S6 21.
V Gorici, 23. maja 1878
Tedaj Till.
„SoLa" izhaja vsak cetrtek in relja • poSto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana:
Vse leto.....f. AM
Pol leta.....„ 2.30
Cetwt leu    ...... 1.20
Pri oznanilih in psav tako pri ..j?o-i/oricoV' se placuje z» imadno tristop-bo vrsto:
8 kr. €t §• ti»k* I krat 7   .,   „   .,     „   2   ., 6   I,   .,   „     „   3   „ Za »ee« drkt po pro»toru.
SOÈA
Posamezne StevUke ae dobiyajo po 10 soldov t Gorici r tobakarnici ¡ go* Sposki ulici blizo „treh kron". . — v Trstu v tobakarnici „Via doll* «a-senna 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo urednistvu „Soce" v Gorici Via del Ma-nicipio v Kalistrovi hifii III. nadstr. naro6-nina pa opravnjstvu „Soce" ¡ Gorici „Via scuole" h. stv. 429, II. nadstr.
Rokopisl se ne vraSajo; dopisi naj bo blagovoljno frankujejo. — Delalcem . in drugim neprftooinim se naroCniaa tmli, ako se oglase pri urednjktrii,
(ilasilo slovrnskega politifoicga drnStva goriSkcga m brambo narodnih pravic.
/. v«!iko r»do*fj«i   in opravifr-ntni  powHom   na- | znanja udbor *d«vrn»kejM ptdm<'t;eLa riruMta .Sloge"  j **iiji!u p   k   diu*!veiiik«»m   in \f>:iu <u»iw ruflnljuboiu, ' k*t«Tt t*i !-** b.U ti» nif^fiVfi pfivatijii v ojjnwmem .>«¦• Vila /brill pri javuih M«*»tHh /b»»r.h v Kvi<k«m in v Kobandu,  sledeOi od^ovor u* sktonjeno   in udposlano adro"'
Si.   10i»i P
S'ttrnrmu }>r* d^lmitm   yt'itirnfpa tlru^va
t.$!aga" r  (tophi.
Njih Wlifrutotvo   Premitli  CV«»ar  ^> z
Najv^Jin ?kl»-p*»i:i »*d !* m;ij;t t !. IdatMVnlili /, Niij\i;im d«i|i;«(tajt*iiJ4'tii v/»li na /iwiije izraz li«jahi«t.-ti. kttTi^a jo «Iniifv«» rSlo#a- v s\«joj adriM »>«! H. apnk J   I. o).j;iu!m.
IH» <'R*'!m *> Njih WlifttiiHtvu PnsutH CVsar naj wit^tijittM' bkuM*»»ljli ptudd.Mtti im-(ipo«l.i iuiwitni (ifitiaiijili /;i»tr\. |«n <'m diu^tvii «lt'ii>t\a p«» tsutu u;i «:i>u:tjf d.ttt. tl.i >¦• iia;ijn itn«» pla^ihte if'»v»»riiv prjpi*«u«iti f-Un» b .mk^ /.ir» ww "cAT*'«»»'ti 5ri"*;^;-.;# i»i?-i*)u;.nih jvmap?tin m rr-rot.wip'ti'irmk * b wsu' >t t'^h^u,A^pt )i>*hirahtva, dn tiitouijo n1**-' w-^'W./ii /•»>ii,'.'l<i tnndja U*r da n«* i«'.»rt'j'» |dnl«* u.'t m«^«m m^t iu<'tijt-!ijj<> in na hjaltin 7a<Ir/.'ittjc> krflSj«/v.' \fci«h» itaSsjan^k*' v nu'tinarxinih ra/mt-rwh *Uxi kii nyjisiaiijir^a vzr«»ka (l.» <itr;tiiu. V tcm k«» mi ;¦• ]».*M-!*r.«i p«- pnli, na/r.an:?i *!h'»il*-iiw pr**.N«-tlii>tvf: ti* t*«'?>o«le isa-Soca >iviki^.'t Vladarja. *p*.rS^«ir*;. <L:i «.!» *¦»» ju sp'snicim ravno to v-h-ij Xaj\i;t^M pov«;]j:i tu?ii tistim 'obdnani, k;it«ire» so izra/iif xsjih lojalno msslienj^ i»c» p'^f-lj.sh ;Kiv>a!i.
Felifc*» baron Pino. I. r.
Slove&ci kot ziva trinjava na jugu.
L: Trsta 21. ^i ;J/v. «i.,p.i
fijt  !
Izvrstuo jp b:K Ja «!a. .5^r<i- in  .X.irn-i-, arn«l-ft 5-2 ceb per *xt»?as-3, prine.-ia   prcvol dupisa nd"ol-
NARODNJACL
(np-.««l Luk-er M*Jiia*.'5
Tarn dilee pcd Rolncpin, v globoki Turfiji, ob-haj^jo tiaiics r.^oavaden «la«. Pred sultanovu pala^o x Stimbulu na velik»*m trga se giblje brrz Stevila ljuilstva, na kra^n^m vzvtsen^m prestolu sedi sultan v ble.^ci c«s«Kki opra\i. okoii njpga v polkrogu stoj* najviSi dr^avci uradniki in pciglavarji dei».*i. Danes se je izpo!ni'»o Siirisioto ieto, o Ikar se bl«»*fi polumesec ob Helespontu ; zato jc ukazana veselje in praznovanj*. Vendar nefemo se ta muditi in gJcdati. kar dotnaCe-stokrat vidimo; stnpin;o v stransko ulico, v tihi kraj, Iyer se na drugi r.afiin slovesnost obhaja.
TurJka akademija znanosti je imela ta dan svoj letni obeni zbor, v ktercm se j« med drugim obrav-navalo vpraSanje: ali izvira rodoljabje i«^ area, alt iz uozganov? Zarad pomanjkanja prostora moramo ob-lirno razpravo opu^Uti in priob&mo le govor, kteri je imel profesor zgodovine in statistikc gospod Zul-kar-pain- Bekel je; sSlavna gospoda! rgdoljubje je Btaro,
tre Ison/o" v jako imenitnem ital. Aisniku nFaufiiI-hrt.—Menim, da se bodo VaSi iu naAi vrofii Italijan-C-iti nialo ohladili po tcni tre/iu'iu dopisu, ki doiiaja iz obljuldjeiu* divide. -l\i tudi nu.sa vlada najde. Ichko do.»ti morale v ti»ra dopisu; dopisnik nainrec nasvetu-y italijauhki vladi prijat»«y»tvo z Avstrijo, katero bi Hindu svoje zelo proti Slovaiihtvu v Avbtriji; mej vr-rianu pa .se h*hko ata, da bi Avstrija postala jako iinpuiuMitna vlada, ko bi se naslanjula na Siovaustvo, katero dopisnik imeuuje jako lojalun avstrijski element. Xaravno izvira iz tega dopisa, kateivga jepi-hal m»t«vo nek kuuscrvativen Ilalijan v Trstu, ki jo prav tako za«n/eii proti Slovanuui, kakor vroei Ita-lijaiit'iei, pa v odlorilneiu nionieiitu niL manj nevarcu Avsfpjji, m»jfo zadiiji,- -da Avstrija se mora tnkaj za-nasati ediuu na slovauski element, katcrega je treba po-ipirati na vse mogofte naeine, da se okrept-a in po-Maiie. tnkaj naravua trdnjava, Italiji izro/i>La, pa za \»'dno vniuijiMM one naujarije o nIUdijaunita, manou riinipiuta*, katero se Citajo tudi na severuih mestnih vr.itali Vidma.
Ozriiiw se, sanio v Iktlmaeijo; ta deiiela je ve« Ij.ila m» pn-d IU leti, ko ho tain Bp;iAevali" „avtono-!iia>i- za popoliioma italijanako doiiiAno; a koimij je \lada pn>lala tija moza, ki razume prave avutrij.ske inti'i-ese, kako He je tain \w na eukrat spremenilo V (I Dalmariji denes niti vrofil ItalijuiuMci \v(; no. dvo-mijit, da je popolwM^H«leYMB.;ka <l«ze!a.—Taeegamo-s.a p -'ie naj nam vl.ula simii na 1'iimorsko, pa bomo v •! • ftlt Iriih tudi mi dru^aic govonli z naSimiltu-lij.iEH.«i.- Kakor sein uze oinenil, nam Skodujejo ta-kczvani konservativni llalij.ini tukaj na PrimorskenL m' velikrt vu:, nego pa oni vroci lahoni (partito ili di-sl.iccoj; ti konservativni Kospodjc so na visokih upljiv-nih htopnjah a la Lapcnna, Bajamonli itd. vnDalniaciji in oni z svojim upljivom na Dnnaji najveC k temu pripomof-jo, da se Italijanizein tukaj §iri na vse stra-ni; oni naavctujejo, da Be bacnejo na§e proSnjc za «:a-r.»dni na> jezik v Soli in uradu; a vlada ne previdi, da ti pot-aid iu pa sifjurno pripravljajo te dezele za italijansko kraljesLvo ; mej torn ko oni „partito di di-stact'o- 1'olj nara\nost in odkritosreno delajo za ta cilj: ti kricari bivz pravega upljiva no torej veliko waiij ti'^.irni. nepo pa oni. ki po Macbiavellisticno zasledujejo svoj cilj po ovinkih.—
_Kat>on d'etat" ali drzavna misel pa stavi tukaj alt'Tisatno: More li Avstrija brez nevarnosti do-jr.^titi, da se tukaj Sirf element, ki naravno gravitlra v svoj ceiitruui; zutuore li Avstrija odpovedati se tem df/Vlam, ie hofie se biti videvla.st Avstrija? Vsak bo rekel, tega ne more, je  neobhodno  potrebno,  da se
i-J^iHUJU-L--Ji.
