 transportnih ladij z iti vizijo Kiimanoto.
PETROGRAD 1. Ruska brzojavna agentura poroča: Iz Port A rtu rja došla obvts* !a zagotavljajo, da so neresnične vesti, da je guverner AlekBejev umrl vsled za-
e:r-ipijenja.
PETROGRAD 1. Nemške in angležke vest, kcj trd jo, da se je že odposlal ruski odgovor na japonsko noto, so neresnične. O ^ovor ne ne cdpcšije pred sredo prihodnjega tedna.
LONDON 1. »Dailv Telegraph« javlja iz Tokija včerajšnjega dne : Na stanovanju m n sterskega predsednika vršil se je včeraj min sterski svet, ki je trajal skoraj osem ur.
LONDON 1. Reuterjev biio doznaja : Japonski poslanik v Ljndonu ni še dobil nlkakega obvestila glede odgovori Rusije.
PETROGRAD 1. Ruaka brzojavna agentura poroča iz Karbina današnjega dne: B«»ječi Japonci zapuščajo ozemlje vshodno-Kitajske železnice.
Iz Vladivostoka poroča ista agentura včerajšnjega dne : Glasom tukaj razširjajočih se vesti, pričakuje se te dni obvestilo o mo-b iizaciji reservistov vsth pokrajin skrajnega V*stoka. Delajo se priprave za mobilizacijo konj. Meseca februvarija pričakuje se v Viadivostoku 50.000 mož, ki dospejo tja v cjačenje garnizije.
Iz Port Arturja javlja poročevalec »Novega kraja« v Koreji: Japonci skušajo z vspeLom provzročevati tam nemire, da bi imeli pretvezo v vmešavanje. Tak poskus
pa se je vendar ponesrečil v Mokfj. Umetno raztrršena vest, da nameruje korejanski cesar pobegniti v ru^ko poslaništvo, ako bi se vojaka uprla, dovela je istega do trdnega sklepa, da se v takem slučaju zateče v amerikansko poslaništvo. Pod pretvezo varstva svojega poslaništ\ a spravili so Amerikanci jedno celo stotnjo v Soeul.
PODLISTEK.
Teodora.
Povest
Hrvatski J?pi«ai Erženi j Kumh-fe. preve! J. S.
Prvi del.
Kapitan se je nekaj zamislil, pak je ni aiti poslušal. Eaa dekl.c je odgovorila :
_ Jaz sem Teodora, a to je moja sestra
Cici.
_ Cici ?! — je pomežikala gospa
Kerta.
_ Lucija — je pojasnila gospici sama
Cici ki je b;la starejša od Teodore, ali manjša cd nje.
_ Mala ti si zelo — — — — je zagrozila učiteljica Teodori s suhim prstom.
_ Gospića, moja Teodora je pravi vražič.
Imela boste ž njo mnogo akrbi, ker je svoje-glavna.
_ Dragi ata. Teodora je dobra ! — je
branila Luc ja sestro.
V drugi sobi je hipoma nastalo silno vpitje. Berta je hitro vetak, odprla vrata in zaklicala v šolo :
Brzojavne vesti.
Nadvojvoda Karol Štefan.
DUNA-J 1. »Fremdenblatt« je pred kratkem poročal, da ni pričakovati nikake spremembe v poveljnistvu vojne mornarice in da bi podadmiral nadvojvoda Karol Štefan tudi v slučaju delitve agend že radi tega ne prišel v poštev, ker proda svojo vachto, svojo palačo v Puiji in svojo vilo v Lošinju. Nasproti temu je nadvojvoda Karol Štefan izjavil »Fremdenblattu«, da ne misli ničesar prodati in tudi ne zidati palače na Dunaju, marveč da se v kratkem povrne se svojo družino v Lošinj ter da bo še nadalje na svojej vachti obiskoval jadranske obali. Dvorni obed.
DUNAJ 1. Danes, ob 6. uri zvečer se je vršil v cesarakej \ alači dvorni obed, katerega so se med drugimi udeležili : kneza Karol Auersperg in Adolf Josip Schwarzea-berg, baron Chlumetzkv, predsednik poslanske zbornice grof Vetter, podpredsednik Kaiser in p osi. Abrahamovicz.
Seja carinske in trsrovinske konference.
DL NAJ 1. V današnjej seji carinske in trgovinske konference v ministerstvu za vna-nje stvari nadaljevala se je razprava o splošnih trgovinsko-političnih vprašanjih ter posebno o uvedenju pogajanj z drugimi državami. Vprašanja v današnjej seji niso bila še rešena. Prihodnja seja bo jutri popoludne. Konferenca se je zjedinila v tem, da se bodo v bodoče izdajali oficijelni komunikeji o razvoju posvetovanj.
Zborovanje spodnje avstrijske socialistične stranke.
DUNAJ 1. Včeraj zjutraj je v Hain-feldu začelo zborovanje spodnje avstrijske so-cijalno-demokratične stranke.
Soareja pri grofu Tiszi.
BUDIMPEŠTA 1. Ministerski predsednik grof Tisza in soproga priredila sta sinoči sijajno soarejo, na katero je bilo povabljenih 1300 oseb io sicer vsi člani kabineta, geaeraliteta s kornim poveljnikom, knezom Lobkovitzom na čelu, zastopniki civilnih oblasti, industrije, časnikarstva, umetnosti in znanstva. Iz poslanske zbornice niso prišli le člani večine, marveč tudi nekaj Košutovcev in članov ljudske stranke. Zabava, ki je bila izredno animirana, končala je pozno po po-lunoči.
—	Mir ! Tiho ! Kaj je to ? Ali vas ni sram ?
—	Nhšla sem v Idinem žepu neko pismo, pa me je udarila po licu — jokala je mala deklica.
—	Tiho ! — je zarohnela učiteljica Berta, da ne bi nastalo kako pohujšanje pred kapi* Lanom Dakicem.
—	Piše jej oni — '— —
—	Brat, brat, brat jej piše ! — začele so vpiti vse odrasle učenke naenkrat, tako, da se ni moglo razločiti, kar je pripovedovala ona mala, ki je jokala.
—	Cici, si-li čula ? Pljuskajo se in tepejo ! Čakaj, čakaj, ako mene katera udari, videla boš, kaj se zgodi ! — je rekla Teodora. Ona je videla ono malo, ki je jokala, pa so jej oči zaplamtele; ona bi bila poletel* v šola, da je znala, katera učenka je udarila ono malo. Hotela jo je maščevat:, srce jej je bilo naglo, lice jej je žarelo.
Tako kričaje so veče učenke privrele vse na sredino šole in natezale vrata, da bi videle Dakičevi hčeri. V tem je prišel s hodnika v šolo duhovnik, veroučitelj, mlad kakor rosa. bel in rudeč, plavih lasij in gladko
Vojna ladija »Frundsberg*.
DUNAJ 1. Glasom brzojavnega sporočila dospela je vojna ladija »Frundaberg« včeraj v Milo. Na krovu je vse zdravo. Sibeniški škof pred papežem
RIM 1. Papež je vsprejel danes v av dijenci eibenišiega škofa Pulišioa.
Avstro-ogrska in Ornagora.
