Stev. 339
TUST, v četrtek 7. decembra 1911
Tedaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN tod cb Mdsijjh lo praznikUi ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutrtj. Fetamtfne 8ter. te prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih %ob»kax»ak ▼ Trs*n in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Fostcjni, Sad&ai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dor»berga itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 bolone. C&NH: Trgovinski in obrtni oglasi po G st. mm. semrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 3tO bL mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna Trsta K 'J. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-T&juaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^SdLnoata". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toSijivo v Trstu.
PINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!'
NAROČNINA ZNAŠA
»a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;diu
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Var»Snlna na ned«lj«k» istaaj« „BDIHOSTZ" ateat: u ••lo Uto Kroa 5-90, za pil 1«U Kron > 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«>-
vana pisma te ne (prejemajo In rokopisi oe oo vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ultoa Giorgla Galatti 2« (Naredni doai). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T'skarna .Ed'nort-, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trutu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnitnI račun Stev. 841-652. TELFFOfl St. 11-57

DRŽAVNI ZBOR
(Izvirno telefonično poročilo.)
DUNAJ 6. Med doŠlimi vlogami se nahaja interpelacija posl. dr. R y b a r a v zadevi izplačila nagrad onim uradnikom c. k. železniških uradnikov v Trstu, ki so se ob priliki pasivne resistence državnega uslužbenstva v Trstu izkazali s posebno „vnemo v službi".
Krščanski socijalci so vložili interpelacijo, v kateri poživljajo ministrskega predsednika, da naj poda sporazumno z ministrom zunanjih zadev jasno sliko zunanjega položaja in razmerja z obema zaveznicama v tro z vezi.
Socijalni demokrati so vložili interpelacijo, v kateri vprašujejo ministrskega predsednika, ali hoče vlada opozoriti vladajoče ■a to, da avstrijski narode žele najmir-nejših in najprijaznejših odnošajev napram Italiji in da bi vsak poskus bojne politike zadel na najstrastnejši odpor ljudstva in ljudskih zastopnikov.
Zbornično sejo je otvoril predsednik ob II. dopol.
Zbornica se je bavila s predlogo o skrbstvu in jo izročila odseku ter je začela nato prvo branje vladne predloge v zadevi kpreinembe rudarskega zakona. Ta novela is dve nadaljni manjši predlogi pristojbin-skopravnega značaja so bile tudi izročene •dseku.
Na to se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu posl. Kčrnerja o zapostavljanju čeških sodnikov.
Na koncu seje je dunajski posl. dr. H e i 11 n g e r poživljal v obliki vprašanja zborničnega predsednika, da naj izreče cesarju globoko zahvalo avstrijskih narodov za njegovo modro odločitev v konfliktu med ■kiistrom zunanjih zadev, grofom Aeren-thalom in bivšim šefom generalnega štaba, baronom Conradora-HGtzendorfom.
Predsednik je odklonil to vprašanje, češ 4a ta zadeva ne spada v kompetenco der-zavnega zbora.
Proračunski odsek.
DUNAJ 6. (Izv.) Proračunski odsek je pričel danes razpravo o Italijanski pravni fmkultetl.
Posl. P i 11 o n i je odločno protestiral Uroti temu, da bi se ta zadeva, ki Jo je odsek dogotovil že v prejšnji seji, skušala za-vlaievati kakorsiiebodi.
Posl. C o n c i je povdarjal, da se z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete edino le zopet vzpostavi italijansko posestno stasje. Par sto italijanskih dijakov ne more poitalijančiti milijonskega dunajskega mesta. Je le čin pravičnosti, če se odsek izreče za fakelteto.
Nato se oglasi k besedi nemški radi-kaleč posl. W o 1 f, in takoj se je pokazalo, 4a hočejo Nemci obstiuirati. Posl. W o 1 f je predlagal zaključek seje, ker pa je bil njegov predlog odklonjen, z 28 proti 6 glasovom, je govoril nato župan inomoški, posl, dr. E r l e r, ki je v pravem obstrukcijskem govoru z vso odločnostjo pobijal ustanovitev italijanske fakultete, pa naj se namerava ustanoviti fakulteta kjerkoli. To je čisto politična zahteva za katere uresničenje pač ni »kakor primeren sedanji čas z ozirom na aiaanji peložaj in zelo čudno razmerje, v katero se postavlja Italija napram Avstriji kot takoimenovana zaveznica.