sebeljuhje se starsi; zato tudi v naiih casih veL sa-m jijubov ko rodoljubov Stejemo. Kmalu bi bil pozabili roiioljub je ti-ti, ki avojo ciito ljubezen do naroda kaze v djanjih pro>tih lastne ljubezni; samoljub je tisti. ki izvrSuje dela znaLeLa rodoljubje zato, da ga ntrol ljubi in hvali in fasti. Po vunanjem setedajne locita, ker oba delata ravuo tisto, po notranjem tudi ne. ker notranjost jc tetnna. naSim ocem zakrita. Zato samoljnb lalrko rece rodoljubu: sebicen si, pa po kri-viei; in ro ioljub labko rece samoljubu: narod ljubis, in tudi po krivici. Kteri je vet vreden ? X a r o d-n j a k a &ta oba, ker oba delata za narod, vendar le samoljub dela za eel narod, rodoljub pa ne,» ker na se ne misli, tedaj nema celega naroda pred ocmi. Zato: zivio samoljub! (V zboruici se tnkrat oduieje soglasni klic: zivio samoljub!).
Kakor sem del, narodnjaka sta oba in v tem smo juizjedinili, da nam np porece kdo: 9nrazprtije delate, mofti cepite, narod tirate v propad'"' tega ne, narod-njaka sta oba. (Cela zbornica: narodnjaka sta oba 1).
Xarodnjak, to mora biti kaj cedna in prijetna stvar: vse govori o nji, povsod je jo v obilnosti, da bi le ne bilo tudi kake ponarejene vmes, kakor se go li Sampanjcu, da ga pijejo po vsi Kvropi iu Se dalje, dasiravoo ga malo pridelajo na leto, — Aj, aj! 5e spet lam ie pozabil; gumnieeDje ne |re y znanstveno r«-
driiava postavi naravnost v boj proti takemu elemen-tu; altcrnativa je torej: ali mora nasa driava odpovedati hu torn de^elam in veljavi kot valevlaitv ali jpa mora popoliioma paralizirati odva^en upljiv itatljanske-ga clementa tukaj na obre^ji Avstrija, ker Braison d' etat" no pozua v tem obziru nobene  irednje poti.
Da pa izvrfii to se precej teSko dclo, poslufce-vati se mora naravnih potov in kateri so ti naravni poti?—Avstrijska vlada mora tukoj skrbno gojiti Bio-veuski narod; mora mu dati vse pogoje hitrega in do-brega razvitka v dusevnem iu materjalnem ztnislu tn mora posebno na to pa/iti, da blovenaki element do-bi v roke v vseh zastopih ono prevaino vcfiino, katera popoliioma po krivici in per itofas zdaj tifii v rokah Itivlijanov; njej so nij niti zunasati na takozvano zraer-ne ali konservativne elcinente itiilijauskega iSivlja na PrimorHkeiu; vzeti mora tem Ijudem prvaStvo, kakor je to Ntorihi v Dulmaciji.
Da pa bode to h'hko mogofie, je neobhodno potrebno, da pomno2i slovanski element v ju^iij polltl-m grupi, s kratka, da Bpoji s primorakimi de^elami saj tudi slovensko Kranjsko iu osnujo popoliioma novo jiiziio avKttijsko de^eluo grupo, katera naj so u2e imo-nuje kakorkoli hoce.—Da m pa to more zgoditi po ustavni poti, trcbalo bo, da se sploh vsa Avstrija pre-uredi, da nastopi druga vlada z drugacno veftino v prih. drz. zboru, akopram se sliSi da bi celo sedanja vlada ne bila popoliioma protivna tej ideji.—Sliza se cas odlocilnili cmoy za Avstrijo. Tam na jutrovem ima nasa dr^ava velike interese, morala bode navsak n:ini;i pomnozJti prej ali poslej slovanski element in 5c lioce res odvazno besedo govoriti na Balkanu, nij drugace ncgo, da zadovoli avstrijske mnoge Slovane.— Ce tega nc stori, po tem bodo v Avstriji toliko casa sedan je kaoticne razmere, da nasa diiava popoliioma oslabi in postane nsujet de question europeenoe".
Ali to naj si ^apomnijo Italijani, da v avstrijskih zalivih jadranskega morja ne bode uikolt vihrala ital „trikoloraa. Mi Slovani na avstrijskem jugu hocemo pred vsem Avstrijci biti, ker pod Avstrijo nam je prej ali poslij zagotovljen razvitek na§e narodnosti; <5e pa ne moremo biti Avstrijci in moramo po sili vtoniti, po* topili se bomo rajsi v tevtonskem, nego pa italijauskem morju; sploh ne bodo several narodje nikoh popuitili jadranskega zaliva Italiji in vsaka poskusnja po teh d<>2elah zuala bi Italijo spraviti v veliko nevarnoBt. Kakor sem omenil, v Avstriji raocno vr6, kmalo Be mora razsoditi, ali bo Avstrija se kedaj sreCna, ali ne; sedanja sistema pa se bliza kraju in v ocigled pre-naredbam moramo mi Slovenci Se o pravem casu pov-zdigniti svoj glas. — Morda bi bil v tem obziru celo
pravo; to naj bo inter parenthe&ta in poglejmo rajsi, kako delujejo narodnjaci.
Gled6 na na&in delovanja, del6 se narodnjaci v dve vrsti: eni 1 j ub i j n dr uib o in, veC ko jih je, rajSi so, sklepajo tako: kar eden ne v6, drugi povd, kar eden ne more, drugi pomore, vsak nekoliko inze bo kaj, vefi oci veC vidi, ves svet vse v6. Drugi delajo vsak za se in pravijo tako: vsakemusvoje, kar je moje, bodi meni pri&eto, kar je tvoje, sam slirani, kdor vi5e zleti, tisti stavo dobi; samo meni naj se ne kaze kdo pred oci, ker ako ga zasacina na tisti poti, kodcr jaz hodim, naj sepripravi, eden, ali drugi oblezl. Kteri so veci? Po moji misli druzboljubi ne, ker nema jo zaupanja v svoje mocl, tedaj tudi moci ne; pre-pohlevni so, prevec prijateljsko si roke stiskajo. Hva-levredni so tisti, ki imajo toliko poguma v sebi, da se locijo od drugih, da druge izpodrivajo, ker v tem se ka2e njihova Icrepost, da na lastno roko igrajo, da se vsakemu zdru2cnju z drugimi ponosno in odlocno v bran stavijo. Zato 2ivili odloCni narodnjaci! (2ivili I se razlega po vsej dvorani.)
Kak je pa pred met narodojaSkega delovanja? Tega nij lahko povedati, ker tudi v tem ncso edini, loCijo se v dve vrsti. Nekteri pravijo; preset je cas, da je en mo2 zdruzeval v sebi vse vednosti, nemogoae je priti eioveku v take okolittine, 4^ bi mogel narodu
Minf".-/-,il"-
mogoS tabor kje na Krasu, katcrega bi se vdelezili Slovene! z GoriSkega, Trsta io Istre in na katerem naj bi se sprejela resolucija za spojenje Primorskega s Kraojsko iz nze navedenib razlogov.—Kakor se cuje, bi morda niti vlada n bila nasprotna takiizjavi; za-tore) pa poskusimo, zacnimo sopet pripravljati javno auenje «a ni§e narodno zdruienje.*)
Dopisi.
fZ Selkana, 20. maja t 1. (Izv. dop.) (Volitve t kopcgsko zboroico. — Narodno zhdjenje. — Razno.) Volitve ¡ kuptfjsko zbornico bi nas bile narodne Sol-kance skoro osramotile pred slovenskim svctom in to zaradi neakrbljivoati nasih veljavnih moi, kateri bi\Wi morali nafie volilce opozoriti na vaznost te volitve, kakor so bill sami opozorjeoi. A xgodilo se je, da je precej druzega doe, ko so bili volilui listki nasim vo-lilcem oddaui, prispel iz Gonee v nas narodni Solkan dobro znani bojmtas, kateri bi imel vi§o pravico Slo-venec biti nego se Italijana stuliti in je s pomocjo enega agent* (nekdaj narodnjaka ?) volilce prevaril, da so ma vse lisike podpisaii, ne poznavSi pravi na-men uptivnega agitatorja. Vse prate domace rodoljnhe je hud© presaoilo pozvedeti, da je zgoraj omenjeni re-ncgat vse volilne listke na lahonsko stran v Gorico odueael. Da je bilo vsaj polovica nasih volilcev po-polnoma preverjenib, da so listke ne vedoc zakaj in zakoga podpisali, dokaz je, da so potem, ko sejimje stvar v pravem avitu pokazala, preklicali oddane svoje glasove, in ker je volilna komisija sprejela njihov o-praviceni protest, zgubila je labonska stranka Seat glasov in a tern je vsaj deloma reSena fast slovenskega Solkana, Druga polovica volilcev ni protestovala. Mar je s prepricaujem glasovala za nasprotno stranko? Upanio, da vendar ne; vsakakor pa moramo zelu ob-iaJovati, da je bila ravno zaradi zgubljenih solkanskih glasov vsa stvar v veliki nevarnosti.