ČETI NJE 1. A vstro-ogrski diploma tični odposlanec baron Kuhn je v slavnost-nej seji izročil knezu Nikoli svoje pooblašče-nje. O tej priliki so se izustili govori, v katerih se je izražala obojestranska želja po odnošajiii dobrega prijateljstva in sosedstva toliko na političnem kolikor na trgovinskem polju ter po povspeševanju zbl zevanja obeh dežel.
Bolgarija za macedonske bcinince.
SREDJfiC 1. Vlada je zbornici predložila zakonski načrt, v katerem se zahteva izredni kredit oOO 000 frankov za podpiranje maoedonskih beguncev.
Iz italijanske zbornice.
RIM 1. V odgovoru nt» interpelacijo glede požara vseučiliščae knjižnice v Neapo lju izjavil je naučni minister, da seje glasom zadnjih sporočil od 4500 rokopisov posrečilo rešiti 1000 in je upanja, da se jih bo moglo rešiti še nekoliko. Nekatere pokvarjene rokopise bo mogoče obnoviti. Rešeni rokopisi da morda predstavljajo večo vrednost, nego uničeni, ker se ogenj ni skoraj niti dotaknil slavnih rokopisov iz Bobbija. Do sedsj ni še znan povo^. požara. Minister je dodal, da vlada takoj poskrbi za nadomeščenje onih modernih knjig, katere je mogoče nadomestiti ter da bo od parlamenta zahtevala v to potrebnih kreditov. Kar se tiče dopolnitve rokopisne zbirke sestavi se posebna komisija. (Živahno odobravanje.)
Angležko italijanska razsodišena pogodba.
RIM 1. Angležko-italijanska pogodba glede mirovnega razsodišča je bila danes na Consulti podpisana.
Macedonske reforme.
CARIGRAD 1. General Degiorgis, podpolkovnik Signorelli in stotnik Capril so dospeli danes semkaj.
Turška sumničenja.
CARIGRAD 1. Porta javlja, da je Sara-fov nakupil v Avstriji velike množine »fesov«, kateri Be s turškimi uniformami vred izročijo Bolgarom v Macedoniji, da bo po istih izvršene atentate mogoče podtikati turškim vojakom. Nadalje trdi Porta, da se v Vranji in drugih krajih Srbije izdelujejo di-namitne bombe za macedonske ustaše.
Ustaja Hererov.
LONDON 1. Reuterjev biio poroča iz Liverpoola: Tvrdka Elder Demster & Cie., ki odpošilja mnogo parnikov v južno Afriko,
počesan, ponižno, priklonjene glave, na kar se je precej umirila ona gruča razposajenih
I deklet.
Berta je zaprla vrata, sela zopet za mizo, kjer je bil njen »urade, in je vzdihnila globoko :
—	Ah, kak križ so ti otroci ! Koliko muk in neopisnega napora treba, dokler popravimo vse, kar so stari ši pokvarili! Vidite, gospod, tako odgajajo mlade matere svoje otroke ! — je izustila Berta, naglasivši s prezirom in pomilovanjem besedo »mlade«.
—	Otroci kakor otroci ! — zmajal je kapitan z ramama in razširil roki.
—	Oh, prosim vas, dobro odgojeni otroci, nemški otroci, ss vedejo vse drugače. Mirni so, razmišljajo, globoko mislijo, kakor da so modri starci. Seveda, to je na Nemškem posledica velike civil:zacije, katera je razbistrila tudi najniže sloje. Oh, koliko bar barov je še v Evropi ! Ali povrnimo se na naš prejšnji razgovor ! Gospod, vi želite o^ta svoja otroka pri meni ? —je vprašala kapitana predstojnica zavoda, a znala je, da je radi tega prišel k njej. Ona je imela nekoliko prijate-ljic po kvarnerskem obrežju, v mestecih in
brzojavila je cesarju Viljelmu, da stavlja z oziram na ustajo Hererov v nemški jugozapadni Afriki svoje parnike na razpolago nemški vladi.
Dogodki na Hrvatskem uče!
(Dopis iz hrvatskih krogov tržaških.)
II.
Priznati moram, da si je čiankar v »SI. Narodu« znal prirediti kaj komoden način, »dokaz«, za to, kar je hotel dokazati:
Napisal je celo vrsto trditev s tako —
kako bi rekel ? — mladostno..... elasti-
citeto kakor, da je uverjen, da ga m sirom Slovenije človeka, ki bi sledil dogodkom na Hrvatskem in ki bi mogel nekol ko kontrolirati njegove — člankarja — trditve. Zatrja zaporedoma :
da se zedinjenje hrvatskih opozicijoaal-nalnih 6trank ni posrečilo in da so ss vsi spravni poskusi zaduš.li v pesku;
da ti poskusi niso rodili druzega, nego par suhoparnih resolucij, ki so ostale vse le na papirju ;
da se je VBled teh poskusov propad nesloge razširil tako, da si danes med sabo v laseh leži, kar je na Hrvatskem opozicijo-nalnega ;
da je jedini vspeh spravnih poskusov v Zagrebu ta, da gleda hrvatska javnost pred sabo, kako se Bresztvenskv (ki se je trudil za zjedinjenje) in dr. Širne Mazzura la-sata med seboj itd. itd.
Po VBem tem njegovem zatrjevanju raste seveda kar sam po sebi kvišku toli in ! edino zaželjeni dokaz in pouk tistim, ki tudi I na Slovenskem »sanjarijo« in ki »neprene homa solze točijo« po tisti hinavski in ničvredni spravi....!
Quod erat demonstrandum ! ! A sedaj treba da se vprašamo, na čem slone vse gori navedene trditve in iz njih izvedeni zaključek člankarja v ljubljanskem listu ? ! Edino le na dejstvu, da Franka ni v opoziciji ! Oziroma (to konstatujem jaz kakor neoporečno resnico), da ga niso hoteli imeti med eabo opozicijonalni elementi, ki zaresno mislijo z organiziranjem naroda proti vladajočemu zistemu, proti tej žalostni zapuščini dvajsetletne tiranije, ko sta železna roka in brezčutno srce — kakor da je iz kamena — tiščala narod ob tla in mu nista dovoljevala ni diha tiste svobode, brez katere ni življenja, kamo li napredka oaroda !
Ker Franka ni v opoziciji, ker je Frank v navskrižju z vso opozicijo: to je člankarju edini dokaz, da more sprava roditi le slabe posledice !!
Franka nam predstavlja torej čiankar kakor klasično pričo, da bi je ne bilo veče nesreče tudi za narod slovenski, ako bi se
večkrat jim je piBala, naj povprašujejo, naj iščejo, kje bi bila kaka deklica za njen zavod ! Tako je neka gospa, žena nekega uradnika, nagovorila Ivana Dakiča, naj da svoja otroka v zavod sester pl. Korner. Berta je torej vedela, da pride kapitan po priliki tega in tega dne v zavod.
Na vprašanja gospice Berte razjasnil je brodolastnik Dakić, da mu je žena umrla pred osmimi leti in da nima ni kogar na svetu razuu Lucije in Teodore in jedne.stare sestre v vasi Knežić blizo mesta Banje. Lucija in Teodora da sti bili doBedaj na stanovanju pri stari učiteljici Celestini Slabusovi v Banji, v svojem rojstnem kraju.
Ah, SlabtiBova ! Slišala sem, da se je ta stara devica naposled omožila ! — opazila je Berta in mahnila z roko, kakor da ne želi več o njej govoriti.
