gosp dar brtnišk in naro Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 14. oktobra 1863. Gospodarske stvari. Razstava v Ljubljani. Tretja je ta razstava, ki jo imamo v Ljubljani, pa v tem razločna od prvih dveh, da ne obsega samo s a djal temuč tudi druge vrtne in poljske pridelke in še mar-sikak prav za prav obrtnijsk izdelek, ki je več ali manj v zvezi s kmetijstvom, in pa tudi gospodarsko orodje. ~ — WV.JWV. y — -- r------— -----j Prva razstava bila je leta 1846, druga leta 1847 v obeli se je^razstavilo večidel samo sadje, le malo druzih pridelkov je bilo vmes. Posihmal ni bilo nobene razstave več. V vélikem zboru leta 1858 je dr. B 1 e i-weis nas veto val kmetijski družbi, naj napravi zopet razstavo, pa naj jo razširi tudi na poljske pridelke itd. Zbor je potrdil njegov predlog; al prišle so zaporedoma pošlje sadju neugodne letine, da ni bilo upanja da se kaj prida v razstavo. Letos se je kazalo bolje, in zopet e sprožil to stvar ; odbor je pritrdil, in ker je letina ila mila. se ie napravila razstava, ktera se je odprla oktobra. hvali Vsak, kdor ogleda razstavo, jo kar obsega, temuč tudi zavoljo lepe vredbe pa ne o tem i njene Nas , ki imamo še obé prvi razstavi v dobrem spominu, še najbolj to razveseljuje, da vidimo očitno velik napredek v gospodarstvu kranjskem. ako primer jamo prvi razstavi s to tretjo. To ve- selje pa ne gré samo temu, da v letošnji razstavi nahajamo na pol veče število razstavnikov, kakor jih je bilo v prvi, kajti žalostnega srca pogrešamo mnogo gospodarjev gosposkih in kmetiških, ki niso nič ne vemo ali mi- v razstavo poslali, pa bi bili lahko; slijo, da nimajo nič vrednega pokazati, ali pa zato, ker jim ni mar za take naprave, ki so vendar gotova pri- pomoć za povzdigo domaćega gospodarstva. Naše veselje nad letošnjo razstavo ni tedaj toliko zavoljo većega števila razstavnikov, kakor najbolj zavoljo tega da v razstavljenih rečéh vidimo lep napredek > naše dežele, za ktero nekteri nimajo grajo in črt. Stopite v razstavo dobre besede, ampak delke, izdelke m orodie, in pa poglejte pri- če ste pošteni, rekli boste: lepo, dobro! Poglejte sadje : ali ni mnogo najžlah-nejih plemen vmes ? Poglejte žita in druge sadove : ali ki pričajo, da tudi tacih niso izvrstne , ali ni mnogo Kranjec si prilastuje, kar slovi i, rvi po širocem svetu ? Po- glejte zlasti svi Ine pridelke, pa ozrite se po deželi, kjer se dandanašnji že na sto in sto tisoč murv goji : ali ni to napredek, da je veselje? Poglejte kmetijsko orodje : če že domači naši Ijudje izdelujejo izvrstne lušivnice za koruzo, Škoporeznice, pluge itd.: ali ni to znamenje, da jih tudi prodajo po deželi in da tedaj-- dobre gospodarske mašine niso več bela vrana na Kranj- *; Pozneje Se nekoliko. skem ? Bog obvari, da bi se s tem hotli nespodobno šopiriti in bahati, — le to hoćemo s tem pritrditi, da kranjska dežela ni več tako zanemarjena, kakor jo nekteri ali iz nevednosti ali še bolj iz hudobije trobijo po svetu ! Danes hočemo svojim bravcem le povedati, kdo je kaj razstavil in koliko različnih stvari; kaj je razstavil, o tem se bo vprihodnje govorilo na drobno, pa povedalo tudi, kako so sodili sodniki. sledeči vrsti so poslali razstavniki svoje pridelke ali izdelke ; pridjana številka kaže, koliko različnih stvari je kdo poslal v razstavo : Gosp. Lovro Pintar, fajmošter na Březnici . . 130*) Gospodar Jernej Pintar pri sv. Tomažu v selski fari 148 Gosp. Andrej Stamcar, učitelj v Selcih .... 34 Gospodar Andrej Net na Kokrici poleg Kranja . 162 ,, France Bizjak iz Dobrovské fare ... 19 Gospod Martin Kosin, vrtnar v Ljubljani . . . ,, Anton Lakner v Ljubljani...... ,, Mat. Fine, posestnik in zdravnik v Ljubljani 44 ,, dr. Savinšek, grajšak v Metliki .... 11 ,, Anton Homač, predsednik kmet. poddružnice metliške v Zagradcu........14 Gospodar Jernej Pogačnik iz Ovsiš......17 Kmetijska družba ljubljanska iz svojega vrta . . 52 Gospod Anton Urbas, fajmošter iz Zagorja . . . Gospodar Anton Planine iz Boštanja..... Gospod Nace Kutnar, fajmošter iz Boštanja . . . ,, France Koušca iz Planine...... ,, Janez Brence, fajmošter na Uncu . . . ,, Janez Hladnik na Uncu....... „ Anton Jeršan na Uncu....... „ Martin Povlošič in Planine......4 „ Friderik Koren iz Planine...... „ Matija Koren iz Planine.......26 „ Alojzi Krunauer iz Grada planinskega . . ,, Jože Seunig, grajšak iz Bokalec . ... 43 „ Simen Zark, trgovec v Krškem .... „ L. vitez Gutmansthal B., grajšak iz Boštanja 40 Kmetijska poddružnica Ipavska.......92 Gospod Blaž Marolt iz Planine....... „ Jožef Rudež, predsednik poddružnice kmetijske v Ribnici............55 Poddružnica kmetijska kamniška iz Rašič ... 43 Gospod Martin Potočnik, učitelj v Zalilogu ... 56 „ Andrej^Malič, posestnik v Ljubljani . . 25 „ Ferd. Smidt, posestnik iz Siške .... 68 Kmetijska poddružnica idrijska.......72 Gospod Anton Križaj v Ljubljani...... „ Janez Podrekar, trgovec iz Kamnika . . „ dr. Jožef Orel v Ljubljani . . . ... 31 328 Gospod Janez Leskovec, posestnik v Idrii . . . ,, Franc Kos, vrtnar v Ljubljani..... ,, Fidelis Terpinc, predsednik kmetijske družbe in grajsak na Fužinah .......34 „ France Viktor pl. Langer, grajscak iz Pogane na Dolenskem..........57 Gospodar Janez Remec iz zgornjih Berenk . . . Gospod Jožef Zalar, posestnik v Ljubljani . . . Samostan č. o. Frančiškanov v Ljubljani .... Gospod Janez Millier, posestnik v Ljubljani . . . „ Vencel Stedry, posestnik v Ljubljani . . 7 ,, Matevž Schreiner, posestnik v Ljubljani . Gospodar Janez Vodnik, mlinar iz Dola .... Gospod France Gojob, posestnik iz Vrhnike . . Gospodar France Skofic iz Pole, kantona radoljšk. Gospá pl. Ivana Hoffern, grajšakinja na Brdu . . 36 Kmetijska poddružnica boštanjska...... Gospod Edmund Terpin, trgovec v Ljubljani . . ,, Karl Gresel, grajsak v Trebnem .... 