Soikaucil Pazite dobro, ko bodete v kateri koli zbor se volili, da se ne pustite zapeljati od tacih iz-dajalcev svojega naroda. Ako ne razuniite, kar Vain od Vasih oblaatiiij pribaja, poprasajte, saj nas je vc-Hko, kateri Vara radovoljuo razodeuemo, kaj imate in kaj nemate storiti, posebno pa, kedar gre za korist dezele in uaroda.
Narodno zivljenje pri nas nic kaj ne pospeSuje. Po zadiijib dveh besedah, katere je nasa citaluica s pomocjo zunaujih drustvenikov napravila, ni vec ne duha ne sluha o kakem druStvenem gibanji. — Tudi med nasimi veljaki je neka medsebojna mrznja in raz-cepljenost, da nimogoce skupaj priti in katero veselo oro v domaci droibi preiiveti.
Posebno pa pogresamo vbrano slovensko petje. To se mi pa naj bolj cuduo zdi, da nasi pevci, ko gie za kaksno besedo, se kaj pridno po vec tednov petja vadijo, po tern pa jih ni med letom skoro kdaj veL slisati. Alt ni to Skoda, da se toliko truda le za en yefcr potrosi, mesto da bi vsako toliko skupaj prisli in v poStenej druzbi svoj glas povzdignili.
Namesto postenega, narodnega petja pa se je zopet zacelo po Solkanu ponocno fantovsko rogovilenje Sopinti. Fretekio saboto so se nekda fantje hudo med seboj sprli in po noci velik nemir naredili. Cas bi bil, da bi -se takim neprilicnostim, katere celo ob-cino madezujejo, za vselej v okom priSlo in tern bolj,
*) Ta zanimrn dlanek smo prijeli od naiega jako mar-^jirega dopianika iz Trsta in ga priobcujemo—ker §e ni naSe drnitro o tej ideji izrazilo srojega mnenja—kot xyegovo osebno prepriiai^e, o katerem pa dobro vemo, da iteje nze prar mno-go pritrieoceT.                                                            Op. ured.
na vsako stran pomagati. Vsakdo naj dela v svojem delokrogu in naj ne sega v podrocje drngih; uLi naj druge, kar zna, in naj si ne prilaatuje, kar nema. Drugi ne ometujejo tega v priucipu, pafc pa v djanji: ne moreS izustiti besede, da bi ti je ne presodili, ne more§ se prestopiti, da bi te ne opazovali, vse hocejo vidfcti, v vse se vukajo, kar ne pride iz njihove srede, alt kar ne potrdijo, nema nikake vrednoati, je brez veljave, Ti so v s e v e d c i. Kt:ri narodnjak je vise vrednostv; kdor lenekaj ve, ali kdor vse ve? Mislim, da kdor vse ve, kdor pozna vsekote, vse pomene vseb. besedi, kdor srea in obisti preiskuje, komur so znani vsi skritt naklepi, vladezeljuust drugib, skrivni nameni in shodi. Zato zivili vsevedcil (Zivilil gromi po dvo-ranl)  .
0 pozabljivost, pozabljivost I kam semzaSel? ali mi ne bodo po praviet cfiitali, da delam razpor (med ucenjaki: intrigt; med narodnjaci kovedno govorimo dveh vrstah? — Ne, ne delam razpora, edini so vsi od prvega do zadnjega, edini so vsi v tem, da vsak ima svoje nazore za edino resivue, nauke svojezane-zmotljive, nazore drugib pa za nevarne, nanke drngih za kvaienje, edini so v tem vsi, da se med seboj so-vrazijo, obrekujejo iu opravljajo. Edini so, edini. Sram jih bodi njihove edinoati! (Sram jih bodi! se odmeva od golih Bten.)tt
Tako je govoril Torek, pozabU je povedati, ali 80 tudi W0dn>ci Urtki,
ker sicer pride Solkan ob ves svoj kredit in tadi tujci, kateri nas vsako leto obisknjejo z namenom, da naj-dejo med nami mirno, zdravc zavetje, nam bodo hrbet obrnili. Saj ima solkanska obciua izvrsten policijski red, kojega so moiaki celo leto kovali in je zdaj po vseh kremah razveSen. K tema je bil ves trad, k cemu atroSki za ttsk itd., ce ostane red sarao na pa-pirji — na nlicah pa in po kremah vlada najvecji nered? Obiinski zastop bi se moral v tem oziru za-vedati svoje dolznosti in jo vestno spoinovati.
Nasa iitalnica bode imela 2. junija svoj letni obCai zbor. Ker so na dnevnem redn prav vazne toike, bi bilo prav, da bi se druzbeniki v obiinem Steviln zbora udeleiili.
Z veM-Ijem sera sliJal, da se namerava prih. ne-deljo popoldne mnogo goiiSkih rodoljubov zbrati na vrtu pred naAo posto k vestli domaLi zabavi s petjem. Dobro doSli! Naii domaci pevci se Vam kaj radi pri-druzijo in drugt na^i rodoijubi tudi ne bodo zamudili ugidne prilikf, pokazati. da Solkan §e ni to, za xar bi ga bile kmalo oznaeile zadnje trgovske volitve.
Miroljub.
IZ Kvi&kega, 21. maja. (Izv. dop.) tOitatiiiena seja. — Slovesna seja v Vedrijami. ~ Tatvina. — Ob italtjanski meji. — Letina/) V saboto 1H. t. m. imeli smo v naSej eitalnidni sobi prvo sfjo sedanjega Litalni(^nega odbora. Odborniki vdeleiili so se vsi te seje, ter pregledali raCtin prej^njega odbora, kt st* pa ni Se konrcno re^il.   Nadalje so se pobvftovali  tudi
0  prevdarku za prihodnje leto, t«»r marsiktpro dobro vkrenili, kakor postavim, da druStva Se (osopisov, knjig itd. ponumjkuje, ki se imajo po mogofnosti pri-skrbeti. Odbor je sklenil, da se v prihodnjpm Irtu veft narodnih zabav napravi, ena uze v ptihodnjeni mesecn.   Bog daj dob<*r uspeh, kajti nase Ijudstvo in
1 0 ebnoodraLLepa mladinapotrebuje §e dosta narodnega 2iveza.
Koj dnigi dan tj-li*. t. in. bila jev Vedrijami, kakor sem sliSal, iavna ^ahvala obdinskega stare.4in-stvazaodgovcr naseg* presvitlega cesarja na adrcso vda-nosti prebivalcev dvsnega brega Sofe. Ob .'l. uri pop. zbrali so se obcinski svetovaki, ter imeli v obfinski sobi svoje zborovanje do blizo '** ma. Okoli 6, ure bral se je sbrancmu ljudstvu odgovor presv. cesarja, ter mej navdusenimi iivio-klici svirala ji.* kvis^annka godba cesarsko him no. StareSinstvo je na to soglasno sklenilo, izreiii iskreno svojo zahvalo za falazilna za-gotovila Njegovega Velifianstva prcsv. Cesarja, — dalje Njfgovi Ekscelenciji, gosp. ces. namestniku, ker je takouljudno sprejel nSloginotf deputacijo ter blagohotno tolmaCil najviSemu prestoiu izraze zvestc vdanosti v.sega tukaj§njega prebivalstva, — drustvu „Slogili, ker je spoznavSi svoj pravi poklic vse storilo, dasejeljudski patrijotizem na najsijajnejSi nacin pokazal in Hledujiv^ deputaciji, katera se je potrudila v Trst, da je tam podala adreso Nj  E. gospodn ces. namestnika.
Vse te toCke je godba pozdravljala z avbtrijsko himno, se slovanskim „Naprej zastava Slave* in z drugimi primeruimi komadi; — zbrano ljodstvo pa je sprejelo stareSinstvene sklepe z neprenebljivimi iivio-klici. —
Tu mej prostim ljudstvom naj bi se goriSki Itali-janftiCi in vsi oni, kateri itnenujejo prisiljene de-monstracije avstrijske vdanosti, prepricali, kako od-kritosrCen in globoko vkoreninjen je pri nas pravi av-strijski patrijotizem.