— Da, poročila se je te dni z bogatim brodolastnikom Francetićem, prismojenim starcem. Ga. Celestina je bila dobra učiteljica, moji mali sti bili štiri leta pri njej, a Bedaj, evo jih vam.	^Pride še.)
veaj nekoliko manje klal med seboj in bi vsaj del tistih Bil, ki jih absorbuje to medsebojno klanje, združene in kompaktne postavil v boj ptoii neprijateljskomu avstrijskemu režimu in proti drugorodnemu sovražniku !
Ne, do take nesreče ne sme priti. Dr. Frank in njega nesoglasje z drugimi opozi cijonalnimi elementi govore glasno, da bi bila to nesreča tudi za naš narod !
Ćlankarja pa je menda tako na tihem vendar obdajalo nekaj kakor bojazen, da bi mogel kdo dvomiti na tej dokazilni moči, in <ia bi se tu pa tam komu utegnilo dozdevati, da je vendar le prevelika teža, ki jo je gospod člankar naslonil na en sam steber ! Zato mu je bila skrb, da je ta steber narisal v in možno velikih dimenzijah : da je namreč Franka in njegovo pripadništvo predstavil kakor mogočno potenco v političnem življenju naroda hrvatskega !
•Jaz pa mu hočem dokazati v prihodnjem članku, kako navskriž gr^do pota njegovih trditev s potmi resnice. Dokazati mu hočem, da Frank in njegovo pripadnštvo nikakor nista taka potenca, kakor uverja on svoje čitatelje. A dokazati hočem še nekaj druzega, kar nalaga vsem, ki resno hočejo, da pride do spremembe v vladnem zistemu na Hrvatskem v rodoljubno dolžnost, da niso v soglasju s Frankom !
Dr.
Pogajanja med Čehi in Nemci.
Ni dvombe tcraj več! Vlada je zasnovala nove poskuse za kako sporazumljenje med Čehi in Nemci. Pogajanja so se tudi faktično že začela. To izhaja tudi iz čeških listov. Seveda govore, da so to le »neob vezna pogajanja«. Naravno! Izlasti v nemškem taboru ga ni nikogar, ki bi mogel sploh dajati obveze h obljub. Slučaj Der-echatta uči, da med Nemci je ni niti ene avtoritete, kateri bi hoteli res slediti vsaj ljudje v ožji njegovi skupini.
Kolikor prihaja glasov v javnost o za-pričtth »neobveznih razgovorih«, so vsi taki, da ne verujejo v ugoden izid. »Politiki« brzojavljajo z Dunaja :
Neobvezni pogovori, ki so se vršili v Kinolem tednu med večimi parlamentarci in vlado, da bi se pripravila nova spravna akcija, nis) imeli kaj ugodnega rezultata. Naleteli so na nemale težave, tako, da so morali razgovore pretrgati. Pdkazalo se je, da 90 marsikateri posredovalci popolnoma desori-jentirani o situvaciji v češkem taboru in o vsebini čeških zahtev, radi česar so prihajali z nasveti, ki so se pokazali nepripravne m razgovore. Oni politiki, ki so navlašč prišli na Dunaj, da bi posredovali, so se povrnili zopet v domovino, ne da bi bili dosegli namen svojega potovacja.
Eden teh parlamentarcev se je poročevalcu »Politike« tako*le izjavil o rezultatu razgovorov: Mi, ki smatramo fetvar resno, •mo zadobili prepričanje, da je bolje, da se sploh ne vodijo pogajanja, dokler ne pride vlada z določnimi predlogi in se ista ne izreče jasno, kaj hoče ukreniti v prilog čeiko-nemškega ^porazumijenja in koliko namerja dosegi od svojih predlogov.
Drugi češki listi vstrajajo pri tem, da se mladočeški poslanci sploh ne smejo spuščati v ni kaka pogajanja z drom. Koerber-jem. »Budivoj« pravi, da bi si poslanci, ako bi stopili v kake odnošaje s Koerberjem, nakopali sovražtvo vsega naroda.
Po tem takem neoramo pričakovati z veliko radovednostjo, kaj in kako ukrene parlamentarična komisija miadočeškega dr-iavnozborskega kluba, katera komisija se snide jutri.
odobruje od-dvign 1 narod je pomiloval pozna milosti
)(rvatski ukor.
Na nadaljevanju proračunske razprave v seji dne 30. m. m. je izvajal opozicijonalni poslanec dr. H a r a m b a š i 6, da iz proračuna niti ni razvidno, kake dohodke ima Hrvatska in kake izdatke. Večina ne kaže ■iti dobre volje za to, da bi v Budimpešti zastokala intet«*e Hrvatske. Govorniki ve čine sami so pripoznavaii, da je nagodba pomanjkljiva in da je potrebna korekture. Ali razmere so postale tako žalostne, da bi bili veseli, ako bi se vsaj ta nagodba čisto izvajala. Madjari bi vse drugače cenili Hrvate, ako bi hrvatski poslanci energičneje nastopali v Budimpešti. Kar se dostaje volilnega reda, ga ni v vsej Evropi tako visokega cenzusa, kakor na Hrvatskem. To zadevni načrt zakona, ki ga j« opozicija
predložila saboru, priča, da je manjšina pripravljena sodelovati z večino na realnem polju. Večina naj bi nastopila z manjšino proti volilnim zlorabam in nasilstvom političnih oblasti. Opozicijo veseli, ker je tudi v večini opažati nekega novega duha in govornik se nadeja zato, da večina vsprejme načrt za spremembo volilnega zakona.
Govornik je na to označal namen javnih skupščin. Iste imajo od ene Btrani namen podpirati večino na obnovljenje financijelne nagodbe. Nikjer ni prišlo do izgredov na teh skupščinah. Na istih se ne govori o politiki, ampak o najnujnejih potrebah naroda in o njega pravicah. Opozicija se je povsodi držala strogo na podlagi zakona. Kar se dostaje vojnega vprašanja, naj Madjari le dosežejo svoj namen, ali tudi pravice Hrvatske morajo biti očuvane. Narodi ee ne smejo dajati izrabljati kakor krma za — topove. Go vernik ne misli, da bi Madjari mogli pogoltniti Hrvate. Hrvatski narod ne stoji osamljen. Okoli njega so njega bratje, Srbi in Bolgari. Mi smo sinovi ene krvi in bomo tudi skupno stali ob vsaki nevarnosti. Slednjič imajo Hrvatje tudi svojega severnega strica, ki ne dopušča, da bi se pogubilo katero slovansko pleme. Na to je govornik razpravljal o zlorabah v upravi, o dušenju novinstva. Ozirom na nerede je hotel vladni aparat zvračati krivdo na opozicijo. Krivi pa so le oni, ki trpe kršenja zakonov. Narod se je dvignil v obrambo zakona. Govornik ni sodeloval na nemirih, ali jih krito. V Makedoniji se je proti turškemu jarmu. Sultan ustaše. Hrvatska vlada pa ne za one ljudi, ki niso storili druzega, nego da so branili zakon. Dalje je razpravljal govornik o šolstvu, o načinu zboljšanja učiteljskih plač in o nekaterih gospodarskih vprašanjih in je zaključil : Pod grofom Khuen-Hedervarvjem so imeli hrvatski novinarji jako težavno stališče in vendar so vršili svojo patrijotično dolžnost. Kako se je mogel posl. dr. Striž 6 tako spozabiti, da je citiral izrek, naj bi ae vse novinarje — obesilo?! Dr. Striž d zahteva tudi cd novinarjev dokaz kvalifikacije. Izpiti pa ne podajajo še takega dokaza. Govornik jemlje narodne novinarje, ki so mu-čeniki sistema, v obrambo pred insinuvacijami posl. Striž:ča. Naj bi raje naložili državnemu pravdniku, naj ne šikanira na toli nečuven način teh narodnih boriteljev. Posl. Kovače -vicu kliče, daje raje hrvatski anarhist, nego-li madjarski mameluk.