36 ,, Jožef grof Barbo, grajsak v Rakovniku . 12 Poddružnica bistriška na Notranjskem.....26 Gospod Juri Pajk, posestnik v Ljubljani .... 52 „ dr. Dollar, grajsak v Kotu na Dolenskem ,, Andrej Brus, posestnik v Ljubljani . . . „ Pavl Auer, ,, „ ... „ Karl Voltman, ,, ,, ... ,, Primož Hudovernik, posestnik v Ljubljani „ Rihard Janežič, posestnik v Ljubljani . . „ Franc Ks. Souvan, trgovec v Ljubljani . . ,, Pavl Skale, posestnik in učenik živinozdravilstva v Ljubljani ...........12 Gospodar Primož Padar iz Golovca...... Gospod Češko, fabrikant v Ljubljani..... „ Friderik Homan, posestnik v Radolici . . 11 „ Peter Lasnik, trgovec v Ljubljani ... 10 ,, Alojzi Toniutti, fabrikant v l ij ubij ani . . ,, Sim en Hrubý, vrtnar v Ljubljani .... „ Seitz, trgovec v Ljubljani......2 ,, Pavle Kropivšek iz Semnika pri Zagorji . ,, Janez Quandest, agent iz Maribora . . . Fabrika za domače sukno in koce gosp. Fid. Terpinca in Jož. Pleiweisa v Udmatu....... Parni mlin za moko v Ljubljani.......11 Poddružnica kmetijska radoljška ......31 Vse te reci so na mestnem strelišču na ogled postavljene tako, da v dvorani pri tleh se kmetijsko orodje vidi domá za prodaj nar ej eno od gosp. Skale-ta in Koprivšek-a, ali pa v tuj ih deželah izde-lano, pa tù le na ogled razpostavljeno po gosp. Fidelu Terpincu, gosp. And. Maliču itd. V prvem nadstropji prva dvorana kaže vrtne in poljske pridelke, svilne in volnate izdelke in nektere druge obrtnijske, v drugi dvorani se odlikuje najbolj sadje na kakih 1200 ličnih taljerčkih. Vse je tako primerno in tako okusno izloženo in sestavljeno , da vsak občuduje krasno izložbo. To je delo gosp. M a 1 i č a in gosp. L a s n i k a , ki sta se res v tem vrdovanji mojstra skazala. Al s tem, da oko zadovoljno gleda po dvoranah, ni stvar še bila pri kraji; treba je bilo, da se poglavni namen razstave doseže , to je , da razstavniki sadja pa tudi ogledovavci, kteri želé v razstavi se podučiti, izvedó prave njegove imena. Pri toliko obilosti raznih, zlasti jabelčnih plemen se pač lahko vé, da je bilo z imenovanjem (klasifikacijo) toliko več delà, ker mnogo sadja je prišlo brez imena, mnogo z napačnim imenom. Gospoda pater Benvenut in Andrej Fleišman, naša najbolj izurjena sadjo-znanca, ki sta že v obeh prvih razstavah največ delala o tem, sta tudi zdaj to težavno delo prevzela in dovršila tako, da je le celó malo sadja še brez imena ostalo, ko se je odprla razstava, in je zdaj po velikem njunem trudu že vse gotovo. Gospoda Schmidt in J. Seunig sta jima bila sèm ter tjè na pomoč. Vrtnar kmetijske družbe in učenci so imeli lepo priliko se učiti marsikaj, učenca Kotiarota in Kuneja so gospodje dobro rabili za pisarije. Ker se imajo izvrstnim razstavnikom častne pisma in sreberne svetinje sadjorejeem kme-tiškega in učiteljskega stanů podeliti, so izvoljeni posebni odseki, ki bojo sodili izloženo blago. Ker bo razsodba k koncu razstave gotova, jo bomo brž ko ne že danes teden mogli naznaniti. Hišni gospodarji bi se morali zavarovati ognja Vsako leto se dosti sliši o požarih ; toliko kot letos se še malokdaj. Kmetijska družba v Gradcu je pred letom razposlala poddružnicam v pretres : V Ali naj bi se primorali ali pa na prosto voljo prepustilo vsakemu posestniku, da se zavaruje in v družbo s v. Flo-rijana stopi ali ne". Tedaj vse poddružnice, kolikor je meni znano, so razsodile, da naj se prosti volji prepusti: ali se hočejo ali nočejo zavarovati. Ker pa letos toliko pogorelcev hodi z beraško palico po svetu, in razun tega nam še c. k. okraj na gosposka skoraj vsak teden po dvoje in troje dekretov za pogorelce pošilja, da človek zares ne vé, kaj s tem početi, ako noče po- milovanja vrednega ljudstva nadlegovati, in ker pri vsem tem je občna takošna pomoč sila slaba onemu, potřebuje, kakor mi je nek pošten ki J° človek povedal, ker ? papir itd. tudi stroškov prizadene : me vse to sili tisk nekoliko besedic sprožiti vspeha. V ) ce prav 7 kakor vem brez Naše ljudstvo je tako radodarno in usmiljeno pri da ne vsem tem, da je z obilnimi davki obloženo iz Gradca, Dunaj a in drugih kronovin našega cesarstva, temuč celó iz Belgije itd. nam dohajajo pogorelci. Tako smo dan na dan včasih nadlegovani. — Ko sem nedavnej svojega plačila si pri dobrosrčnih župnijanih (farmanih) iskal ? to je, na svoji beri bil, sta v pogorelca pred menoj hodila eni vasi vedno dva z vrečami, da me je zares sram bilo. Naj nihče ne misli reveže zatiram, Bog obvari ! da saj sem trdega srca in HHHHHHH| HJH^H ob- iskujejo. Al od sile je, kar se godi! — Moja pokojna mati so ponoći vstajali in ognjišča gledat hodili, kadar-koli so sumili, da sestre ne bi bile varno spravile ognja bodi si v peči ali na komenu; pa vendar je leta 1834 v se- vse z živino vred pogorelo danjih časih , ko se mnogokrat ne le s tobakom ogenj kaj hoćemo še zatrosi ali celó iz peklenske hudobije brezvestni iz-vržek človeŠtva sam rad zanese parmo in tako vso vas vpepeli ! Po moji misli tu ni druge pomoči, kakor da se po-sestnikom hiš zapové zavarovanje po določbi deželnih zborov, potem se pa ob enem kakor hišna dacija tudi ta asekuracija prejema. Ako vsi posestniki hiš_ pristo- Pij'0' - , nosti. To si pa vsakteri lahko prihrani, plača eden k većemu 10 kr. za 100 gold, vred- ako par lotov tobaka manj popije. Ako je drugih ukazov, zakaj takih sila potrebnih ni? Kuharov. leta 1852 sprožii to misel v ob- Vrednik „Novic" je prvi, že enem zboru kranjske kmetijske družbe; ona je potrdila ta predlog. Družba ga je poslala na Dunaj c. kr. ministerstvu; vrednik „Novic" je «e osebno govoril o tej zadevi s tadanjim ministrom Bacli-om, al ni ga bila volja take asekuracije se ne more nihče siliti. da v „ustavni državi" vpeljati, če», Vrednik mu je odgovoril, da Švicarji imajo še dosti več svobodě v svojih deželah, in vendar so ondi posestniki