Preteklo nedeijo ob 10. uri zjutraj, ko je bilo Ijudstvo pri sv. niasi zbrano, xgodila se je v kozbanski okolici, po domafie pri Vriskn. velika tatvina. Domaci so bili v cerkvi, pustivsi doma dva otroka, ednega S let starega, druzega §e mlajsega za varuha. Ravno za casa bczje slazbe dosli so trije naSemljeni mozje, med kterimi je bil eden tudi oborozen s sabtjo in puSko. Strahovaje otroke, odnesji so v srebemem in ziatem denarju kakih 700 gold. Zendarmerija jih je kojzacela zasledovati, ter jim sledi za petami, a dozdaj jih Se nima v pesteh; najbrze so jo pobrisali ^ez mejo. Starsi, ze ve5krat vam je bilo priporo^eno, nepuScajte otrok samih doma!
Mesec maj pokazal nam je bil do polovice naj-lepse dncve. Na polji kazalo je vse obtlno, a vault smo se; ko je v drugi poiovici meseca zaielo biti vreme nestanovitno, vpaU nam je nada na obilen pri-delek sadja. CeSenj raalo, cesplje spremenile so se v roglifie, in sploh bo druzega sadja prav ptflo. Tit a kaie jako dobro. Zdaj imamo veCidel dezevne dneve z vetrom, kar polju gotovo ne koristi. Bog daj. da bi nas ta letina ne spravila Se bolj v nadloge in rev&ino I
I          Izpod NanOsa 18. maja smo prejeli iz kmeC-
I kega peresa sledete vrste: Prijatelj iz Gorice mi je I te dni porocal, kako je tamkaSoji !ahonsko-liberalu§ni I list ?V Isonzo" v svoji novici ,o nafrtani ajdovsko-tr-I zaski zeleznici omenil, da se bode po tej zeleznici tu-I di led vozil iz podzemskih jamhriba „Monte Re" (!) I oklenivSi zraven tega imeua—staro-slavno ime nasega 1 velikana Nanosa. Kosmata kapat tedaj gre n2e po I na§em Nanosu? Tudi on naj bi se moral poitali-I janciti,—kakor so v enakem duhu prekrstili va§ sta-I rodavni slovaoski nTravnik" v Gorki in I njimi vred | |e nmogo drugib olio, da w pot vgltdi — novim me-
jam, po katerih se po2eljivo stezajo roke uigdar sitih sosedov. Glejte jih no na§e ljubeznjive politique 6ev-ljarje v Gorici, kako hite pripravljati in obrezavati blago za novi usesi, kateri bi tako radi prisli naita-lijanski Crevelj: eno naj bi bil „Tricorno", drugo pa „Monte Re"! Pocakajte malo in skrbite, da preustro-jite poprej svoja imena na n\l* in po tem pridite in ategnite svoje izdajalske roke po naSem nNanosuu, da vam Obnanosci in Podnanosci Se koze ustrojimo, kakor se spodobi. Jaz sicer ne poznam zgodovine, iz zemljepisja pa vem le toliko, kar semseod domacega ncitelja in pozneje iz casopisov nauiil. Menim pa, go-spod urednik, da imate v lepi Gorici ui& kacega postenega rodoljuba, ki pozna zgodovino; tega qaprosite, da poka2e v .Soct' gori^kim Italijanissimom, da ne-majo niti najmanjSega pojma o zgodovini na4ih slo-vanskib gora, tem manj pa pravice pnkrsdevati na§ Nanos v italijanski aMonte Re". fSmo vstregli med raznimi vesti Op. ured.) Naj si svoj .Monte Re" iSce-jo tam kja t rajski Italiji; pa naj ne segajo predrzno v serSenje gnjezdo, da ne bodo vpiceni.
Mi pa iioruo u/t- /nali, n* bo treba, varovati na^ HNano8"'a pred italijansko pogoltnostjo, kakor varujejo nasi sobrarje na Balkanu sioje svete pravice pred tur-§ko kmolocuostjo.
Kmet izpod Nano&a.
Z Dunaja. ti». maja. (Izv. dop.) Vojska! kedo se ne strese, ko sltei to besndo V Kedo ni §e premis-Ijt»val o nji» naslcdkih? Tako mm mUlili tudi mi, ko se je vzdignila moiioina Rusija nad krvolofnt'ga Turka. Vedeli muo, da bod»* boj doK'o trajal in da bode mnngo !iratov(.ke krvi pnlite, Rusija je polagoma korakata, >icer pa trdno. Po padu Plevne vrstile so m» zmage za ziuago, tur»ka vojska bila jepobita in deloma vjeta. Do^peli so naii bratje sLivno do carigrajskih vrat, kjer se je sklenilu premirje. Ali ko so pogoji pri^i na dan, zare^ali m v*i Hlovauoni nasprotiu eletneikti na Rose, in zhihti Tui-kom sorudni Madjari in samnnaini britanski kraniarji so piiceli tako meAati in kuriti zoper Ruse, da se je zaies iMnliti, da (ti Se ptiSlo do vojske, hurift vojske nif»d Rusi in Angleii. Kedo ne Vi«, koliko je pretrial ru^ki narod v zadiiji vojni V Kedo ne ve, kako bira spb>$uo bbigostanje. v teku kruttr vojskeV Ali ru<ki naunl so zaveda, poXrfnval bi vse, da re>i t^as,, domovine! In Rusi so pripraOjcni udariti ne. Ali Ae nisrno v-sega iipi zgubdi do mini, ker mo-go^e je fip sporazuiiiljenje. Vse novine prinnsajo vwti o misiji Sitvalov'A, od katerega se prifaknjt*, da sc mu posreci prepricati strankt, da vsaka nekohko odjenja, in da se sanStefanski poaoji predioze kongre^u v ko* neCno reAitev orijentaluega vpraSanja. Mogoce je -;se na tem svetu. vederemo!
^Sloventja" je imela dne 11. maja svoj obeni zbor. Na dnevnem redo je bila volitev novega prvo-Kednika in odbora. G. JStajer prvosednik drustva po-zdravi g'>sfe in zbrane ude in se jim zabvali za tako obilno obiskovanjp. Tajnik govori potem o drustvenem delov^nji v zimskem tecajn. „Slovenija" je na-stopila v tem kratkem casu Stirikratvjtvnost in sicer z najboljSim nsptdiom. Govornik narisa vse zapreke in homatije ki to odbor v njegovem prizadevanji zavi-rale. in razvidno je, da je imel mnogo prrstati. A energifno postopanje predsedniUva in odbora pripo-moglo je overstiti ,Slovenijo* v eno prvib akaderaifi* nih druitev na Dunaji. Po poroffilu blagajnikovem se preide k volitvi pred*ednika in odbora. Voljeni so bilit za prvosednika g. Rola. v odbor gg. Jurij Subic (akademik), Klein, Lenfiek, Novak in en odbor-nik bode voljen v prihodnji seji. Upati je, d.i bodo „moije na mestu* vodili druatvo v tem zmisjlu, kakor prejsnji odbor.
Pevsko slovansko druslvo napravi dne 2. junija izlet na dezelo. Kakor je sliSati. vdelezi se tega iz-leta skoro vsa slovanska aristokracija danajska — gotovo gostom sladek spomin prejSnjih veselic na deieli. Ker se bode vrsil izlet skupno se wSlov. Besedo* in .SokMonr, nadejati se je, da bode vsako druatvo skrbelo po svoje go>te zabavati. Kako je lepo videti, da sotukaj§nji Siovani tako edini in vzajemni! Tukaj na ptujem, daleC od predrage domovine ne poznamo sovrastva, strankar.stva in drugih grehov, ki mocno Skodujejo narodnerau principu m razvoju, — v korist sovrainikom. Pokazati je treba nasprotnikora, koliko zamcre Slovan. in to tem ve5 se zedinjenimi mocmi. Slovenci! vzemite si v izgled taka druStva, bodite e-dini, kedar gre za narodne pravice, obnasajte se pa vedno tako, da vas bodo morali najhnjSi nasprotniki spostovati. Marljivo. moSko postopanje v prid na§e preljubljene domovine nas mora konecno privesti do zmage, to je, da bomo kot kulturni narod spostovani | in dasene bodo nase pravice samo pripoznavale, I ampak tudi v vsakem oziru izvrsevale.
Politifini pregled.