Sekcijaki načelnik Sumanovic je odgovoril na interpelacijo posl. Mile Starčevima radi volitev v Gospića, in na interpelacijo posl. Harambašića radi nezadovoljstva v županiji belovarski. Posl. Tudkan je interpeliral radi grdega žaljenja naroda hrvatskega od strani majorja Hannela v Petrinji s sramotilnimi imeni. I a ta žaljenja je rečeni major izustil v — svoji pisarni pred večimi podčastniki. Sekcijaki načelnik Šumanovid je odgovoril, da se je vlada interesirala za stvar in da so vojaške oblasti uvedle preiskavo. Dotični častnik pa da je izjavil, da ni nikdar rabil takih besed, najmanje pa v zvezi s hrvatskim narodom. Dobil je tudi nalog, naj sodno preganja one, ki so širili to vest. Dosedaj pa da se ni posrečilo dobiti krivcev. Preiskava traja dalje.
Hrvatske in srbske vesti.
Na Hrvatskem so začeli uresničevati idejo, ki je velikega pomena za kulturno po-vzdiganje naroda : jeli so snovati ljudske knjižnice. V ta namen podarjajo knjige mnogi prijatelji narodne proevete. Take ljudske knjižnice so se osnovane po raznih krajih.
Dr. Petočnjak je dobil dne 31. m. obvestilo od sodišča, da se razsodba v njegovem procesu razglasi dne 1. februvarja, torej včeraj. V tem hip«, ko pišemo te vrstice, nam ni še znana ta razsodba. Zadarski »Narodni list« pripominja : »Tako se je završila ta pravda, v kateri je bil Potočnjak v resnici obtoževatelj Khuenove korupcije. Čakajmo na razsodbo. Ako zmaga Potočnjak, bo to znamenje, da sodstvo v Banovini ni več navaden avtomat. Ako obsodijo Potočnjaka, bo pa očitno, da je beseda o »dobri in pošteni upravi« le prazna fraza. Ne smemo poaabiti besede branitelja Hinkovića, »da bo zgodovina beležila Potočnjaka kakor sijajno antitezo črnega Khunovega vladanja«.
Tudi v Zadru so Hrvatje ia Srbi skupno slavili srbski narodni praznik sv. Save. Na proslavi so bila zastopana tudi hrvatska dru-itva. S tem je tudi v Zadru prebit led starega usodnega aesporaz u mijenja in nadejati se
je, da bodo odslej Hrvatje in Srbi Zadru nastopali sporazumno, kakor se spodobi krvnim bratom.
V soboto je doiel na Reko novi guverner baron Ervin Roszn)r. Oficijelni v^prejem je bil po — predpisu in povelju. V mestni seji je novi guverner izustil nekoliko lepih fraz o italijanskem jeziku, o jednakih pravicah vseh, o nerazrušljivih vezeh med Reko in Ogrsko itd. itd. Vsklikali so zadovoljno vsi oni, ki so dolžni to po svojem poklicu. Rečani, ki so bili nekdaj silno hrupni ob takih prilikah, so bili to pot povsem hladni. Uhod so gledali tiho in iz zgolj radovednosti. Na privatnih hišah ni bilo zastav, iz-vzemši tri štiri. Hrvatske in hrvatskega jezika ni omenjal novi guverner niti z eno besedo, Čeprav leži Reka na Hrvatskem teritoriju in je državnopravno sestaven del kraljevine Hrvatske.
Proračun Rusije.
Povodom novega leta je ruski minister za finance predložil carju z daljšim poročilom proračun Rusije za leto 1904. Državni dohodki so proračunjeni na 1.982,844 493 rub-ljev. Iz minolega leta je ostalo 195,792.562 rubljev. Skupnega dohodka je torej rubljev 2.178,637.055, ali 6.535,911.165 kron. — Redni izdatki so proračunjeni na 1.966,458.251, izredni pa na 202 178.804, torej skupno na 2.178,637.055 rubljev, ali 6.535,911.165 kron. Dohodki sestoje iz nastopnih pozicij: od državnega direktnega davka 136,138.477, od indirektnega 421,167.000, od carine 103,581.232, od žganja in točarine 589,751.300, od državnega premoženja 560,951.800. Drugih dohodkov 169 412.543.
Dnevne novice.
Odvetniški izpit je položil včeraj na tukajšnjem višem deželnem sodišču z dobrim vspehom odvetniški kandidat v Celju, gosp. dr. K a r 1 o v š e k. Čestitamo!
Smrtna kosa. Umrl je tu v Trstu 18 letni gospod Mojzes K o s o v e 1, sin c. k. višega carinarskega kontrolorja g. Valentina Kosovela. Pokojniku je bilo 18 let. Žalujočim naše sožalje.
Poštne vesti. Poštni pomožni uradnik I. r. I. Kara na Rakeku je imenovan poštarjem II. razreda v Kobaridu ; pomožni uradnik Luka Lenassi je premeščen iz Ljubljane na Rakek. Poštne službe so razpisane v Železnikih, na Bledu in Zagorju na Notranjskem.
Sodnim izvedencem za elektro-teh niono stroko je imenovan inžener gosjiod dr. Gino D o m p i e r i in je bil že zaprisežen v tej lastnosti.
Petindvajsetletnima. V soboto je praznoval 25 letnico svojega službovanja člen ravnateljstva banke »Slavije« v Ljubljani, gospod Jan Pribil. Slavljenec je tudi izboren pevec, ki je sodeloval na premnogih narodnih prireditvah. — Ožji prijatelji njegovi so mu priredili v soboto časten večer.
Enakopravnost v finančni stroki.
Prejeli smo : Je-li znano uredništvu »Edinosti«, kako postopa c. k. finančna direkcija v Trstu o imenovanju komisarjev c. k. finančne straže ? Će vam ni, vas hočem jaz malce informirati. Pred par meseci so dobili v uradno obsežje e. kr. finančnega inšpektorata kar tri komisarje finančne straže, katerih eden ni vešč slovenskemu jeziku. V Gorici je imenovan višim komisarjem Grinaschi, v Korminu Podersai, v Kobaridu pa komisarjem Rom. Prva dva sta Italijana, zadnji pa Nemec Kočevar. Vsi trije so v krajih, kjer se mora (na zahtevo strank) uredovati — slovenski. Ko se razpisujejo take službe, Be izrecno zahteva poznanje deželnih jezikov. Imenovali pa so na tri mesta dva Italijana in enega Nemca, katerih ni eden nima zahtevane kvalifikacije v jezikovnem pogledu. Ali pa, po nazoru fin. ravnateljstva, morda slovenski jezik ni deželni jezik v območju tega ravnateljstva ! Će je tako, potem pa prosimo, naj se nam to pove naravnost, da bomo vsaj vedeli, pri čem smo, in da bomo mogli potem poskrbeti na katerem drugem mestu, da-li vendar ne bi bilo možno, da ta nasor finančnega **avnateljstva v Trstu zadobi, kako — primerno korekturo!! Po dosedanjem postopanju finančnega ravnateljstva ne !e da so oškodovani ravno oni proaitelji, ki so jesikavno usposobljeni, ampak se krftijo v zakonu in v ustavi zajamčene pravice slovanskih davkoplačevalcev, se krši princip na temeljnih državnih zakonih fun-
dirani jezikovne ravnopravnosti vseh državljanov.