prisiljeni, da si zavarujejo svoje pohiatva. Vse ni niČ pomagalo log kmetijske družbe ni bil potrjen. pred- Vred. 329 Starinske stvari. predstavljali s kanjino glavo. Je ne opominjajo simboličnom pomenu sokola. » Južnemu sokolu 117 équités, j ah £1 C Si j s6 velita : sokola (Rigveda 118). I UÊtÎÊÊÊKtÊII ■ Vzrok tega simbola prav umno razlaga učeni Prichard : bol, kan ja (Weber „Indische Literaturgeschickte u 195). welche man angibt ? ,,Als Ursache, ^auch : Habicht, Sperber, Geier, Weihe u. s. w.) den egiptischen Sonnengottern Hor us und Osiris geweiht gewesen, griindet sich auf die Beobachtung des kuhnen Fl u g e s, den dieser Vogel ^^vu ^ ^ ** « ^ ohne durch deren Strahlen verblendet zu werden" (Dar-stellung der egiptischen Mythol. deutsch von Haymann Gori smo čuli, da samica kan ja je pri Egip-čanih bila simbol matere, ravno tako v indijskih po- warum der F al ke vestih vidimo çakhunas m sokole službo mater opravljati in braniti v pušcavi novorojenega deteta die Sonne nimmt II, 270). V neki iztočni pesmi primerja na čistini (im Freien) stojec lovec izhajajoče solnce: sokolu. (Jolowicz ,,der poet. Orient" str. 147. vGeburt der Sa- Jcunt ala). Na retranskih spomenicih nahajamo na darilni skledi solnčnega boga Radegosta: kronanega jastreba ([Masch, fig. 46.) na drugi skledi (fig. 44) zopet tega ptiča z runskim napisom: „Radegast tie. (Creuzer Syrnb. 3. Aufl. L. zv. str. 221). Iz bistrega pogleda sokolovega se dá razložiti prilika pri Evsebiju (Praep. Evang. 1, 10): „Bog ima glavo sokolovo", ker, kakor sokol, iz največe višine zagleda reči in stvari v globočini, tako Bog vidi vse z visokih nebes v globočinah zemeljskih. Posebno svet je bil sokol Egipčanom ; kdor je Ravno tako ima solnčni bog Nimis = Names, NaraoŠj Weidengott, Apollo vofxíog na vampu jastreba da ti ali sokola {Masek, fig. 7.) dokazov dovolj ptiči so tudi v slovanski mitologii imeli svoje mesto in čeŠčenje. (Dal. prih.) Kratko časno borilo. Je bii sokola ubil, je bil na smrt kaznovan; sokol tempeljska žival; francozki učenjaki so našli kamnitne posode, v kterih so sokoli bili hranjeni. (Descrip. de I Egyp. ant iq. Vol. I. p. 32.) Od kvadrata oklenjeni sokol je bil simbol boginje egiptovske Athor, ktero Fritsch tolmači z: „das abso- Spomini na děda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. Spisal J. Zavoj s ček. 9 po kteri se pride na drugi svet. Jama, ^ ^ - -, — -------- --------- „—--------Dolgo sem izpraševal, k e cl aj se bo djalo na sv. Ber- lute Sein" (Entzifferung der egypt. Hier oglypken, Leipzig narda dan. Ded so mi namreč obetali, da bode tačas 1828 stran 22). Tudi v germanski mitologii je bil v Zatičini semenj, in da mi bodo klobuček kupili, sokol simbol solnea, ker Freya, sestra solnčnega kako sem bil norostno vesel, ko je přišel sv. Bernard! i—^ sokolovo srajco: „fjadrhamr" Ne samo zavoljo tega, ker so mi djali, da mi bodo ku- 7\r.,+7> << ooi ui~i___i_ i. „ .i _ •____i ____j._____ i _ • • Freyra, ima Germ. Myth « str. 22). pili klobuk tak v,„v™, w „v, v, „v. ^yv.v. — . —y. ^ ^ ^ ťiii mvuiiiv, tttiv , da bode imel kitast motvoz z lepimi Ravno tako je v slovanski mitologii sokol bil bingeljci, temuč zato, ker so mi bili tudi obljubili po- solnčni simbol, in sokole, kakor tudi kregulje kazati véliki grad, kjer so njega dni stanovali menihi (Sperber) so gojili v svetih, bogovom posvećenih logih (Kralodvorsk. rokop. ed. Svoboda, str. 73, 81). V. srbskih in sicer tako dolgo, kakor od Zatičine do doma. narodnih pesmih se junaki pogostoma imenujejo koli ? s 0- Precej dolgo se hodi od mojega doma do Zatičine ft ■■ I Na tem dolgem potu so mi povedali ded marsikaj. Ko sva posebno: Jug Bagdan z deveterimi svojimi sini: šla memo znamenja pri cesti, kazali so mi li U 1 I^V^O^^llW • U KA ^ u^^ititl MU VAU * V> X ill X Jugo viči, ki so padli na Kosovem polji. Pa tudi jastreb (Habicht) in njegov manji rod: kregulj (Sperber) sta bila solncu posvećena ptiča, in sicer pri Egipčanih (Jablonski „Pantk. Aegypt" P. da ima lentám zloděj zaklad spravljen poldeveto brazdo globoko , kterega so nekdaj ljudje pred turškimi tolovaji skrili : tam sem moral gledati spušičast kamen, kamor lib. 2. cap. 2); Grki so ga celó imenovali 7) isoaŠi( svetec je bil atribut solnčnega boga Apolona. hodi bojè sam hudič koso klepat; tam je bil zopet prêlaz, na kterem so (ded) bili gredé se sv. Kuma ope-šali : tam sva šla zopet memo krčme 7 7 ki kjer so ni ze 77 í sencana nekdaj mogel buša Egipćani so glavam svojih božanstev pridevali pe- gredé iz Bučke morali sivemu juncu roti jastrebove, pri Homeru (Odyss. XV. 526) pa nog prestavljati, vina in kruha kupiti se jastreb tudi veli: bistri posel Apolonov. Ravno hrvaška, mar bi bil jaz vino sam izpil" ; tam so mi tako je pri Persih j as tr e b bil simbol solnčnega božan- zopet kazali tište tri hraste, kjer so nekdaj ob eni čez stva Mitra s a, in v skrivnosti službe in častja mitro- polnoči sove oponašali itd. ^ * * * ii« * * ^ ________. A ) .«X - ----— ^--- vega vpelj ani udje so se veleli: jastrebi. Ko prideva že blizo Zatičine, mi kažejo ded s trš- piter Jastreb (asturus) se veli po latinském tudi acci- likovko: „Lej tam-le na strani, le-una vas je véliko OXVTTtSQOV bistroperec, Schnellflieger. sansk. : açuptara — berzopterec Crnelo. Njega dni je bila velika kuga po svetu; črna kuga se Je Pri Slovanih je bil posebno kragulj (asturus msus, da Bog nas varuj reklo. Tačas je bilo v Crnelem hudo 7 Sperber) po ruski : k o p č i k (prirneri slovenski s k o p e c vultur, Geier) češčen. 