Drzavnizbor se nze dolgo 6asa peLa s prenaredbami v sedanjem sistemu neposrednjih davkov in se ne bo tako precej konec doticmh mprav, Zadnje debate so se sukale okoli vpra*
55
Sanja, koiiko naj se bo pri gruntnem davku od-puScalo, kedar se rvLde novi personalni prihodninski davek, ki ga bo moral vsak plaScvati, kdor ima nad 600 gl. jetnik dohodkov — tedaj tudi vecji posestniki na kmetih. Vsled te postage ima odpasti dozdanji prihodninski davek, ki se je bil leta 1849 nalozil. Tacas je uamrec se razpisala tako zvana tretjinska priklada na gruntni in hisni davek, in prihodninska priklada na pridobitni davek (erwerbsteuer). Zdaj, ko se urede novi personalui prihodninski davek, bi morala odpasti cela tretjinska priklada in se gruntni davek za toliko znizati, za kolikor je leta 1849 pod imenom prihodninskega davka bil povekSan, tedaj od 26l/a% na 16 °o. Viada pa tega nece storiti in nasvetuje, da se samo 2 Vs> % odp&eta, ostali znesek tretjinske priklade pa se naj tudi se zauaprcj pkca ter ostane kot di-rektni davek, ki bode tedaj zanaprej 24°,b od starega katabtralnega fistega prihodka znaSal. Po tern la&unu bode zauaprej vsak posestnik mesto 1 #>Id. gruntnega davka z trctjinsko pri-klado v! t d le 90 kr. plafal, olajsanje ne bo veliko, pa bolje nekaj, nego nif. Predlog, da bi se cela tretjinska priklada odplsala, nij bil sprcjet. Za njpga so glasovah Slovani, kon*ervativci? Poljaci, Rusini in hkoraj vsi poslanci kind skill obein, prwti pak: mameluki, poslanci niest in trgov.
(Josposka zborniva je prcteklo saboto obravnavala prvu nagodbenu portavo, fitatut o nacij'ttu Ini banki. Plener je ostro govoril zoper to, da w (Itiiilizt'm tudi v ta zavod vvtHle. Knez C/artoryjiki j«k govoril jako pomirljivo, a vendar /a napravljanje pogodbe. Rckel jo, da Hi mora vsaka vlada zapisati ::a r>voj prapor: spravo narodnilt inpolitifnib protiv^tev v p«*amiv.mlt dczVlah in kraljestvih. KaisertVid pa je trdil, da Avstrija poginc, 4c no ma Ogrov ter je priporocal nagodbo. V pon-detjek je go*»po*ka zbornica sprejola postavo o bankovnem statutii po vladnem predlogu kotre-Ijavno do konca leta 1887.
I) e 1 e g a c i j v stopijo fckupaj 25. t. m.; Andrassy bo iroei priliko, da razlozJ, k derail po-trebuje 60 miljonov goldinarjev kredita.
Cesarjevic Hudolf bi imel ta mescc v Prago iti, da se ondt vadi prakticne vojaske sluzbe, a Madjari nekda na vse kriplje na to delajo, da bi zabraniii daljse njegovo bivanjc na Ceskem. Madjari vidijo povsod strahove,
Ogerski drzavni zbor je uze dovolil An-drassy-ju zahtevani kredit in sicer tako. da se mu dovoli za zdaj na razpolaganjc 18 milijonov. 0 rusko-angie§kib zapletkah tudi danes ne vemo nic" norega poredati. Rnsi sioje pred Ca-rtgradora. angleSko brodovje pa v Belem morji. Prvi so tako pripravljeni, da lahko vsaki dan Carigrad zasedejo. Ce se bo tedaj Turcija se dolgo ustavljala, stistiti trdujave Sumlo, Varno in Batnm, utrite se tudi generalu Totlebnu nit potrpezljivost — ter zasede se svojo vojsko Carigrad. Sicer vtegne postati rusko zasedanje mesta kmak prepotrebno, da ^se tarn zavaruje javna varno&t in posebno pa varnost Sultanova, proti kateremu se zdi, da so obrnjeni oni krvavi pri-zori, ki se zdaj od casa do casa ponavljajo v Carigradu. Po zadnjih porocilih vlada zdaj tarn relik nemir. Umorili so nekega ministra, potem je bil boj med vojaki in ljudstTom. Sum gre na prejsnjega odstavljenega sultana Murada, da je on vse to osnoval,
Poslanik Suvalov se je iz Peterburga skozi Berlin vrnii v London; kmalo pozvemo sad njegove misije: ali se Anglija vda temu, kar je slavni diplomat dosegei od popustljivosti svoje vlade, — ali ostane pri svojih prenapetih tir-jatvah. Zadnje vesti kazejo br^e na mir, nego * na vojno,
11 a 1 i j a zbira pri Veroni tri vojne kore nekda zaradi vojaskih vaj. Mogofce je pa tudi, da hoie Italija za slu^aj pripravljena biti, ako bi se pogajanje zaradi rairu nepovoljno izteklo. Italijanska aborniea je zaLela dne 18. t. m, razpravljati natrt postave o zidanji Seleznic v zgornji  Italiji T  dolgosti   400 kilomstrov ti
skupnimi stroSki 380 miljonov. Vidi so, da ima ' Italija veliko skrb   za  polajsanje javsiega pro-meta — pa tudi se dobro zaloi&ene drlavne bla-gajnice, ali pa obilo kredita.
Na Nemskem je zacela vlada po napadu na cesarja Wiljelma zatirati socialne demokrate. Sploh se tamosnji liboralci boje, da nastopi doba reakcije ter zapazujejo uie nje zafietek v od-pustu ministra Falka, kateri jc do zdaj posebno proti katol. Skofom z vso ostrostjo postopal. Cesar sam je sprevidel, da trebax'ojiti, a ne du§iti religijozne fiute v ljudstvu.
0 fcvepyanji tert. *)
Vie veliko let tare nafie tertorejce silovita tert-na bolezon, ktera sc je tudi po nasi dezeli raoCuo razfiirila in marsikrero bendimounifiila; pred njo nieo obvarovani tudi visoko lezeei vinogradi. Dolgo casa jc razsajaU ta bolezen, pa id nihie vedel, kako vkro-t'ti jo iu pveiskovali so ucenjaki vsakovrstna sredstva, da bi jo prognali; slednjifi se je vendar posrecilo v zveplu najti zdatno, mofno zdravilo, s katorim se morejo bolue terte o/draviti. Vo dolgo casa je terpe-lo, prpiino so se tertorejci dali prepritati o koristi zvopljiinja. Sila jc marsiktcrikrat naj bolj^a uCiteljica v zivljcnji, kajti sila tudi lenuha pri^cne, da se loti dela; sila spodbuja uCnne mole, da tekmujejo na po-Iji znanosti, da edcn kaj boljcga kot diu^i svetu ruz-oih'ue in prav tako je bilo tudi pri tertorejcili. Vi-dcli in hlisali so, da je v sosedni vasi umcn in inarljiv gospodar prultio zvppljal terte iu jih iotinito obvaro-val tortile bulc/ni ter inicl bogato vendimo, ko so vsi drugi sohcdjc tu2no pohajkovali ju^eni ob (asu tcrgat-ve, kajti iu ga ostalo ne emga isdravegu grozi" Poskusili so tudi qui v prihodiijem letu in posr«t...i se jini je ddo in ce niso popolnoma zabrauiii te bo-lezni, iineli so naj srednjo tergatev, kajti potnisliti jo troba, da bobui tew (bulan les terte) tudi zelo revne popke poganja, h ktciih more tudi le levno grozdice i/uisti. Le na stdravotn, dobro izzorelcm tertnem lesu snicino pritakovati bogatcga znroda, saj to ved6 vsi jirakf irni tertorejci. ki pozno jeseni u2e sodijo, knkova hi vti'K'iiila biti prihoduja Ictina, namrec da jim dobro izzortdi trttit les daja veliko nado, ze'enikast, slabo zoreli les pa bojazen za prihodnjo viusko letino. Pre-dho govorimo o zvepljanji, treba, da se seznani-inn. kaj je tcrtna bolezcn. Ufenjaki so z mikro-bkr<$M.ni (povokSalnim steklotn) naSli, da je neka s«Ino majiiua giivica, ktero so imenovali „oidium Tuccheri" kriva, da tcrta zboli, da sc preprele z nekim sivim pcpelnatim prahom, da konccno napadeno perje tem-norujavo po*:taue in se sledtijifi posusi iu to vse 6e hojse na grozdo, ki se na vse zadnje spiemeni v ostudno gnojno tckocino. Ta giivica spada v vcrsto nizkib gob; imenujemo jo tertno plesnjobo. MnoZi se po trosih, ki plavajo v zraku raztreseni in kterih je na miljone. Ko dosp6 do terte tak oku2en zrak, kma-lu se nabere na terti in grozdu na miljone teh trosov, ki se zelo hitro mnoze in izrasli ziv6 iz trtnega aoka, tedaj prav tako, kakor virfimo rasti plesnjevec po Bta-rcm kruhu, siru itd. Vsled tega mora terta pesati, kajti ta vsiljenec oropa jo skoro vsega 2ive2a; zato tudi vidimo, da ne le grozdja ni, atnpak da zacnetu* di cela terta peSati, da itna zelo reven, bolehen les. In prav v tern imamo iskati, da marsikterikrat v pr-vem letu fvepljanja nima gospodar popolnoma vgod-nega vspeha, zveplo namrec je sicer koristilo, pa bo* Ien tertin les je toliko upeSan in oslabljen, da ni bilo mogoce roditi mu obilnega Badu.