In sedaj je zopet razpisano eno mesto komisarja fin&nčne straže in v razpisu v »Notizblattu« je izrecno rečeno :
»Geauche siad unter Nacb\veisung der vorgeschriebenen Erfordernisse, insbesondere der m»t gutem Erfolge abgelegten Zollprii-fung oder der Priifung aus dem Verzehrunga-steuerfache, sowie der Kenntnis der Landes-sprachen binnen vier \Vochen beim Pr;isi -dium der Finanzdirectiou in Triest einzu-bringen«.
Da vidimo torej, da-li se to pot zopet ponovi stara igra — da je zahtevanje poznanja deželnih jezikov zopet le pesek v oči ?! Da vidimo, da li se ko finančno ravnateljstvo to pot držalo tega, kar samo zahteva v razpisu ?! Da vidimo, da-li ho na rečeno mesto imenovan človek, ki bo toliko strokovno kolikor jezikovno usposobljen za svojo službo ? ! Kajti dogaja se, da se često pro-sitelji, ki so tudi strokovno bolj sposobni in z večo šolsko naobrazbo, zapostavljajo drugim manje sposobnim in tudi z manjo šolsko naobrazbo ! Proti takemu pc^topanju bi se moralo energično nastopiti tudi na višem mestu, da bodo respektirane pravice državnih služabnikov in državljanov !
Čudna logika. Rjžeška in deloma tudi velikovša dekanija (na Koroškem) sta sklenili uradovati s cesarskimi uradi slovenski, ali s posebno pripombo*. sknezoakofij-skimipa nemški!
Tako čitamo v »Slovencu*. Ta list pripominja : »To smo Vam čudaki, mi koroški Slovenci! Če se voditelji ne morejo otresti nemščine, kaj pa naj zahtevamo od pri prostega kmeta!«
Gotovo — kaj naj zahtevamo od pri-prostega, od vseh tlačenega m zbeganega kmeta ?! S to apoBtrofo je označeno to čudno postopanje. In kje je logika ?! Cesarski uradi naj uradujejo elovenski, cerkveni uradi pa naj na istem teritoriju in z istim prebivalstvom imajo privilegij nemškega u radovanja !!
Dosledno na delu proti — napredka.
Deželni odbor istrski je sklenil ulcžiti pritožbo na ministerstvo proti sklepu deželnega šolskega sveta za razširjenje javne ljudske šole v Opatiji!
Potem pa ti gospodje v deželnem odboru istrskem še neprestano valjajo po ustih svojo »kulturo« in lažejo v svet o neki svoji namišljeni kulturni misiji!!
Izginola zastava ? »Grazer Volksblatt« je dobil iz Pulja vest, da je znamenita trofeja iz pomorske bitke pri Visu leta 186o., zastava potopljene italijanske ladije »Re d' Italia«, izginola iz arzenala v Pulju in da je bila oddana v arzenal v Benetkah. Kako se je to moglo zgoditi, to da je nerazjašnjeno.
Ladijo »Re d' Italia« je pogrezmla na na dno avstrijska vojna ladij a »Ferdinand Maks«.
Na adreso odbora konsoreija tolminskih in kobandskih voznikov. — S
i Tolminskega nam pišejo : Z velikim pom-! pom se je bii lansko leto zasnoval konsorcij tolminskih in kobaridskih voznikov. Ćleni konsoreija bo si obljubovali zlate gradove. Danes pa vlada splošno razburjtnje ne le med členi, ampak tudi med drugimi ljudmi.
Odbor konsoreija je bil poveril urado-vanje in denarno poslovanje tolminskemu notarju dru. Quarantotto. Tako so postali členi pravzaprav le najemniki ali nekaki hlapci. Ćleni, ki so vozili mesece in me'sece. nimajo nikakega računa in zastonj prosijo, da se jim da račun, da se jim izplača zaslužek. V novembru se je obljubovalo plačilo za december, v decembru za januvar, a v nuvarju za februvar itd. Notar pravi da ne dobiva denarja od podjetništva, a ljudstvo in prizadeti se jeze le na notarja. Za danes opuščamo vsako nadaljno rekriminaoijo in se omejamo le na to, da odločno zahtevamo od odbora, oeobito od predsednika, da v svrho pomirjenja razburjenega ljudstva dade javnosti jasen in točen odgovor.
Ali podjetništvo ne izplačuje denarja ali hrani istega notar Quarantotto? !
Ako ne dobimo točnega in jasnega pojasnila, potem bomo morali napeti druge strune !!
Goriške liste pa prosimo, da to notico--v interesa- stvari -ponatisnejo. One Hste pa, kateri ne bi hoteli ponatisniti, bomo smatrali soodgovornimi za vse krivice, katere trpi naše ^ljudstvo od podjetništva Redlicb .&
Beiger in tudi za vse to, kar utegne priti! Pačite konzuli ! !
Sodne preiskave radi dvobojev. le
»Slov. Naroda« poenemljemo, da je justično minifcterstvo odredilo sodna preganjanja gospodov Voduška, dra. Pavlička in stud. iur. Trillerja. Zasliševanja in zdravniške preiskave so že pričele. Kaj pa se zgodi s Častniki, ki z žaljivim nastopanjem po javnih lokalih iz-
včeraj redarstvenej oblasti, da jej je bilo iz nekega predala mej 28. in 31. m. m. : ena zlata ovratna verižica s križcem, en par zlatih uhahov in en desetkronski zlatnik.
— Ivan Tomasini je prijavil včeraj po-poludne redarstveni oblasti, da so neznani tatovi ukradli iz skladišča špedicijske tvrdke Leopold Metzner v ulici Rossini št, 8, kjer je Tomasini v službi, eo automat, težek 22
sivljajo dogodke, radi katerih justično mini- fcg jn vreden 100 kron. Avtomat je bil pri-sterstvo odreja sodna preganjanja ? Mari je pravljen za ekspediranje.
iaijeaje narodnega čuta privilegij nemški — navdušenih r-astnikov in druzih Nemcev?! Družba sv. Ciriia in Melodija za
— Včeraj je gospa Evgenija Lev v, ki stanuje v ulici 8tadion št. 20, konstatovala, da jej je bilo ukradenih več dragocenih
I str je otvorila te dni šolo v Malem Lo-	predmetov iz predala neke omare in iz prednju. Takoj prvi dan je bilo vpisanih 50	daia neke pisalne mize v skupnej vrednosti otrok. A priglasilo se jih je veliko več, toda	900 kron. Gospa je sinoči prijavila policiji modre c. k. šolske oblasti so zabranile vpi-	to tatvino. Ona ne ve kedaj je bila izvršiti jih več nego 30, češ, da je šola premala.	šena ta tatvina, n;ti — seveda — kdo jo je V resnici pa je prostora v šoli tudi za 50	izvršil.
otrok.	I — Sinoči je bil aretovan 34-letni težak
Posestnik rojstne hiše Prešernove	Anton Mahnič iz Štorij pri Sežani, ki sta-
aairl. Iz »Slovenskega Naroda« posnem-	DUje v zagati Marinella št. 4, in sicer na
ljemo, da je umrl v Vrbi posestnik Prešer-	zahtevo gospe Ivane Sumrada, ki stanuje v
nove rojstne kiša in sorodnik Prešernov Josip	uijcj Beccherie št. 3, kateri je bilo te dni
Vouk. Vouk je bil sin Prešernove sestre,	ukradenih več raznih predmetov v skupnej
Pokojnik je s ponosom in velikim navduše-	vrednosti 39 K. Gospa Sumrada sumi nam-
ti em razkazoval obiskovalcem rojstno hišo	regf da jo je okradel Mahnič.