7 7 Nek so mu ze rekli 7 77 vaščan je treska" — ta ie bil bil ne vem v naše kraje, kupčevaje daleč po svetu. kako prvi zanesel kugo Crnelem ni Ravno tako je kanja (vultur, Geier), sansk. çena bil še nihče za kugo bolán. Žberó se Črnelci in pra- (staroslov. skop ec somp ip — sôp) novoslov. tudi: vélik 1 VJJU . „i UAI1IX1 UU111U , X-'OrOl OUOCUJC UllClJM voj. xvu^v, bil simbol solnčnih božanstev. ki jo je oni prinesel iz tujega, in preden bo osem in vijo: Pomrli bomo; naši sosedje imajo že vsi kugo imenovan O XV vy jJ Kš Kj j X 1JJL Kj 11 v V Mi 1JL j KJ1± Ol 111 KJKJL O U 1 11 V; 11 1 11 KJ KJ U CA/11 O U Ks V • JL».a J v J v víia ^iiíivuva a Egipćani so mislili, da med konjuhi ni s am ce v, štirideset ur, bomo jo temuč 7 da ; .- . so same samice, ktere iztočni veter ob- že mi imeli. Dajmo 7 zagradimo rodoviti. Zato je kanja postala v egipški hierogliíiki si vas nihče okoli v vas. in okoli da ne bo mogel nihče iz vaši ; simbol matere (Hor ap olio, Hierogl. posvećena „ Neithi" 11) 7 in je bila boginji življenja, ktero so si Tako se ubranimo črni kugi. Kadar bo minula, odprerno zopet vas, da bodo hodili drugi noter, mi pa vèn". * 330 Dolgo so imeli Crnelci vas ograjeno. Kuge ni bilo, je namrec na vrtu pred svojo hišo prav lepe hruške* Crnelo pa je še zmirom ograjeno; nikogar ni bilo viditi Nekega popoldne ravno gnoj iz hleva kida, ko pride ven. Ljudje okoli so si pravili: „Grozno se smrti bojé j ki so tako zagrajeni, že leto in dan". Kar se zasliši glas opát sprehajaje se memo. 77 kako imate lepe hruške" s hribča nad vasjo: „Pomagaj, pomagaj! ako je dunjčarja in gleda na drvó. se kje kak člověk živ." Ko ograjo poderó, najdejo vse Ornelce mrtve, samo eden ie bil na-pol ziv nagovori opát Ka- pa bi bil dobre so pravi na to Kadunjčar. 77 Lepe so lepe 7 res a 77 gospod še tisti ^skorej umri, ker ni imel ne enkrat kaj v usta popraš uje opat oče u< Ali so kaj dobre ?" Tudi y> dj ati. vWikVJ. VJ U1U1X , »Vi «1 .iVJ vuiii i.v * *JlK>UfA> j^U^XCfcOLXJV^ - „Po-kus-je - plavi Ce se člověk bolj ogibuje in boji smrti,.prej ga kajti hruškám se je zares djalo „pokusje Kako jim je pa imé?" u zadene. pravi Kadunjčar, 77 jim je ime, pravim"? Kako reče opat nevoljen, da ga kmet i ili bil Prideva v Zatičino. Semnja ne bom popisoval; saj tika in namesto, da bi mu povedal, kako se hruškám tak, kakor vsak semenj: prodajalci so robo hva- pravi, veli mu jih pokusiti. ? vsak je imel najboljo ; kupci pa so grajali in nap- pravi vdrugič Kadunjčar. »i, p o ku sj e čnosti iskali, nazadnje pa vendar ki Je bil stavil, hvalil svojo zidano „ruobo" kupili. Se Ribnican, Opat je šel jezen prec rekši Tako se ništa pobogala. , to je pa vendar odveč, J° Je 7 da poje 77 ko šetar se je pridušal, da ima krava (ktere popred še ni- okoli kamenja razpo- da me moji podložniki tako grdo tikajo, in še ne po- vedó, kar prašam. Kadunjčar pa je bolj hitel gnoj ki zvon v zvonici Me- dati m ni vidil) Je godrnjal: „Ne vem y ali so gospod danes ušesa da si zimka, vsako pot po dve latvici kam posodili, kaj-li, dvakrat sem jim povedal, pa menda mléka. Kar bi bilo o mojem dedu povedati, morda je še niso slišali". to, da so klobuk do zadnje dlačice pred ogledali in ocu- 7 predno so ga kupili, in da so klobučarju devet- šterske kali krat povedali, da svet ne zná vec klobukov delati. Kmali mu pride pisanje, da mora od hiše 7 klo- pristavice, kamor hoče, v kloštru ne marajo za Kupivši klobuk šli so mi razkazovat gradů 7 ko jaz, gledali to je, so ga sami nekdanji klošter. Se bolj pa enkrat od zdolej, enkrat od tega, enkrat od tega ogla. govoril? Kako je to? tacega pristavnika, ki opata ne spoštuje, temuč pre-vzetno govori ž njim. Kadunjčar pa je debelo gledal kadaj sem jaz prevzetno in si mislil: „Za božji cas ! Tudi v cerkev sva šla, in kor sva ogledala 7 kjer so menihi svoj „diđel-dej" peli, kakor so govorili ded. v klošter. Mislil Naglo obuje pražnje čevlje in leti doli čez kamenje Dosti so mi pravili o menihih, med družim to-le: je: 77 Moram vendar pozvediti, zakaj menihi so bili pobožni ljudje, tudi ljudém so bili dobri; se na pol na stran in je me po svetu gonijo". Al vratar se je jezno držal, obrnil ----—i — — rekel: „Ňe------- smete noter več jaz jim ne vem kaj reci. Al bili so gospoda, gospoda „I lepo vas prosim, kaj sem pa naredil za Božjo voljo pa je vsa neumna saj zastopis boš sam vidil, ako boš kaj gospoda je otrocja ; praša Kadunjčar in kislo se drži. svetu. Lej ! tukaj-le je bil nek Vehatov gospod časa čevlje trgal po tem ven" — pravi klošterski vratar. 77 Ne smem, pa je sveten ni htel dobro storiti, da bi , pobil duhoven, Bog Kadunjčar gré žalostěn domů. Ravno v tistem času se je bilo razglasilo da me- OVClCUj - XII 11LG1 UUU1U u lui I l/l, Ud Ul- Mil UUUU Y Cil, JLl/dVllU V LlOLCill UČIO U. Í5C JO U1IU Irti^iaOilV , XXXVy mu daj nebesa, zdaj je že odgovor dal — ta je přisel nihi veliko denarja obetajo tistemu, ki bi se dal po včasih domů, ko sem še jaz za kravami létal, pa je vrvi v jamo spustiti, da bi potlej povedal kaj je na taval samosno po hosti, po gncevji, po pecevji, po raz- dnu. valinah in pešceninah z veliko zeleno cehto na koku in skrabáca jcainu , U.C* Ml JJ VJ tiCJ JJM V , •CV<-VJ J ^ celi okolici si ni nihče upal noter ; vsak se je bal ki je kamenje va-njo pobiral. Kamenje vsake vrste, črni-kasto, belo, rudeče, pravijo, da stanuje v tacih podzemeljskill O JLVJL Ci KJCl^Cl y XVI. pi Cl V Xj U y UCi O LCilJL LIJ V tailli \J W luknjah. Kadunjčar je pa djal sam pri sebi: 77 Hember rujavo, pisano; vse vprek je deval te! hudo je, če se sam vrag iz pekla člověka loti 7 v torbo. Jaz sem ga gledal včasi izpod kakega topola in ne mara 7 da sem si mislil: „0, kako si ti na svetu neumen v Je V se huje 7 ako mora člověk z babo in z suknji. Mar bi po poti hodil in Boga hvalil svoji 7 ni treba po trnji in po skali hoditi. kamen pridovati?" Al kaj V ce da vendar otroci gol po božjem svetu kobácati; še slaběji je potlej ko polž, ta vsaj hišo seboj nosi. Morda pa hudir ni tako hud, morda se dá preprositi ; 3n priaovati r% da bi bil koga ujel, ce ie nuair ni, rua Tako kakor ta Vehatov