Hvala Bogu tedaj, da vemo za sredstvo, 8 kte* rim se moremo vojskovati proti tako grozno skod-Ijivemu sovra2niku nasih Vinogradov, ki je v toliko letih na miljone goldinarjev skode prouzrocil marljivim tertorejcem, ki je zugal opustositi nase prelepe vinske pokrajine in hotel siliti nas na izselitev iz preljubih krajev, kder je tekla naSa zibelka. Da bi pa6 hteli vsi tertorejci Ivepljatil Pa nadejamo sc, da vendar ne bodo sami sebi toliko sovra2ni in zato naj podamoin objavimo poduk, kako se imajo ivepljati terte, kajti ni dovolj, da se 2veplja, ampak treba da se dobro 2veplja.
Zvepljanje pa je dobro izvrSeno, Ce paztmo:
1. da je 2veplo res popolnoma dobro in Listo, ^^.jti nahajajo se tergovci, ki zveplu pridevajo prime-ki n. pr. gips itd. Tudi ne sme biti zveplo prestaro. Se veda je to priprostemu kraetovalcu teiavno spozna-ti; pa v njega tolazllo morem teCi, da v Gorici se do-biva dobro zveplo in omenjam posebno iveplo, ktero se melje vmlinugosp. KocijanCiCa v MuSi, ktero je preiskoval Dor. Ktinig, profesor kemije in se izra-zilt da je popolnoma cisto, in raoCno, pa tudi izverstno zmleto, kar je 2. pogoj vspesoega.ivepljanja: 2veplo mora biti jako fiuo zmleto in na najtinejsih svilnth sitih presejaoo, kajti kolikoi finejse zmleto |je Zveplo, toliko bolje in gotoveje obtidi na terti, na perji inna grozdji. Saj ve vsakteri. da bo suknja poloa moke, ce verze na njo pest fine moke, ako pa vrie pest
•) u gorora prof, yorio-t^v Dorabwftt 10, t, m.
otrobov na njo,se bo le male poznalo* ;Prav tako, ako vsujemo pest finega peseka kdmunasnkajo: tega,tn-di mnogo ostane na obleki, debelipesok pa skoro ves odleti. Ko tedaj kupujemo zveplo, vtisuimo Toko, fllan v 2veplo in de vidimo, da se v Zveplu vidijo naj aaanj-fie vejice CloveSke dlaui, smemo biti zadovoljni, ker 2veplo jc fino, drobno zmleto.
3.  moramo o pravem Casu 2vopljat>, namrejB per* vikrat, ko je terta mladike za pol ievlja poguala,;(te-daj sedaj je uze zadnji fas za pervokratno ivepjjjauje) drugikrat, ko je terta odcvela; mej cvetenjem ne smemo nikakor terte raotiti, tedaj tudi ivepljati ne, tre-tjikrat, ko so grozdici u^e precej razviti, naj Dpjje tedaj v zaCetku avgusta. Ako pa bolezen hudo raz-saja in se morda tudi na naSih tertah vidi kakovo zaa-menje te glivice, moramo nevtrudijivo nadaljevati in ponavljati zvepljanje, kajti bolje je par goldhiafjev potrositi in delati, da si zagotovimo bendimo, kaKor pa obupati in zgubili vso tergatev. Brez truda ni kruhal
4.  moramo tudi v primernem privem vremetiu 2vepljati in za to je naj aposobnilo vreme, kedar je tiho mirno, in stanovitno, kajti, ce pride fie tfstl dan de2, odpere zveplo, ktero ni itnelo casa koristitl in celo delo je brczuspeSno. Zato pa iskreno prfpOfo-fam, da se v takem nevgodnem sluC&ju ne preatrasimo in ne oterpnemo, ampak da takoj, ko zopet nastopi stanovitno, lepo, gorko vremo, Zvepljanje ponovlmo, Res je par grosev veC potroScnih in dvojno delo, pa, Le si hoCemo pomagati, moramo u2e kaj 2rtovatl.
Paziti je treba, da ni vetra, kajti v vetrovnera vre-menu veliko ve6 Svepla potrosimo, ker ga veter bdnafia.
Ko vidimo zveCer, da se lepo v zahodu 4ari, ko nam znamenja obetajo lepo stanovitno vrcrae, Ifo zju-traj vidimo, da imamo priiakovati' lepega dneva, haj-dimo nn delo in ko prijazno zjutraiyo solnco nekollko obsije terte, je pravi Cas, da pricncmo ^eplatl,
Os<aja mi Se pokazati, kako da zveplo upllvain koristi. zveplo samo na scbi je zoperno vsem organ-skim Htvnrem in posebno ko se premeni v 2vepljena-sto Rokislino s piipomofjo kisleca v zraku in wolnfiuo gorkote, kajti v njcj mora vsabniti vsako zivljonje, tedaj tudi prestati jilvljeuska mo6 teh gtivic.
Ko bi hteli vsi tertorejci 2vepljati in sicer tako pozorno in natancno, kakor smo ravnokar povedsli, koiiko milijonov in milijonov trosov te zelo skodljiye glivice bi uuiCili, koiiko milijonov novih mladih gllvic bi b tetn zabranili, tako da bi sCasom moral prestati ta siloviti vsiljenec. Tertorejci I nikar ne driimo rok kri^'in, vsi delajmo marljivo in neutrudljivo, da oa-2enemo iz nriih Vinogradov tertno pleBnjoboin da fie nam zopet povernejo bogato viuske letine, v kar Bog pomozi!                                    ,,
Razne vesti.
Silna nevihta je razsajala pretekli torek po-poldne skoro po vsem GoriSkem in mnogo Skode na-redila. Sem ter tija je tudi toca Strcala, po Furlaniji, po tern v Brdih, posebno v Steverjanu in Podeabotirtu je pa prav neusmiljeno roiljala. V zadnjih dveh ob-Cinah je v vetikem delu Vinogradov ves bogati zarod na trtah in na sadnem drevjt popolnoma pokofiftala iu vse setve uniLila. Tudi v obemah Privadna, Dornberg, Berje, Preae'je, Selo, CerniLe, Vitovlje, Otiek in §em« pas je naredil veter 8 toco in dezjem mnogo skode, Nadrobnih zanesljivih porofiil do zdaj Se nismo prejeli. Pac 2alostnot Vinogradi in polja niso u2e davno tako obilne letine obetali, kakor letos, in wit sotupatafm ubogemn kmetu in tfacenemu posestnika Vse nade vpale — drugod se pa hudo pozgubljajd, ker tako zgodnje vremenske nezgode morajo vaacega strahom napolniti, da se ne uresuiCi' esodepolni: hodiemihi, eras tibil
Vabilo k veselici, katerd napravi bralno dru-Stvo v Zvoniku pod milim nebom v nedeljo 26. maja 1878. Program: ¦ 1. „GovorB, 2. flSlav«ev speva ugl. Avg. Leban. 3. aPrava sirota," dekfamacija. 4. nJa-dransko morje". 6. „Pri zibelki" ugl K. Masek: '6. nLahko noC", ugl. Zupan. 7. „Po§teua deklica*, Sajo-igra. ZaCetek ob 3. uri popoldne. Vstopnirta k besedi 20 novtwV. Po besedi pies. K obilni udele2bi uljudao vabi                                                                Odbbr.   •
Obdni sbor vinorejskega druStva v Kam-nji dne 19. t. m., je bil dobro obiskovfcn in vdele^ilo se je poducljivega govora g. prof. Pov5e-ta prav mnogo poslusalcev; bila je prava gnjeca. v sicer prostorni solski dvorani. Govor je obsegal, kakose ima ravnati s terto po leti, kako se ima maudatf, kako se ima fay-nati z vinsko prazno po^odo, da ostane Cista iazdrava, kako Be imajo trte 2vepljati. Po koncanem govoru osti li so druSiveniki v dvorani in potem ko je gospod A. Favetti razloiil zbranim namen dmfitva, void se je novi odbor.
Kot predseduik je izbran enoglasno obce spo-Stovani Skriljsk^ Japan gosp. A. Favetti, v odbor pa sledeti gg.: Hilarij Zorn, kaplan; g. Star-nad, naduCitelj; g. ValiC iupanvsi trijeiz Kamnja, g. Rustja Ant. posestnik is Skrijj h. St. 13, in g. Lozer, iupan Vertovinski.
Imena novo izbranih moL nanvdajajo gotovo nado, da ft bo zo^et o^ivelo druStveno delovanje, saj je
pokrajina, v kterej ima to vinorejsko druStvo svoj de-lokrog, prav bogato obdaijena z vsem, kar treba za vspeSno vinorejo, in ravno ta je, ktera edina more pripomoci k boljM bodocnosti ondotnih prebivalcev, kterim je pa5 iz serca 2eleti boljSih casov od sedanjih. Zato pa, omikani rodoljubi izpod Cavna, ziveci mej jiarodom, ki Vam je sedaj izrocil krmilo drnStva, opra-viclte vam castno lzroCeno zaapanje in neustrasljivo delajte, da se tudi pod Cavnom zboljsa vinoreja; saj 8 tem bodete silno veliko koristili vaSej ozji domovini in njej pomagati je naj lepSe delo vsakega rodoljuba!! Ravno vinorejska druStva zaraovejo naj vefc storiti za vinorejo, kakor nam kaze droStvo DornberSko.