Prešernovo.	i ZasaČena tatova. Sinoči, okolu 7. ure
Ples tržaških gospa. Slavno občinstvo	sta dva tatova ulomila v stanovanje gospe
oijudno vabimo na kostimiran plesni venček,	Ane vdove Bettio v II. nadstr. hiše št. 3
kater* ga priredč tržaške gospe v soboto 6.	na trgu rudečega mosta. Ko sta pa v sta-
V. bo. v sl. čitalnici v Trstu. Če še dosta-	novanju brskala po raznih omarah, v svrho,
v no, da je čisti dohodek namenjen sloven-	da bi našla kaj vrednega, je prišla domov
akim otroškim vrtecom v okolici, tedaj smo	gospa Bettio ter tako zasačila tatova na delu.
prepr čane, da se odiove sleherni, ki dobi	Gospa je takoj poslala neko deklico po re-
vabilo.	darje, a prej, nego so redarji prišli, sta jo
Pevsko droStvo »Slava« pri sv. Mar.	že tatova popihala.
Magd. spodnji, ozirajoč se na mnogovrstne	Vendar se je redarjem — ki so jima
pustne zabave v okolici in v mestu, je odlo-	takoj sledili — posrečilo dohiteti ju na Borz«
iilo svojo pustno veselico, napovedano za	nem trgu ter ju aretovati. Pred policijskim
dne T. februvarja, za dne 10. aprila t. 1.	uradnikom v ulici Tigor sta tatova izjavila:
(na belo nedeljo) ter priredi dne T. febru-	eden da je 26 letni težak Karol Suban iz
varja parno društveni ples.	zagate Sotterranei št. 1, a drugi 19-letni težak
Braino pevsko društvo »Slavnik« pri-	Anton Veltak iz ulice Cattedrale št. 3. Se-
redi plesni venček dne 2. februvarja t. 1. v	veda so ju djali pod ključ,
prostorih g. Iv. Metlike v Klane«.	nevarne pretnje. Včeraj pred-
Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstop-	poludne je bil aretovan 35 letni čevljar An-
»,u: za moške 1 K za ženske 50 stot.	ton Oberdank iz Gorice, ker je svoji lju-
Na obilno udeležb3 uljudno vabi	bici na njenem stanovanju pretil se smrtjo.
odbor.	Nagla smrt. V nedeljo o poludne je v Mestna hranilnica v Kamnika. V	nekem hlevu v ulici Torrente umrl nagle mesecu januvarju je 244 strank uložilo kron	smrti 51-letni težak Anton Orsen. — Došli 62.704.89, 144 strank vzdignilo K 23.935.94,	zdravnik je konstatiral že nastopivšo smrt. 16 strankam izplačalo se je posojil K 25960.	j{£| očeta s kamenom. 55-letni težak Stanje hranilnih vlog K 912.215 31, stanje	seje bil sporekel se svojo hčerjo, hipotečnih posojil 651.946.06, denarni promet	Beseda je dala besedo in temperatura je na-186.219.82.	raščala v tem besednem boju, dokler ni Nezgoda na železniei. V soboto zve-	prišel tisti peihologični moment, ko je beseda med 8. in 9. uro se je drgodila na že-	začela postajati dejanje. In z dejanjem je za-»ernični progi med Miramarom in Barkov-	čela — hči. Pograbila je precej težak kapami nezgoda, ki pa je — na srečo —	men, ki ga je zalučala očetu v čelo. Ranje-rje:ala brez resnih posledic. Od tovornega	nec je moral hiteti na zdravniško postajo, viaka, ki prihaja v Trst ob 7. uri 17 minut	Hoda posledica razsajanja burje. — je en voz, naložen s premogom, skočil s tira.	Dne 21. t. m. smo imeli v Trstu močno ker se mu zlomile osi. Vlak je ta voz	burjo. Med drugimi žrtvami razsajanja tega brez koles vlekel dalje po -jesti do Trsta,	elementa je bil tudi 59 letni voznik Ivan Sprevodnik Josip Cernec, ki se je nahajal v	Gergolet. Burja ga je bila namreč na oglu vo*:» pred onim, ki se je odtrgal, — začuvši	ulice Piccardi treščila ob zid s tako silo, da «unefc — je hotel stopiti c voza, da bi videl,	se je nevarno poškodoval na glavi. Odveli kaj se je zgodilo. Ker pa so se v istem	so g» bili v bolnišnico, kjer je siromak v hip« »tresljaji ponovili, je Cernec padel po	nedeljo umrl vsled onih poskodeb. tleb, o čemer se je lahko ranil. Vlak je	_ vozil dalje, a sprevodnik je moral peš v, Trst. Vos, ostavši brez koles, k. ga je vlak
v tekel seboj, je seveda poškodoval železnično	Križ in polumesec. Neki zdravnik, ki je progo na več mestih, zbog česar so po-	«luiil v Bosni kakor vojaški zdravnik, je dobil xBeji vlaki, prihajajoči v Trst in odhajajoči,	nalog, (ker ni bilo civilnega zdravnika), da iz-inete zamudo. <L\m so na tukajšnji postaji	vrgj cepljenje kožic v Vlasenici. Na ceplje-doznali o nezgodi, so odposlali en stroj s	nju pa je Ea pazil, da mu prinašajo samo kr-petre'm mi ljudmi, ki so morali popraviti	gggnske otroke; mohamedanski pa so popoU poškodovanja na progi. To delo je bilo do-	noma izostali. Kadi tega je povpraševal pri vršeno okolo 1 lfs ure popolunoči.	odličnih mohamedancih in je dobil odgovor, * Zopet velika tatvinain^zopet neznani	da oni ne dopuščajo, da bi sa njihovi deci tAxovi. Ko se je predsinočnjim okolu 11. ure	cepivo urezavalo v obliki križa, kakor je bilo in pol gospod Jurij Protegico vrnil po več-	to v navadi pri njegovem predniku. Na to urat odsotnosti na svoje stanovanje v ulici	jim je zdravnik odgovoril smehljaje, da je Farneto št. 35, je konstatoval takoj, da so	pripravljen ustreči njihovi želji in da bo ure-ga bili mej njegovo odsotnostjo poselili go-	zaval cepivo v obliki polumeseca, o čemer tp dje tatovi. V sprejemni sobi so vzeli iz	da se morejo prepričati na svoje oči. Ki so se predala umivalnika dve ogrski obligaciji po	mohamedani prepričali, ai ostalo ni eno mo-30<» kron. eno avstrijsko obligacijo sa 200	hamedansko dete necepljeno, tron, eno srečko julijanskega rudečega krita,1 - Korist Šo4a. »Kaj, ti nočeš v šolo. ti mrno ljubljansku srečko za 60 kron in 390	fante ti !« — tako je zagrozil star zločinec kroo gotovega denarja v bankovcih in srebrn,	svojemu sinu. »Nočei v šolo, praviš. Kako Ic sprejemne sobe so bili šli Utovi v spalnico ter	boš pa vadel, ktdar izdajo za teboj teralnico, ♦o um vzeli iz predala neke omare več	ako ne boš zaal čiUti. Kako se hočeš prevrednotiti predmetov in oblek. Vsega sku-	tvorit1, da U ne bodo poznali, ako ne boš saj so odnesli v denarju in blagu za 2700	znal čiUti, k«» bo oblast opisavala tvojo osebo? K vrednosti. G. Protegico je bil zavarovan	Kaj ti koristijo vse druge umetnosti, ako si proo utviai z ulomom.	*siljen, da prezgodaj stopiš v pokoj na stro-Manjše tatvine. Amalija Cusina, ki sU-1 *ke driave ? V šolo nofei ? To hočemo »u>e v ulici Sv. Ivana it. 16 je prijavila	videti!