Med Elerjevim govorom je odšlo več poslancev iz dvorane, in to priliko so hitro izrabili Nemci. Posl. Erler je hitro končal svoj goror ia takoj nato je zopet posl. Woif predlagal konec seje. Pri glasovanju o tem predlogu (23 proti 9 glasom) se je pokazalo, da odsek ni sklepčen, in načelnik je moral zaključiti sejo. Italijani so zopet imeli smolo.
V kuloarjih je potem prišlo do ostrih koiliktov med Nemci in Italijani, ki so •#tali Nemcem, da so prekršili dogovor med načelniki strar.k, ki je skleni!, da se danes reši v odseku predloga o italijanski fakulteti.
Nemški odpor proti italijanski fakulteti, kateremu so se pridružili tudi poslanci hrvatsko-siovenskega kluba, je videti popolnoma resen in zato stoji stvar glede rešitve vprašanja italijanske pravne fakultete precej slabo.
Odsek za državne nameščence.
DUNAJ 6. (Izv.) V odseku za državne aameščence se vedno bolj in bolj kaže razlika med stališčem vlade In poslancev v posameznih točkah uradniške predloge.
Mnenja se vedno bolj oddaljujejo vsaksebi in vlada se je baje že odločila, da zavrne predloge, ki jih je izdelal odsek. Treba bi bilo pač več mirnosti na strani poslancev, na strani vlade pa več popustljivosti. Če pa bodeta i odsek i vlada vztrajala vsak na svojem stališču, potem je pač gotovo, da bo cela stvar odgodena ad kalendas graecas.
Odsek se je bavil danes s §§ 82. in 83. vladne predloge, ki vsebujeta določbe glede premestitve uradništva. Minister notranjih zadev je vztrajal pri vladni zahtevi, da ima vlada polno svobodo v zadevi premeščanja uradnikov.
V	nadaljnem se je razpravljalo o onem delu predloge, ki tiče državne sluge.
Odsek za pomorsko plovstvo in rib.štvo.
DUNAJ 6. (Izv.) V današnji seji odseka za pomorsko plovstvo in ribištvo se je vršilo posvetovanje o vladnih predlogah v zadevi razširjenja zavarovanja za slučaj nezgode in bolezni na mornarje in pomorske ribiče.
Načelnik posl. D u 1 i b i ć je naznanil, da mu je sporočilo trgovinsko ministrstvo, da je že izdelan načrt zakona o pomorskem ribištvu, mornarski red se pa dogotovi v najkrajšem času. Treba je le še sporazuma z Ogrsko in potem predloži vlada obe predlogi zbornici.
Posl. dr. P i t a c c o je priporočal naj se naprosi vlada, da naj da odsekovim članom na razpolago zapisnike o enketi, ki se je vršila v zadevi zakona o pomorskem plovstvu.
Po kratki razpravi je bila generalna debata o obeh zakonskih predlogah končana in se je seja zaključila.
DUNAJ, 6. Današnja seja odseka za pomorsko plovitev in ribištvo je bila posebno zanimiva vsled boja v vprašanju, kateri poslanec naj dobi referat. Večina je bila za to, da prevzame referat posl. dr. R y -bar, dočim so pa Italijani pri strankah z vso močjo delali na to, da bi posl. dr. Ry-bar ne dobil tega referata, češ da so za pomorske stvari merodajni edino le dalmatinski poslanci ali pa primorski Italijani.
No, gospodje pa so se temeljito zmotili, kar jim bo popolnoma očividno dokazalo glasovanje v jutršnji seji.
Korupcija pri c. kr. državnih železnicah.
(Izvirno.)
DUNAJ, 6. Poslanec dr. Rybar je v današnji zbornični seji vložil o znani ko-rupcijski zadevi pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu povodom pasivne resistence državnih uslužbencev v Trstu ostro interpelacijo na železniškega ministra dr. Forstnerja, v kateri poživlja železniškega ministra, da se izjavi v tem, ali je znani odlok ravnateljstva državnih železnic v Trstu, o katerem je bilo že govora v nedeljski „Edinosti", avtentičen.
Na dalje vpraša interpelant ministra, kako more opravičiti to odredbo, ki tako zelo škoduje ugledu državnih uslužbencev in dobremu sporazumu med njimi.