gospod je bojè vsa gospoda Ako bi šel v jamo, dobil bom denarjev saj se ne pomnim, hudir ni, tudi mene ne bo. da si bom 7 čez plot v klošter. neumna, m tudi menihi so bili taki. čega kamenja pobirat, zelišča trgat, eno tako kakor oslak — tako kakor črnilec, ki po hosti raste — tako kakor tisti smrdljivi divji kozel, ki med maŠami raste in ki je ranjek HelČek Matice živino zdravil ž njim vse tako so znaŠali. pohajkovali z rožami, najdejo v Brezovščekovi hosti, se še dandanes lahko vidi, samo da je malo zavlečena. Tukaj-le gori je Brezo vščeko va hosta, je mikalo iz vediti UUJtž V OCl ^uopuua XI IV KJ Ul OC1 V I Cl ULI U , UUUll MUI11 U. Cil cl i J C V , WO> oi UUU1 Hodili so tudi ta- lahko lastno streho napravil, ali pa se bodo dali ome- 4-1 11 y y j • • • 1 J j • 1 • t • yf * I • • 1 # } ščati in mi bodo pustili hišo, kakor jo imam zdaj. Zopet spodveže stremeni in jo prasne čez mejo in 77 Nič ne bo , nic!" vpije vratar nad-i. „Bo, bo! u Nekdaj 7 le-uno jamo ki odgovori Kadunjčar in pnpoveko so tudi tako po hosti duje, kaj bi zdaj rad. Vratar ni rekel ne bev ne mev, ampak je šel opata prašat. K vsi sreči je bil opat zve- dalen mož. Jezen je bil na Kadunjčarja, V se bolj ga vidiš? — (kažejo mi ded proti severo-vzhodu). Lé-uni je bogat dedec že od njega dni. tedaj jama. v jami'je bil nekdaj 7 kaj je v njegovi hosti menihe, in vsi svetujejo 7 da jami Popraša druge stare naj se kmet za zdaj se v bica, in prostorček ; kakor Je iz- pnstavi pusti ako a V 1 piAOUj CV1VV7 gré v JCIL±JL\J* Kadunjčar gré vesel domu. Vendar skrbelo ga je v jamo od tod se je še globoče vidilo v zemljo. Izbica pa se je že zasula, samo jama je še. Vèn in vèn so hodili zatiški menihi lesèm koso bili jamo izvohali; menda že boljega opravka niso kaj bo ako ga škrat zagrabi. Al tolažil se je : potem imeli. „Kaj je nek notri?" ki bi šel gledat, nekaj veliko denarja malo ^ „Naj bodo pa gospodje v kloštru od mene odgovor daj ali". Iz vseh zvonikov poberó vrvi po zatiški in po šent- djali so in obetali tistemu, viški fari. Znesó vkup poveznike in vse, kar je bilo iz ne vem ze ko- To se ve, da so aenarja prevec imen, ki so za take reči ponujali. Niso vedili, koliko člověk za imeli liko. ga polovičar trpi, predno ga dobi. Bil je pa nek Kadunjčar, klošterski podložen se je bil menihom zameril tako ki vlakna v tri gubé spletenega. To se vé, da ni šio samo A A1 ^ r* n n A Trn A C«f AH1 pred jamo na kupček, ampak le za denarje se vse stori ako Je v se tako nespametno. ; ki Snide se na tisti dan velika množica ljudi in me-nihov. Privozlajo na koncu vrvi křepelec; ta křepelec J^ XilUUlUUllX Zi Cl ili U JL JL 1 iai\U J VA Ci SO g cl hteii iz hiše je okobalil Kadunjčar, z eno roko se je držal za vrv, izpoditi. Vjezil pa jih je bil prav po nedolžnem. imel z eno pa malo motvoz, ki je bila k zvončeku napeljana, da hteli iz hiše 331 da bi přec pozvonil, kadar bi ga grabil Bog nas so bili trije kmetje iz naše okolice pri okrajnem uradu t zloděj za stegno, in da bi ga potem možje v Kranjski gori, kamor so bili pozvani o neki pravdni varuj tlacanje, kterim je bilo vrv izpuščati, na beli dan po reci. tegnili Spuščajo. Kmali se utopi Ivadunj Neki izmed teh kmetov mi je danes z veselim licem pripovedoval : „Ko je okrajni načelnik zapazil kalo je vrvi, dovezali so drug dolg 7 Poldrugo uro je jama požirala vrvi. Kar je jela lahka temo. Zmanj- da smo Slovenci, je začel z nami slovensko govoriti in tako dalje, in govoril je tako gladko in jasno, kakor predižnik na 7 7 leci. Zeló zeló nas je to veselilo, in s presrčno željo prihajati in možje so rekli: Zdaj je na dnu. Pol ure smo se vrnili domů, naj bi se tudi pri nas kmali čula boj so měnili, morda se čakali, kadaj bo zvonček pel mu je kaj přiměřilo. „Vlecite Potlej so pa slovenska beseda po uradnicah ! Slava gosp. Levičniku nkaj u povedó menihi in molzli so zopet vrvi iz zemlje, stavim okrajnemu predstojniku v Kranjski gori !" 7 Jaz pri- se Nazaduje prije zdi Kadunj vesel, samo bled in upaden na svojem krepelc ves 77 Kaj je 7 da si tako bled? prašajo menihi kaj bi ne bil bled, ko bi bil kmali tepen a 77 Kdo Bog daj, da bi bili uradi, ki so ustanovljeni le zavoljo ljudstva, kmali povsod tako vredjeni, kakor jih ljudstvo potřebuje. Srce mora člověka boleti, ako sliši in vidi, da se mora kmet pri svoji gosposki napenjati z jezikom, ki ga le za silo lomi in celó malo pa bi te bil tepel? Tako je bilo přišel na drug svet. Tam ravno tako solnee sije • i i • r7 i • • viv i v ume poveduje Kadunjčar: ,,Po vrvi sem ko 7 kako se trudi, da bi se naposled pa pogosto še le prave besede spomnil 7 reci mora: ,,I wass nit auf 7 nas pomladi. Zemlja j zelene travnike, vrbovje raste pri sem lep po gladki krivi strugi, Lepi mladi kosci so kosili pa V se lep od nase. Vidil in tako , Ko 7 taje z'sog'n!" (ne vem nemški povedati). Zatoraj je tirjatva, da naj uradniki v slovenskih krajih slovenski jezik umejo , gotovo pravična in vljudna. Ministerstvo ko v malih nebesih. je tudi pred dvema letoma zapovedalo, naj se uradniki ob vodi, ki teče so mene so mi koso in so me prosili, da su 11ÍCJ.J.C ogledali, dali onega jezika uau^^, ivi u.ac%vawvJ«i tedne raneji;' strašna suša poletna je dosti pripomogla beseda slovenski razlaga. Pa čudi se in strmi svet! v j TI •• 1 1 i i v • • i i • i j+11»v vi* v • • vi Ili TldTl#l# in temu. od lanskega. Pravijo, da bo letošnje vino dosti dosti boljše Kuharov. Šoli, sopin se 7 nemška kultura. Molili smo nemški, kr Koroška. Iz belaške okolice 4 okt. F. V. Šanski nauk izpraševal se nemški, le Štiri vprašanja so bile slovenske (Koroski Slovenci pri kranjski gosposki.) dné 7 V se u. m. slabeje se je godilo ostalim predme tom ; ne ene slovenske knjige ni bilo viditi v šoli. Pre pevalo se pa ni ne nemški ne slovenski, kajti po besedah učitelja, ki je bil zarad