Is Eanala nam poroiajo, da so taiuosnji pevci ntpravili novodoslemn g. okr, aodniku dr. T u I a r-ju oa ve&r dn« 19. t m. prav lepo serenado — katera to je po tem spremenila v veselo vrtno zabavo, tra-jajoto skoro do mlade zore. Lepa pomladanska nod je bila improvkiraoi veielici jako ugodna. Nadejati se je, da bo znal gosp, soduik po vrednosti ceniti ziy bras simpatije, ki so inu ga domaei rodo|iubi poklo-nili in da se m bo tako osorno zavijal v plasc svo-jega vzviienega dostojanstva — kakor se je o svojem iasu kedo drugi.
Boleaem ¡ St. Andrefi, o katcri nam je zad-njid porocal veleStovani gosp. doktor Rafael Rojic, zacela se je razSh jati tudi po drugih vaseh gOiiSke okolice in ktfe svojo moL posebno na joini strani tega okraja. V Rabijah in Sovodnjah je nekda prav mnogo bolmkov, pa tudi v Peel, Rupi, Mirnu, Ore-hovjji, Biljah in dragod; tudi v Gorici se je u2e pri-kazaU. V Sovodnjah se je zarad bolczni zacasno* za-prla ljudska Sola.—Napadeni ljudje se veflnoma kma-lo ozdravijo, vendar pa jib je tudi nekoliko po prav kratki bolezni umerlo — v 48 in tudi v 24 urah, — GoriSki zdravniki s predsednikom {zdravstvene komi-sije, dr. Z a d r o m v_ed irde, da je bolezen hujSa, nego jo je g. dr. Rojic oznatil,—namrec am i 1 i a r i a", pa vendar ne najhujse baze. Take epidemije Se ni bi-lo v naSih krajih—pac pa se je bolezen uze poprej pokazala v poaameznih primerljajih; vFurlaniji jo pac tudi uze poznajo kot epidemijo, Svojo domovino ima ¡ zgornji Italiji, posebno okoli Verona in Mantove.— Kar ni Se drugih nadlog zadosta—pa Se epidemije nas plaSijo.
Monte Re se dandanes tolikrat clta po itali-janskib casnikih, da ljudje radovedni popraiujejo, kje se ta gora nahaja. Omenjeno je le bilo v Socl, da se naSim Italijanom poljubi vsa geographicna imena prekerScevati in italijanciti, da bi nasi kraji poprej za italijo zreli postali. Zacetnik vsemu temu je Antonini s& svojo knjigo: II Friuli orientate, Milano 1865. Ce odpremo torej to knjigo raodrosti, najdemo, da se tarn imenuje Nanos Monte Be, Triglav Tricorno, Cersa perst Monte JFerc, Sne2nik Monte Nevoso Jamlje (Ja-miano) Ammianum, Topoljan Apulejanum, Schwarzen-eck Nigrignam itd. itd.—Zakaj pa je kerstil Antoni-oi Nanos za Monte Ke? Pavel Diakon pripoveduje v svoji langobarSki zgodoviui (II. cp. 8), da ko je Al-boin se svojim Ijudbtvom do meje Italije priSel, Set je na visoko goro in vzival iazgled po Italiji. Zaradi tega.se je imenovala ta gora od tedaj „Kraljeva gora14 (Mous regis) Ali je ta gora morda denaSnji Nanos? Vsakemu je znano, da z Nanosa nij kaj prilezen raz-¦gled po Italiji, pa&pa poIstri(prim:D.r Bizzaro, Sar-cofago dissotterrato a Cividale pg. 14, nota2). Dalje je znano, da so Sli Langobardi iz gorenje Pannonije Lez EoroSko v Italijo, a ne po vipavski dolini in Pa-Tel D. pripoveduje, da so hitro potem, ko so mejo prekoracili v Cedadu stali, torej je moral biti „Mous regis" prav blizo Cedada. Iz tega sklepajo pametni zgodoviuarji, da je ta gora naS Mataj ur (0. Vi-viaui. Storia dei fatti dei Longobardi, Udine 1826, pg. 74, nota 1).—Toliko o temeljitosti naSih Italijan-LiLev in o njih italijanomaniji.
Manzano, Francesco conte di, misli v kratkem Casu izdati sedmi zvezek svoje frijulske zgodovine „An-nali dei Friuli", obsegajoS dobo od 1420—1789. Per-vih Sest zvezkov je priSlo v Vidmu na svetlo 1858— 1868. Manzanova zgodovina je, ce ravno v annalisti-ini obliki pisana, najobSirneje delo te verste in obsega marsikaj, kar ne spada strogo k frijulski zgodoviui. Manzano je jako priden in tudi vesten kompilator, ki je skerbno poiskal vsa data, ki se tifiejo Friulskega, in ja priobcii v svojih annalih. Zlasti hvalevredno na sjegoyi kniigi je to, da ima pod certo polno kultur-historiCnih notic in topogiaphiSkih pojasnenj. Za ta oddelek je porabil cedajskegazgodovinarja Nicolettija, ki je umerl 20. aprila 1596. Pisal je vefi knjig ofri-julski zgodoviui zatasaakvilejskih patriiarhov, ki so pa vse le ¡ rokopisu ostale. Ta Micoletti piSe med dru-gim, da so za casa patrijarhov po frijulskih vaseh veliko bolj stovenski govorili, nego furlanski, ker ta jezik je bil takrat Se ne omikan zlodonec („il lin-guagio slavo era assai pia usato nei villaggi diquello she la favella forlana, allora incolta e d' un ingrato suono." Manzano, Anuali II. pg. 111).
Ker nasi nevedni Italtjaui tako radi zabavljajo Cez naS jezik, naj je opomtiimo tuk<<j, kaj piSe njih pervi sploSni zgodovicar Cania (Storia- univ. VII.
pg. 16).) o Slovanih: ta loro lingua, benche da al-cuni per il cnmulo di consonanti offerto dagli scritti loro siano indotti a crederla stranamente dura, e soa-vissima, pieghevole all* ac^ento della passione, maschia e soda, popolare e forbita, e ricchissima nelia sua grammatical
Vabilo k IV. oWnemuzboru, aU6iteljskega dru-Stva za slovenski Staler8, kateri bode v torek po bin-koStib, 11. junija 1878 v Ljutomeru. (Zacetek ob 8 uri zjutraj v sobi 1. realke.
Dnevni red: L Nagovor predsednika; II. Poro-Cilo tajnika; III. PoroLUo blagajnika in polaganje ra-cuna od 15. avgusta 1876 do 1. junija 1S78; IV. Vo-litev 3 pregledovalcev racuna; V. Pogovor o bodoCem delovanju druStva in doloievanje o visokosti dmStvene letnine. VI. Dolocevanje druStv^nega sedeza in kraja za bodoci obini zbor. VII. Vulitev predsednika in 14 odbornikov. VIII. Predlogi in nasveti posameznih udov.
Na fast udeleznikom 4. oMncgazbora BU4itelj-skega druStva za slovenski Stajer1* v Ljutomeru pri-rcdi podpisani odbor sledece: XabinkoStnipandeljek: I. Zabavo s pet j em in godbo (v pivarni ob 4. uri popotdue). II. Skupno razveseljevanje v Litalnici (zvecer.) Na binkoStiti torek: HI. Skup-ni izlet k sviliB g. Zemljifia nad Ljutomer /a raz-gledovanje Ijntomerskc okolice ob 7. uri zjutraj. IV. Skupni obed v Litalniri ob 11. uri zjutraj. Vsem p. n. udom na§»ga druStva in tudi drugim domoljub-nira gospodom utfteljem, kateri ne bodo utegnili biti navzoci pri naSi skup§(ini, bodi pa za razvitek na.se-ga solstva velevazno ^Ufiiteljsko druStvo za slovenski gtajer" t o p 1 o priporoc:eno.
Prvi, namreL udje naj izvolijo druLtvo tudi stem podpirati, da bodo pri priliki poravnali dolzno letniuo (za leto 1878—50 kr.) in pa druge mogoce zaostale zneske (n. pr. naroCnina „Sloveaskega UOitelja"): v&i diiigi naj -se izvolijo pa kot novi udje k nam pridru-ziti. Vsem naSim prijateljem naj bod'2 tudi priporoLe-na po naSem druStvu izdaiia J) b t n a zgodovina" (c. 25 kr.) in „K o c c n o v z o m 1 j c p i s* (c. 15 kr.)