Lopov je pač s svojega stališča ocenjal korist šole.
Nekoliko o japonski literaturi. V Japonski je knjigarna, ki obstoji 13 let in katere lastnik je Sahsi Ohashi. V tem času je izdala 100.521 zvezkov z 2,653.307 strani. V istej se tiskajo veče revije : »Taiyo (Solnce), mesečna revija (zvezki po 200 strani). Tiska ee v 150 000 eksemplarih. »Chuvaku-sekai«, mesečnik (svezki po 350 strani), določen za mladino srednje šole, se tiska v i 50000 eksemplarih. — »Shonensekai«, me-j sečnik (100 strani) za dijake ljudske šole, v 60000 eksemplarih). — »Tonensekat«, mesečnik, za dečke (60 strani) v 80000 eksem- i plarih. — »Btingeikurabu«, mesečnik, zbirka romanov in novel (150 strani) 200000 eksem-plarov. In slednjič se je nedavno zasnovala tedenska revija »Taih*>yo«, ki je bila že ta- ; koj v začetku jako razš>rjena.
Nesrečni milijonar. Da denar človeka i ne napravi srečnega, o tem se je že zdav-' naj pisalo v vzgledih. — To potrjuje tudi! newyorški milijonar Rockefelled, ki je rekel: svojemu prijatelju : »Ćloveška sreča ni od- j visna od dohodkov ali premoženja. Tudi j mene so večkrat pomotoma smatrali za najsrečnejšega človeka, ker sem bogat. Toda nisem srečen. Moje zdravje je pomanjkljivo in ves moj denar na tem nič ne spremeni. Niti svojih najlepših konj ne morem sam voditi. Zelo bolestno mi je. da moram vedno sedeti. Grozilna pisma dobivam vsaki dan in moji živci so tako razdraženi, da ee neprestano bojim, da je morda zavratni morilec v moji bližini. Neprestano so mi za peUmi ljudje, ki me prosijo denarja. Najnesrečnejši človek sem v Newvorku. Verujte mi, da pomeni za človeka breme vsak dolar, ako ima dovolj denarja za življenje«.
15.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.05. za marec 21.15, za marec-junij 21.20, za maj-julij 2115, i mlačno). — Mota za tekoči mesec 29.06, za marec 23.D0, za marec-junij 28.65, za maj-avg. 23.60 (mlačno). — llepično olje za tekoči meiec 48.75, za marec 48.75, za raaj-avg. 49.25, za sept.-december 49.75 (mirno) Špirit za tekoči mesec 43.— za murec 43.25, za maj-avg. 42.75, za sept.-december 40.50 (mirno.) — Sladkor surov 88° uso nov 21 —.— 211/, (mirno), bel za tekoči mesec 24.37»/- za marec 24.621/, (mlačno.» za marec-junij 25 371/,. za okt.-jau. 2U.50 rafiniran. 56—561/,. Oblačno.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj in predvčerajšnjem je bilo pripeljanih na tukajšnji trg skupaj 166 praš čev. Kupčija ie bila jako dobra in se je vst» p o-dalo po K 100 do 114.
Tovarim pohištva
Aleksander Levi Minzi
=z= ulica Tesa št. 52. A. ■
(V lastni hiši.)
ZALOGA;
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkareue«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
nuatrov&n oenlk brezplačno ln franko
Ljubitelji dobre čaše ča;a, zahtevajte povsod naji-nejši in najboljši čaj nveta.
INDRA TEA
Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlina. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov.
Borzna poročila dne 1. februvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.05—19.08, angležke lire K 23.93 do 23.98, London kratek termia K 239.40—240.00, Francija K 95.15—95.40, Italija K 95.00—95.25, italijanski bankovci K 95.00—95.30. Nemčija K, ll*i.85—117.20, nemški bankovci K 116 85—117.20, avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska kronska renta K 98.80—99.20, italijanska renta K 101.90—102.40, kreditne akcije K 664.00—666.00, državne železnice K 663D0—666.00, Lombardi K 84.00-86.00, Lloydove akcije K 72500—735.00. —
Srečke: Tisa K 329--333.—, Kredit K 465.—
do 475.—, Bodenkredit 1880 K 296.--300.—, Bo-
denkredit 1889 K 28«.— 292.—, Turške K 129— d« 131.—. Srbske 2°/0 —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
pred včeraj danes
Državni dolg v papirju
„ v srebru Avstrijska renta v zlatu
v kronak 4% Avst. iavesticijska renta 31/,*,, Ogrska renta v zlatu 4 •/,
„ v kronah 4*/, renta 3'/,
allcalicna kislin«
Akcije nacijonahie banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
100.60 100.60 120.60 100.60 93.20 119.— 99.90 90.95 1604.— 665.75 239 55
100.60 100.60 120.55 100.60 93.25 118 95 98.80 90.90 1670.— 664.50 289.52
I
ulica S. (jiovanni št. 16.
_ ^cccc- Telofon št. 1H32. -^^^
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
116.92»/,	116.95
23.42	23.42
19.05	19.06
95.20	95.20
11.32	11.32
Razne vesti.
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.)-— francoska renta 97.92, 5•/ italijanska renta 102.70, španaki eiterieur 8A.35 akcije otomanske bank« 583.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice
_ Lombardi 88.— unificirana turčka renta 81.30
menjiee na London 251.60, avstriiska zlata renta 102 50, ogrska 4 °/0 zlata renta 100.90, Lftnderbank turške srečke 126 —, parižka banka 11.02, italijanske moridijonalne akcije 725.—, akcije Rio Tinto 12.37. Trdna.
L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 87.7/«-Lombardi 31/,, srebro 26 Ipa iska renta 85a/„ italijanska renta* lOP,',, tržni diskont 3, menjiee na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —. —. Bolja.
Tržna poročila 1. februvaria.
Budimpešta. Plenica za april K 7.87 do 7.88, za oktober od 7.67 do 7.68. Rž za april K 6.57 do 6.58, za maj —.— do —.—. Ove« za april K 5.50 do 5.51, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.32 do 5.33.