Interpelacija citira znani odlok ravnateljstva državnih železnic, ki se glasi:
„C. kr. železniško ministrstvo je na tu-uradni predlog z odlokom z dne 8. novembra 1911, št. 27.841 — 13 izdalo pooblastilo, da se Vam izreče polno priznanje na Vaši vnemi v službi, ki ste jo pokazali v času tržaškega rezistenčnega gibanja, in se Vam prizna remuneracija v znesku K . . .
V	prijetnem položaju, da Vam naznanim to, Vas vabim, da dvignete priznano Vam remuneracijo pri ravnateljstveni blagajni.
Št. 45—2. — Trst, dne 15. novembra 1911.*
Interpelacija torej citira ta odlok in izvaja: Naj si že vladajo o smotrenosti pasivne resistence Še tako različna mnenja, vendar pa je treba priznati, da nikakor ni stvar na mestu, da se z denarnimi nagradami plačujejo ljudje, ki so nekolegijalno ravnali prod svojim tovarišem, in se tudi še v bodoče zapeljujejo k takemu ravnanju, kar je treba v interesu službe obsojati kar najstrožje.
S tem, da se za svojo vnemo v službi nagrađuje jo z denarjem oni uradniki, ki so povodom resistenčnega gibanja delali proti svojim tovarišem, se napravlja vtis, da niso
delali v zavesti, da vrše svojo dolžnost, temveč edino le v nadi, da si pridobe materijalnih dobičkov.
Interpelacijo sta podpisala izmed čeških poslancev tudi poslanca Burlval in Vojna.
Zbornični delovni program.
DUNAJ 6. (Izv.) V jutrašnji plenarni seji se bo vršilo drugo branje proračunskega provizorija. Po jutrašnji seji je potem pavza do ponedeljka, ko se bo zopet vršila plenarna seja.
Zbor parlamentarnih senijorjev je predlagal, da se skliče dne 14. dec. zvečer posebna plenarna seja v svrho volitev v delegacije.
Pred božičem bo rešen proračunski provizorij in pa najbrž tudi še predloga v zadevi zvišanja prejemkov državnih železničarjev. Nekatere stranke žele, da bi prišel pred božičem na vrsto tudi finančni zakon, brambni zakon in uradniške predloge, toda o tem bo zbor senijorjev še-ie sklepal prihodnje dni.
Zbornica bo najbrž zborovala do 20. decembra.
Zbor parlamentarnih senijorjev.
DUNAJ 6. (Izv.) V današnji seji zbora parlamentarnih senijorjev se je ministrski predsednik grof Sturgkh živo zavzemal za to, da bi se čim prej rešilo vprašanje italijanske pravne fakultete.
Skupna ministrska konferenca.
DUNAJ 6. (Izv.) Danes dopoldne se je začela v ministrstvu zunanjih zadev pod predsedstvom ministra zunanjih zadev, grofa Aerenthala, skupna ministrska konferenca, pri kateri so bili navzoči: oba skupna ministra, oba ministrska predsednika, oba finančna ministra in poveljnik mornarice.
Konferenca se je bavila s predpripravami za zasedanje delegacij, ki se vrši, kadar je nameravano, proti koncu meseca decembra na Dunaju. Delegacije se bodo bavile s skupnim proračunskim provizo-rijem.
Proti političnemu nasilju na Hrvatskem.
(Izvirno.)
DUNAJ 6. Danes zvečer se je vršil tu ob velikanski udeležbi javni shod, ki so ga sklicali hrvatsko-srbski državni poslanci, v svrho protesta proti političnemu nasilstvu na Hrvatskem.
Udeležili so se shoda poleg tisočglave množice mnogoštevilni poslanci, med njimi podpredsednik državne zbornice poslanec Ž da rs ki, med drugimi češkimi poslanci tudi poslanca dr. Kramar in prof. Ma-s a r y k, med nemškimi poslanci profesor dr. R e d 1 i c h, hrvatsko-srbski poslanci in med slovenskimi poslanci dr. G r e g o r i n, dr. R y b a f in dr. R a v n i h a r.
Prvi je referiral, burno pozdravljen, hrvatski poslanec dr. Dušan Popovi č, ki je v svojem govoru slikal politični položaj na Hrvatskem In na to podal konkretna fakta iz Lorkovičevega procesa. Med njegovim govorom so v zboru opetovano izbruhnili burni klici ogorčenja.