DruStvo bode svoje pretrgano delovanje (s pre-nehanjem izdajaiija Iastnega organa) v ugodnih okoli-sCinah z o p e t nadaljevalo. Zato prosi vse pod-pore svojih somiSljencev. NaSc geslo je in ostane: „Vse za blagor slovenskega Solstva!"
V Ljutomeru 15. maja 1878. Odbor BU6iteIjskega druStva za slovenski ytajer.*
Novo knjigo o Bolgarih je izdal T e p 1 o w „Materialy dlja statistiki Bolgarij, Trakij i 3lake<lonij.K Iz te povzamemo, da prebiva v nekdanjih vilajetih Tu-na(Donava), Drinopolje, Solun in Monastir 4,096.000 Bolgarov, 3^5000 Gerkov, 141800 Armencev, 88800 Romanov in Kuro-Vlahov, 41300 Serbov, 18240 Jti-dov," 11325 Rusov, 4700 Nenicev; dalje po priliki 238000 Albancev, 300000 Pomakov (mohamedanskih Bolgarov) 120000 Cigano'., 90000 Cerkesov, 43:100 Tatarov.—Vseh Bolgarov v Evropi je : 5,120.000 (ha Rumunskem .500000, vRusiji 97032, v Avstriji 26920.) V Bolgariji in Trakiji (brez Carigrada) prebiva 4,767.400 Nemohamedancev in le 1,774.900Mohamedancev.
LISTKICA tJREDI!fI§TVA ; Gg. tlopisnikom iz Berij, z braniike doline, iz Benetk in Trstn: Danes se nam je tvrtrina zagatila; ne zamerite, da snio morali za  prihodnjiS   odlozttt.
Ivan, preljubi Ivan!  Z Bogom!   Zemljica,  1 Tvoj prezgodnji grob krije, bodi Ti rahla!
2alujo6i prijatelj F. C.
Poslanica.
Ha grobu Ivana Furlauija iz Rifeuberga umer-lega dne 17. maja 1878.
Nerailp sinert pretergala je nit znljenja raoiu, ki je bii mnogo prezgodaj odtegnjen .svojej druzini, svojim mnogim prijateljem in vsem znancem.
Ivana Furlauija ni vect
Kako bndko donijo te besede! kako tuzno ee odmevajo v sercih vseh njegovih pdjateljev, ki zgubo na prezgodujem njegovem grobu objokujemo.
Njegove cednosti vse naStevati mi v tem brit-kem trenutku nij mogo^e.
Med nami rojenega, poznali in spoStovali smo ga kot pravega ppStenjaka.
Leta 1862. zavezala ga je goreca, odkritosrfina ljubezen v zakon z bitjem, ki mu je to ljubezen vra-calo in tezavno pot iiijenja s cvetkami tiosilo,
Vsi smo prorokovali zaljubljencema zdravje, sre-Co in dolgo zivijenje.
Toda Bogu je drugage dopadlo I—
Po malo letih sreCnega dru^inskega zivljenja po-grabila je nemila smert njegovo soprogo—vbogo Loj-ziko!—pustivSi v spomin tri vboge sirotice.
PoroCil se je v drugo, ter povernil sirotam skerbno mater.
Vboga Lojzikal perva ljubljenka, ga je hotelaso-pet videti.—-
Danas sta oba v nebesib zdru2ena, milo objema-je se po dolgej locltvi. To ginljivo podobo mi pred-ofuje otozna fantazijal
Vnet domorodec, skerben oce, dragi prijatelj, spoltovani moiak nam je vzet v cvetu svojega liv-ljenja!
Javna zalivala.
Rnjniki msgr. Janez Globocnik, knezonadskofov tajnik, bil je pri zavarovalnem drustv'u BGresbam8 za 4000 goldinarjcv na smert zavarovan.
Podpisani spriLujemt da sem po glavnem z'ap-topniku drustvenem v Ljubljani — g. Valenticu Zescbko-tu zavarovani znesek tocno prijel. Zatorej ?e omenjenemu drustvu tukaj javno zahvaljujem, ter je obiinstvu gorko priporoCam.
V Gorici (he ft. maja 1878
Joiet MaiUHie,
vodja mal. semeiiiS^a.
V  lualem semeniSfi .so na prodaj razne re^i po rajnkrm Mous. Janezu (iloboriiiku 0 pondeljkih in cVtertkih se bodo oinenjene red ogledovale in oddajale.
ObkerbniStvo m. semen.
Dunajska borza.	
Knotuf drz. doljj r btnkotcih   .   .   .   • Kttotni Art.. Aol% t srebru   .   ,   .   .   • ZlaU rcnta.........• lhtit) dri. posnj.b    ...'..,-Akeijft narodrtc tiknke     .,...¦ K red it lie akcijo   ......... London ............	,         23 imija fisf gi. :<;> kr. ft»  n  —     n 7!   „ yo     „ 114  „  ......     „ 7W „  —     „ 217   „  7.'.     „ l-'l   n   if»      » 10&  „   20     „ » „ h   „ 5   » 70     „
Napol............. C. kr. cekini   .   .   .   ,......	
Oznanilo.
V Lokavcit pri Ajdovsfiini prtLne dne 3. junija 1878 ob. 11. uri zjutraj prostovoljna javna dra^ba (kaut) vsega blaga ktcro je zapustil rajnki tamosnjifi Cast. gosp. vikar Andrcj Jug*
Le-to naznanja prcCast. tluhovSCini in dru-gemu si. obfiinstvu, da bi v obilnem §tevilu k dra^bi prisli.
2alujoLa rodbini.
MI DURUM!) milM
najpotrebnejSedoniaec orodje, kakor: /Jiee za kavo in jedi, no2e in vilice itd. itd.
Od konkurzru'gti o«krbni»tva prcd knitkim na nid prisle veliko atigleske tovamn za, britani.ja-srsbro smo dobili po/.iv, naj vse izdelkc iz britfti ija-srohra, ki jih pri n»3 v zatogi inmmo, zit nmjheno odskodriiiio pnjtoza in 7j dclarake plaOo darnjemo.
Ako se- vposiji- znesek all tudi prnti por/etju ccne. ki je pri vsucem izdelku oznacena. samo za povrmtor troskov prevoza \z Anglrikega na Dunaj in majhcn del delavske place, dobode vsakdo le-to
9V zaatonj: "^Q
6 kom. britaaija-»ref'erat!! ilJC Z» jpdi, 6 kum. b»« t»-kov.h iliC Za kaVO, »«a^* li k-.,tB«.t--w. iw'.^Ja proj t\i. fi. a »oi»;  .tune  T.Wh   12   kOIUatloV
vkupe............gi. 2,35
6 kom. br»{»08i*-»r*t.rn.h nailliznih noieV x »ng>ikimi o»trin*»i. 0 kua. Ut Uk. viljj, *kip« 12 k«m.. kateri *n p.-fi »:au s; .». t-«-yi z.i«j vseh 12 vkupe gl. 3.40
1 zajemalka za niIekottc«k«mM.prfj«:. 3.«iajgl. 1.30
1           „            „   jUhO,   wciit vr»t«. it. tJuboy-fC«
brit4Rij».*r«br«. prej gli. *. Zdig.....gl. 1,80
Polrg tega elegamni svcvniki, par po gold. I.—, 2,—, 2.50. 3.—; tase po kr. 30, T5. fey, gld. 1.40; rn: j>lke )sa kavo ali caj po gld. 2.—, 2.50. 3—. 4.—; svccmkt r roei, par po gl. fe.;»0, 10.50, 14.—, 'JO.—; sladkorne pu-sice po gld. 2.~, 5,t»o. ¦{.—, oX-M, ~.--; ^ladkorne sip-nice po kr. 40, 73, 90, gld. 1,—; sklenice za ki* in olje po gid. 2.50, 3.feO, 4.23. 6.; pusice za surovo maslo po kr. 95, gl. 1.70, 2.SO, 4.23. 4. ter so mnogobrojni izdelki,
MT Posebnega pozora vredno: ~^)m
6 komadov numiznih DOzeT, z najtinejaimi rofaji iz britanija-srebra. 7. angleskitui jekleiumi ostrinami. y komadov bas takovih vilie, 6 komadov tezkih izvrstnih zlie za jedi, 6 komadov bai takovih ilic za kavo, v
elegantaej kaseti od barauna, vkupe 24 komadov, ki ro prej stali brez kasete gald. 13.—. stane zdaj s ka^eto gold. 6.40.
Te stvari so izdelane iz najfinejSfga britanija-srebra in se od pravega 13 Iomega srenra ceio po oletnej rabi ne dajo razlikovati. ter garantiramo, da njih barra o-itane bela.
Tudi damo vsakemu dettar nazaj, ako ma nai noi ali ilka ocrnita ali orumenita*
&&* Haslov: "^m
Jntaimia-Hiilfara-llieieriaie"
Wien, Babenbargerstrasse 1.
izomtelj m pdiovoiw urfOnik; 4N1W iTAtfUASU* — Tiikar; M^W4HG ¡ GoriiT