petja pobaran, otroci Iz Tomitia okt. nimajo grla za petje ! Izurjenih pevcev po našem v naši čitavnici „mala beseda'*, za Zadnji dan septembra je bila ktera bi se imela prav prav beseda malih" imenovati. Deklamovalo je mnenji menda ni treba podučevati. Zategadel je pa deklic po 10 do 12 let starih te-le poezije: tudi cerkveno petje slabo. Mislili smo da v nas Je kaka nemila osoda med „Cimbre" zanesla. Ni čuda tedaj 7 da je šola zeló prazna. Gosp. katehetu sicer ni zameriti kajti je rojen Nemec, temveč je hvale vreden ,Danici" Cegnarjevo, 2. „Ljubezen" Vilharjevo, 3. „Cbelarčik", spisal Cegnar, 4. „Deček in cvetlica", zložil Parapat y ker 5. „Roža med trnjem" Cegnarjevo, in y Praprotnikovo se Domovino". Govorile so vse tako čisto, razločno in slovenščine učí; le samo to ga prosimo, da v čisto slo- občutljivo, da so vsi pričujoči bili močno navdušeni : venskih krajih ne zabi slovenskih otrok, temveč jim nikdo ni od teh mladih Slovenkic pričakoval kaj tacega. 7 tudi saj nektere drobtinice slovenščine milostljivo poděli. V pohvalo je čitavnica podarila vsaki majhno knjižico Gosp. učitelj pa je rojen Slovenec, al slovenske otroke priporočivši jim, naj ostanejo zmiraj vrle Slovenke. Da je bila beseda bolj ugledna, sta jo Načela in zvršila 2 v tujem jeziku podučuje. Dasiravno že prileten 7 naj bi saj čisto slovenske otroke slovenski učil, kajti učenik odraščena mladenča deklamovaje prvi „Pevčevo kletev" je zavoljo šole na svetu, ne pa šola zavoljo učenika. Sendvidski. iz Smihela nad Pliberkom okt. po (Jegnarjevem převodu, in zadnji „Prvo ljubezen Preširnovem spisu, tako da je bilo v vsem skupaj po de- Oznanite klamacij. Med deklamovanjem je bilo petje, kakor vsa-Novice"^ našim ljudém veliko nesrečo, ktera je kikrat. Da te tominske mladice tako dobro deklamujejo, pri besedi, kjer so ub ôhh naše sosedne Crnjane zadela preteklega mesca! Kakor vsako leto, pride tudi letos kvaterno nedeljo pride od tod, ker so bile mnogokrat druge poslušaje tudi same za deklamovanje navdušile obilna množica ljudi iz vseh krajev na shod v Crno. se. Čitavnica pa, viditi jih tako unete, jim je priskrbela Okoli petih popoldne se zasliši strašni krič: „Gori! — dvomesečne teoretične in praktične učbe iz dekiamato-pri Faketu gori!" In se še ljudje prav zvedili niso, rike. Letos je deklamovalo v naši čitavnici že 12 deklic nekteri od straha, nekteri pa tudi od preobilne pijace; mnogovrstne starosti, od 10. do 20. leta. Razveseliven bil je že veči in najlepši del vasi v plamenu. Začne dokaz, da domača stvar pri krásnem spolu tukaj lepo vriši. se zdaj silna stiska v ozki vasi. Vse tijo gasit, pa žalibog! gasilnega orodja ni precej rokah, na sisalko se spravi mož 7 ki Nekteri hi- pri m živo klije. sneto nerodno vodil; nekteri nosijo iz gorečih hiš, kler jih ogenj ne přežene; pa tudi dosti jih pride, je njeno cev pre- do-ne Iz Podrage nad Ipavo 5. kimovca. Z. A. Sila nas zene 7 gasit ne 7 ampak sramota ! prišli so krast. Veliko vinokupci, in vas kakor že več let da se obrnemo do vas, predragi gorenski prijazno vabimo, da pridite tudi letos nam po vino , kterega smo obilo reči, ktere so ubogi pogorelci s toliko nevarnostjo ognju oteli, so odnesli brezvestni tatinski grabeži. Z visocega stolpa kliče mili glas zvonov ljudi v pomoč, — kliče e se do 10 gold, kvinc. Ce, ljubi Gorenci, nimate z tako milo, tako tužno, da bi se Člověk jokal. uname tudi cerkev. Zdaj skoči rudeč petelin tudi na streho visocega stolpa, kakor bi se hotel maščevati nad , ki so ljudi tako milo na pomoč klicali. Le nekoliko minut, in lepi stolp je vès v plamenu. Mili přidělali in prav prav dobrega. Cena naše kapljice je od denarjem priti po vino, pridite z drugimi poljskimi pri-delki namesti denarja. Nam je strašna suša vse polje popalila, tedaj nam dobro dojde tudi živež, in tako pomagano nam, pa tudi morebiti vstrežemo vam. je Zato zvonoví sklepam vrstice te, da rečem glas zvonov pa žalostním farmanom še zmiraj na ušesa Pridi Gorenec; Pridi po vino ! Vabi Vipavec V gorko dolino doni. Peli so sami sebi mrtvaško pesem y ker ze okoli izpod Mihovskega grada na Dolenskem okt. šestih se raztopita manjša zvonová, okoli sedmih pa treši težki veliki zvon na spodnji strop, po ulicah se pa za- sliši glasni jok in žalostni stok. malo urah je pogo- Po stari navadi vam povem, da po Dolenskem se je bila letošnja trgatev en teden pred sv. Mihelom pričela dovršila se je pa v saboto pred roženkr. nedeljo. Vi- 7 relo 24 hiš s poslopji vred. Le malo posestnikov je bilo zavarovanih. Pogorela je tudi cerkev in cerkveni Hl HH dosti domače norejci so, kjer ni bilo toče 7 prav veseli, ker dobili so to Clovek sicer ni nobeden zgorel, pa zgorelo je toliko dobrega mošta, da jim soclov zmanjkuje , jim ni po volji, da je tako po nizki ceni ; vedro se ga Je otel živali, zgorela Je zastavica, Ktere se nince ni ugann. uocni sum je , cia je kdo nalašč zažgai ; verjetno je to , ker so o začetku málokdo kaj. Kako se je ogenj pričel vsa krma, žito, oblačila .Ie lahko po gold. kupi. Pri nas na Gorijancih je še ktere nihče ni uganil. Občni sum je 7 7 da zmiraj zavoljo živinske kuge straža ; po dva kmetiška moža morata podnevi in ponoći na straži stati. Al za- ognja bile cevi zamašene 7 skoz ktere vaščanom stu- denčnica priteka. Da tudi severna vas ni pogorela se moramo voljo tacih straž bi bila že zdavnej lahko cela naša dežela okužena, ker pri vsem tem tirajo gonjači od hrvaške meje po stranskihpotih mnoge krdela pre-šičev, ovác, kozlov in goved; čmu tedaj ubozega kmeta po stražah mučiti ? *) 0. Lepstanski. posebno zahvaliti opravniku mošeničkih fužin gosp. Punzengruber-ju in njegovim kovačem. Vso hvalo pa tudi prečastitemu črnskemu fajmoštru gosp. Dolžanu, ki so se pri ognju pogumno obnašali, sanemu je bila od 9. na 10. dne septembra mesca popa tudi zdaj