PSenica: ponudbe srednje; povpraševanje : omejeno, mirno/ —'" Prodaja 24.000 met st. nespremenjeno, trdno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: snag.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tak. mesec po 50 kg 48.75 frk, za msj 49.75 frk.
H a m b u r^. (Sklep pop.) Kava Santos good
average za februvar--, za mare« 40, za maj
40V,»za sept. 41%, za dec. 42f/s vzdržano; kava Rio navadna loco 36—39, navadna realna 40—42, navadna dobra 43—46.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar —.—, za rebru var 15.60, za mare 15.90, za maj 16.25, za avgn>4t 16.65, za oktober 17.15, za de»-ember 17.15. Mirno. Vrem« : Mrzlo.
London. Sladkor iz repe surov 71,/w« 2?ht Java 5.09— Sh. Mlačno.
S 1 a d k o r, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50. za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.25 do 65 75, Concas«« in Melispile promptno K 67 30 do 67 80, za sept. K —.— do '—.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80.
I K«w-York. (Otvorenje). Kava Kio za bo loče dobav*. Trdno, 15 in 20 st. zvišanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž za marec 15.15. za marec-junij 15.15, za maj-avgust
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari]
- TRST -
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih eenah.
Pozor!
s
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu, ul. Barriera vecchia it 4.
Priporoča svojo dobroiuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, obćnje se strankami vedno v slovenskem jeziku.
PoAilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo >Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti
Svoji k svojim
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik: Peter. Rehar.
t
Zaloga
izvorno-marčne (E^port-Marzen)
in vležane (Lager)
v sodčekih in v botcljkah, kakor tudi
i z tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
zaloga jKattonijeve Qiesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Svoji k svojim!
oooooooo^gl Andemo de Franz.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, irebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. VC Cene zmerne.
V dobroznani gostilni »Anderaj de Franz«
v ulici Geppa št. 16.
se to&i:
; fino vipavsko belo.....po 4U nve.
za na dom...... » 36 »
istrski teran I. vrste ....
za na dom.......
nad 10 litrov......
Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za ! mnogobrojni obisk. Na razpolago ao vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak.
40
32
9»
topla : večer do polnoči.
Uda
ni
Josip Furhi 11,
krčmar.
||fj EOOOOOOOOO
Svoji k svojim ! <
ZOBOZDRAVNIK
Univ. Med Dr. MaRso BrilM ►
v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. H. na d. str
lzTr>uje /»delanje r emajlem. porcelanom ^
»rebrom in /latom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor ^ tudi eelo zoboTje.	^
ORDINIRA od 9.—12 predp , 3.-5. popol ►
Odlikovana
1894.
Odliio« 1894.
t
i
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin. kolonij ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testeniue po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo.
Tovarna plošč ii cementa Ari s tilde Gualco
Trst ulica S. Serfolo št. i
Najbolje tekmovanje je ono iz plošče oil cvmenta portland. toliko #lede ekonomije kolikor tflede trpežnosti, da se ni bati konkurence.
NB. N". roćbe »prejema drogerija Kttore Zernitz, nasproti Volti di Chiozza.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi .stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
ton Doljak t Šota pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889.
V lastni hiši. eh^c— Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, \e5cimi od najnavadnejSih do najfinejših del Vseh slogov, enako z izvrstnimi Ptrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrSi v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočiSč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje.
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in re/.ljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi.
\ihu Uga fee ji>niči za \sak posamezen ko«. — Brzojavi:
Hruška mleta pri Sv. Jakobu.
ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo
x i naznanja cenienemu občinstvu, da j«.- pn*skrl»ela rur-^^ ! ven pri -iv. Jakobu tudi za mesto
£ dostavljenje mleka na dom.
Priporoča se valed tega t-idironj. mostjannou.' ' z bal-goh otno podporo Pestrežaq točna.
Mleko vedno sveže.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih jenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za Desedo: za večkratno insercijo pa Be cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter Be plačujejo v četrtletnih anticipatnh obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu. v Kavarne.
Antnn ^nrli PriP°roća *v,>j° kav*™o
nlllUlI VUI II »Oommercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago ho vsi slovanski in mnogi drugi časniki.
Zaloga likerjev v sodčih in bo *slikah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
a, posuT-rucgit v uai«". ^
st v postežbi.	W
Doljak —olkan.	O
Prva kranjska z
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra it. 2.
Vogal ul. Torrente.)
Zaloga izjjotovljenih oblek za gospode, dečke m otroke. Veliki ixbor snovij za obleke, ki se po mer ugotovijo v lastni krojasnici.
Bogat i* bor površnikov, sukenj, ha vel oko v po jako nizkik cenah.
PODRUŽNICA;
, AT.TiA CITTA DI LONDBA"
ul. Poste nuore Št. 5. (vogal ul. Torre bianca«
ooocxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxxy
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
m priporoča al. občinstva, prečast. duhovščini, imejiteljem II in predstojnikom zavodov in šol. krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole* naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in Iranko.
Naroeevaleem na debelo dovoli se znaten popust.
Čtifco gosje perje po ceni!
5 kg.: novo sku bljeno K O-6o 3 boljše K 12.—. beli mehki puh, skubljeno K. 30. — , K 36.—.
Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev do vitij ena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedickt Sachsel, Lobes 183.
poAta Flzen, Č*-$k>».
r
Varstvena znamka: BEDRO
l LINEMENT i. CAPSCICOHP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pri poznan o izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ne po 80 stot., 1.40 K in po % K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povnoci pr-Ijubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var itveno znamko „SIORO" z Richterjeve lekarne .«» le tedaj je gotovo, da ste sprejme originalni izdelek
RicliHltii ledni pn zlatem levu ? Pris
X. ZllM^aUa« ali o* *
< < j <
\
Svoji k sjjojim!
M. A I T E
velika zaloga z manifakturnim blagom
nI Hnova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5.
Fi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ceuj. odjemalcev.	.
V obeh prodajalnirah dobiva »e razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moike in ženske obleke, srajce, ovratnike, t vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b. mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenim«, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene zuake.
Sprejema naročbe za moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in uajnatančneje po cenah, da se ne boji konkurence.
Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez
nikakih zadrškov.
Poskušati za se prepričati!
SI < 7odpirajte družbo Cirila in Jtietoda!
oooooooooooooooo
jtova mesnica
na Opčinak =
se je odprla te dni
v hiši g. Ivana Goriupa št. 176.
V istej prodaja izvrstno meso
in sicer :
Voiovsko po 4S? y> in ."><; H\v. lšu, Teletina }><> T 2, 80 nvč. ko. Prašičje po (J4, 72 nve. ko. Na zahtevo pošilja meso na dom in vsprejema tudi mesečno plačevanje.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia),
Gramofoni, fonografi, plosce in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurenca
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-eiajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" t LJUBLJANI
Povplačani akcijski kapital K 1,000.000 I! Podružnica v sP«etn
Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja
»t« vrne rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunalnih
Zamenjava in Mkomptuje
izžrebane Trednoetne papirje in vnovčuje zapale — ■ kupone. ------=
obligacij, srečk, delnic, Talut, novcev in deviz
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ==—	Izgubi	—-
Pro
isdeja k vsakima srebanju.
■
V'n''uluje ln divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. BMhompt im inkmmmo menic.	Bomm naročila.
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —	dne vzdiga.	==
Promet m čeki in nakaznicami.'