pri delenji milih darov med pogorelce dosti noči kobila s špičastim komatom in z drugo konjsko Iz Krškega okraja. (Prošnja in darilo.) Podpi- skrbi in sitnosti imajo. Sleherni hoče največ imeti. Svet z nehvaležnostjo plačuje! opravo z vozičkom vred ukradena. Kobila je 6 let stara srcem zdaj v Crni okoli 40 družin zime pričakuje. Pogorele so jim hiše , žito in klaja ; obleke so Slovenci ! s težkim kacih 15 pesti visoka , železne barve ( Eisenschimmel) 7 y rep I ■■ JI malo oteli; zgorelo jim je svetišče, zvonovi so se raztopili le z malim cingelcem zdaj stari cerkveni strežaj žalostné po životu le malo sivkasta, sicer bolj crne dlake , je pa na koncu skoraj popolnoma bel. Na vozičku 7 ťarmane k Božji službi kliče. Slovenci, ki imate usmi- ljeno srce y gotovo tudi revnih Crnjanov v toliki stiski zapustili ne bote. Prebivavci sosednih far so že mnogo darovali, bodi jim prisrčna hvala! „Bili so usmiljeni; bodo *) Dokler svet stoji, se pregrešujejo ljudje zoper božje in gospo-skine zapovedi; zato pa vendar zapovedi niso ne napačne, ne nepotrebne. Drobnica se sme iz Hrvaškega na odlocenih krajih na Kranjsko goniti, ako se ondi po ukazu dobro 7 gotovo pa tudi usmiljenje dosegli Sumljivo je pa Hrvaškega , da kakor pravite po kih potih m^HI izpere. ^^^^^ise goni živina iz Prosimo Vas lepo, da to tudi Nek danji Crnjan. naznanite c. kr takim tihotapeem pot zapazi me »ki gosposk da Vred 333 (Steierwagerl) je bil spleten koš, višnjev, kakor nebo ; in mestnega zbora povabila tuđi društvo čitav zđolej kakor zadej na sori v podobi kacic okovan ? in naše kter enega v rajncem učitelju jezika slovenskega spoštuje jih prvakov. Pričakovati je, da pride mnogo kovanje z zelenkasto barvo převlečeno ; vse skup nad 205 gold, vrednosti. — Kdor bi kje kaj takega zasledil, udov čitavnice k temu obhajilu, pri kterem se bo prvi ga lepo prosim, naj podpisanemu ali pa kaki c. k. go- krat v stolni cerkvi pela Riharjeva slovenska črna sposki naznani, in ako dobim kobilo in voziček nazaj mu obljubim dvajset goldinarjev dařila. masa Tako se bo ob enem obhajal dvojni spomin. Matica slovenska v Turčianskem sv. Martinu v Janez Yizler Slovakii po pismu od 22. sept. želí s prihodnj naso gruntni posestnik na Gmajni hiSna st. 11 v raski matico stopiti v kolo slovstvene vzájemnosti in zaméno fari, krskem kantonn (Gurkfeld) na Dolenskem. spis0v in knjig. Občespoštovani tukajšni advokat gosp. dr. M a- t. m. po večletni bolehnosti v Iz Precloselj poleg Kranja 8. oktobra. Kakor dobra mati skrbi za svoje otročice, tako skrbno se od t IH ^^HH MH ■ rade ^i/X U JL KS JL g^A IA KJ Y VJ V V l/JL V/VJL W J t/UVXV KJ A. A. JL JLJL KJ V^ V/ Vfc V V V Novice" ozirajo na ljudske šole in popisujejo 61. letu K 11 kar se godi v njih íauc , rva i oo c^vju.1 v ujni , kajti dobro Vedo , vac* J.1C4I - jo' au^o ^ v lui ^ iv j pi a^uiujc ťuiciiii^u svujc pu omiko naroda se opira blagor domovine. Naj tedaj roke (zlato svatbo) po Ljubljani dobroznana babica Ma da svoj starosti umri na Danes (v torek) praznuje 501 et svoje po povem j Bilo Je da tudi mi smo 31. avgusta obhaj ali vesel dan. rij a Grasel s svojim v tukajšni ljudski šoli očitno izpraševanje, ženim c. kr. uradnikom ; on je star 75 let možem Jožefom Graselnom, doslu vpričo vec Častitih poslušavcev. Prav izvrstno so otroci močán in ima še vse zobé, ona pa je v vseh predmetih odgovarjali. Ne bom dragih bravcev nadlegoval s drobnim popisom šolske preskušnje, pove- vendar moram, kako dobro se počuti šola, ? pa se 67 let stara, tudi dati pa jim vrsta in nima še nobenega sivega lasa. Graselka je tedaj ena tistih srečnih žen, kteri zakon ni sivih las dělal, možu njenemu pa tudi zakon ako stoji pod krilom takega moža, naš gosp. Anton baron Z ois, za vse pravo in dobro ni bil košak, da bi kakor so ljubljeni se bil kak zob odkrhnil. Menda jih njima ni dosti pai v vneti posestnik tukajšne grajščine brdske. V nedeljo Ljublj Iz Trsta se nam piše, da tisti gospod ki ga V X j^V^O^O L111IX tUl\ajOil^ ^ 1 OiJ Oui 11V-/ KJ 1. ▼ JL o. KA JLJ V/ W • JL 1 O ICI U KJ AI CV 111 JJIOU j KACA HOll ^ KJ O KJ KA. y XVI g < sept. po kršanskem nauku so povabili k sebi v gostje Francozje imenujejo D e b rau (Debró), in ki je po spo tukajŠno duhovščino s učenikom vred in pa vseh tistih ročilu cesarja Napoleona poslance meksikanske iz Pa v zlate bukve; podělili so vsakemu otroku srebern goldinarsk tolarček, deseterim 29 otrok, ki so bili zapisani ?? novo tudi ,,Darek pridni mladosti", vsem drugim pa za leto 1864". Na obrazu se je otrocičem bralo pratiko kako srecni so bili. Kranj e c u sami Zapeli so prav lepo več pesem, Vodnikovo „Zadovoljni in Potocnikovo „Pridi Gorenec", ki so jih baron izvolili. Se pred začetkom šolskega leta riza spremil v Trst in jih představil nadvojvodu Ferdi- meksi- rodovine kranjske in se prav za prav rodil nandu Maksu, brez dvombe prihodnj emu cesarj kanskemu ? piše A loj z i Dob Gosp. Dobravec se med kterimi tudi „cesarsko", v Trstu, *oče in mati bila sta Kranjca; leta 1829 Ljublj dovršil gimnazij v Ko dovršil v Gradcu pravoslovje (jus), se je podal na Francozko; bistri gl bila tù sreča so dobrotljivi gospod podarili vès les dila tukajšna Šolska ? da drevesnica, v kteri se je ogra- Napoleon mu mila ; pošilj posebno prij bil sem ter udeležuj • % se cesar tudi dreves vsajenih, da se otroci lepo učé jih gojiti. je že precej vrednistva nekega francozkega časnika itd. Tako pod In tako je blagemu gosp. dobrotniku ta šola v veselje, celi pozná fari pa na veliki prid. francozkim imenom Kranj Dobravca svet ne » Hrušovski. Iz Ljubljane. Kmetijsko razstavo obiskujejo domači kme- in unanji prav pridno; v nedeljo jih je bilo 505 tiških gospodarjev je dosihmal bilo premalo viditi vendar bi ogled ravno njim najbolj korišten bil. ) in dné Novicar iz domaćih in ptujih dežel. državnem zboru je minister denarstva pr t. m. jo je obiskal tudi deželni glavar g. baron Codelli, žavne dohodk tekli teden poslancem izročil v prevdarek in sklep ; m troške za prihodnj 11. t. m. pa Njih ekscelencija gosp. baron Schloissnigg ces. namestnik ; oba je častno sprejel predsednik kmetijske družbe gosp. Fid. Terpinc in razstavni odbor, pondeljek popoldne je konec razstave. se iz se še ministrovega računa kaže, da ■■■ I I Vi b leto teg ? Ker kar troški dohodke Vstanovljenje više naše realke je potrjeno. zdaj še nismo imeli daj natanko ne vé zopet presegli za 33 milijon tuje minister, da se vpeljejo novi davki, ki jih do in 539.846 gold., nasve- Zemljišnih, hišnih in drugih nepo radred se utegne že prihodnji teden začeti. Kakor srednjih davkov si po ministrovem sporočilu vlada ne upa več povikšati, želí pa, da bi se za razmero teh davkov p o d 1 a g a. Novi nenavadni slišimo, je više realke ljubljanske željno pričakovalo 12 učencev, izmed kterih bi bila komaj 2 kam na tuje Šla v višo realko, druzih deset pa se ni vedilo kam obrniti, ali liki 1 v • • kupen j ali pa obrtnii ali naredila vsa drug davki, ki jih minister svetuje za prihodnj leto pisaru Še povemo, da se je dosedaj zapisalo 176 učencev gl Pri tej pri- slancem priporoča, naj jih potrdij v našo realko tretji razred. ? in sicer 87 v prví ? 56 v drugi (gi davek harač) po vlade in po so bil in 33 v mna, luxussteuer) in pa davek) Da se knjige, časniki in druge v poduk risanja kasi pridobiti 16 milij lina (gizd- | I H (razredni ali klasni tem trojnim davkom misli minister državni t in 115.200 gold namenjene stvari, ki jih je imelo nekdanje obrtnijsko društvo , obrnejo v prid, je poslednji družbeni odbor Gl davek ali gl naj plačuje vsak sklenil 7 naj se vse to izroči realki naši. Vodstvo te kakoršnega koli stanu, kdor je 16 šole bo tedaj prevzelo to obilno in dosti vredno zberko. službi , dopoldne ob 10. uri nicah, petek, 16. dné t. m. bo v šenklavški cerkvi slovesná mrtvaška > let star, naj je možk ali ženska, přemožen ali ne; izvzeti so le vojaki v invalidi, financna straža in stražniki pri jetniš- ? bogi samostani (kloštri) in pa ubogi, ki zive od masa po rajncem gospod prof. Fr. M e t e 1 k o -1 u. ' Komisija za uboge, ki je 27 siromašnih otrok, ki nimajo starišev in plaćaj o po 25 kraj milošnje. Od delavca, ki od dnine živi, noter do boga- : eni naj tina, ki ima milij y se deli glavnina v 3 vrste na leto ? eni po 50 kraj so pri rokodelcih v reji, 25. sept. v milodarno ustanovo po goldinarji. Oče plača za svoje da se v Metelkovo vzela, je pri tej priliki sklenila, w« li O^ž v spomin njegov prva delitev te milošine praznuje s slovesno črno mašo, in je razun predstojnikov rokodelskih na enkrat let stari in pri njem žive pa pob , eni pa otroke, ki so čez 16 tudi ta davek od OValX lil pi. 1 1JJC11I íliVV J pai tUVAA VM ^t* * v^v«. jih poslov, ki ga tudi plačajo. Ta davek se plača ka ga pobira in odrajta konec mesca 334 svečana 1864 davkarski gosposki; ona je odgovorna, dovoli na pósodo vzeti 100 milij da se plača; za pobiranje dobi 10 od 100 gold. Ta bi vlada poravnala državno primanjk gold ? davek je bií v našem cesarstvu leta 1802 po 30 krajc. milijonov gold.; 30 milijonov bi s kterimi od 33 lL vpeljan, pa je ali davek za povžite nehal leta 1829, ko so reči vpeljali zavžitnino (verzehrungssteuer). Zdaj ga gersko deželo obr ministerstvo zopet hoče vpeljati. Tega davka, ki je skupaj prevdarjen na 4 milijone in 813.000 gold, ima nila, da bi poplaćala ondi zaostalih davkov, potrebnim dnarja posodila za seme, orodje, živino; 12 milijonov misli minister obrniti za to, da ne bo več papirnatih deset y z 24 milij Vsi štajarska dežela plaćati za prihodnje leto 241.600 gld., na solnice vpisanega dolgá kranjska 110.800 gold., koroška 77.400 gold. itd. predlogi so bili izročeni posebnim odborom, da jih in pol pa poplaćati nekoliko omenjeni ministrovi J ^ " 7 ~ *---- - - © ~ — Drugi novi davek, ki zadeva bolj bogatine l/IU^l I1UVI UitVCiV , iVl Zjřiucva IL'UJJ uw^anuti j je iviuiijv iu j^/v/k^juli ííwuiu iiao v ciujcju ? JLVčHYU 111 JVČIJ. obilnina ali davek za obilstvo (luxussteuer) ; ta Zdaj zbornica poslancev pretresa postavo za dom vdarij in potem zboru nasvetujejo kako in kaj pre davek se odrajtuje od takih stvari, ki so čez potrebo y k P Ker SO v boli za hobotnost, gizdavost 7 krasoto. Ta davek naj volili Rumuni in Nemci poslance v držav delj ske m zboru zbor se odrajtuje od poslov in služabnikov, če ima en posamezen clovek več kot enega in kaka veča družina —... ..........—-----» U^urui ^uui , Jlh pride kmali 26 na Dunaj , in tako bota iz Erdeljskega več plača vsacega še po goldinarji več, nikoli pa za enega ne brati, je za vse cesarstvo določeno na 84.000 — /v « m mm -i 1 i « ii 11 i • • v • • « • t è kot dva posla; če ima uni dva posla ali ta tri posle, Sekulci nočejo priti /-v 11 V V V lv __1 _ J__ i O/1 i • li dva naroda v državnem zboru zastopana, ker Og in za vsacega po gold. če pa se vec, plača za Število rekrutov 7 ki se imajo za leto 1864 iz let 1843, 1842, 1841, 1840 in 1839 na- čež 10 gold, na leto. Dalje zadeva ta davek tudi vo- li o m atij Poli zmiraj zvonec nosijo; kaj pa bodo sto zove 7 ki so na peresih (kočije) ali so sploh za koči- rile vlade, še nobeden ne vé, in menda tudi še same jazenje; na od kočije Dunaji gld., v vseh mestih, ki imajo čez 10.000 ni gotov, kaj bi počel Pragi Trstu, Benetkah se plača ne: saj časniki francozki kažejo, da cesar Napoleon še do 5. m b se bo prebivavcev, po 6 gld. 7 čez kaj 2000 do 10.000 prebivavcev več zvedilo, ker na ta dan je sklican senat in državni po gold, za vse druge kraje pa po gold. Vrh po- slov in vozov naj se odrajtuje ta davek še od konj in zbor v Pariz kako in kaj ; kteremu bo cesar že moral povedati Rusij se pripravlja na hudo 7