Nato je izjavil posl. dr. Kramar, da Je treba v interesu monarhije in njenega razvoja posvečati razmeram na Hrvatskem prav posebno pozornost. Taki dogodki, kakor je bil proces proti dr. Lorkoviču, občutno škodujejo ugledu cele države.
Dalmatinski poslanec dr. S m o d 1 a k a je nato slikal ogorčenje hrvatskega naroda nad madžarskim nasilstvom.
Burno pozdravljen je za njim izjavil posl. dr. R e d 1 i c h, da sicer noče govoriti politično, pač pa da mora reči kot objektiven Nemec, da je treba izrekati boju hrvatskega naroda za svoje pravice občudovanje in priznanje. Tudi objektivni Nemci prote-stujejo proti madžarskim nasilstvom in občudujejo take može, kakor je dr. Lorkovič. Končno želi hrvatskemu narodu krepkega in lepega razvoja.
Živahno pozdravljen je nato govoril posl. dr. Rybar, ki se je pred vsemi zahvalil posl. dr. R e d 1 i c h u na njegovih besedah in potem poudarjal, kako se avstrijska vlada boji, da bi avstrijski poslanci govorili o ogrskih razmerah, dočim pa avstrijska vlada sama dovoljuje, da bo baje avstrijsko vojaštvo priskočilo hrvatskemu banu Toma-šiču na pomoč, da pomaga njegovim kandidatom do zmage pri saborskih volitvah.
Nad vhodom v cesarski dvor na Dunaju stoji napis: „Justitia fundamentu m regnorum" („Pravica je podlaga države"), toda taka pravica, kakoršna se je praktici-
rala na Hrvatskem v procesu preti dr. Lor-koviću, je pač slab „fundamentum".
Govornik upa, da bodo glas današnjega zborovanja slišali tudi na onih mestih, ki sa merodajni v tem pogledu.
Ob viharnih ovacijah se je nato dr. Lorkovič zahvalil zborovalcem na izraženih simpatijah in izjavil, da bo tudi nadalje nemoteno deloval za blagor svoje domovine.
Končno je bila sprejeta na predlog posl. prof. Masaryka resolucija, ki izraža začudenje in ogorčenje zborovalcev nad dogodki na Hrvatskem, odločno protestira proti tem dogodkom in izraža upanje, da konečno zmaga hrvatsko-srbski narod.
Češko-nemška sprava.
(Izvirno.)
DUNAJ 6. Pod predsedstvom ministra notranjih zadev, barona Heinolda, so se pričele danes češko-nemške spravne konference, za katere so se vršile dolgotrajne predpriprave.
Pri konferenci so bili navzoči češki in nemški poslanci in zastopniki veleposestva. Vsi navzoči so dobili vprašalne pole z obširnimi statističnimi podatki in te pole jim je treba izpolniti. Ne dobe pa teh pol sama poslanci, temveč tudi drugi krogi: odvetniki, profesorji itd.
Pogajanja so zaupna in neobvezna.
Bivši šef generalnega štaba pri cesarja.
DUNAJ 6. Cesar je vsprejel dane3 pred-poludne armadnega nadzornika Conrada pl. HOtzendorfa v daljši posebni avdijenci.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je nadaljevala splošno debato o proračunu trgovinskega ministerstva.
BUDIMPEŠTA 6. Grof Apponyi je vložil interpelacijo, v kateri se vprašuje minl-sterskega predsednika za pojasnilo o področju načelnika generalnega štaba, njega razmerju do vojnega ministra in deželno-brambovskega ministra ter ako se unanji urad in vlada drže trozveze. Nadalje se vprašuje, Če je res, da je odstop načelnika generalnega štaba Conrada pl. HOtzendorfa v zvezi s stremljenji, da se opusti zveza z Italijo.
Angleška kraljevska dvojica v Indiji.
LONDON 6. Angleški kralj in kraljica sta sinoči odpotovala v Delhi. Po ulicah so delale čete špalir. Množicn je kraljevska dvojico pozdravljala najprisrčneje.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 5. Državni zbor je razpravljal danes o nemško-francoski pogodbi gleda Maroka in ekvatorialne Afrike.
Zbirka za italijanske ranjence.
TRIDENT, 6. Tridentovska in tržaška zbirka za italijanske ranjence in zaostale po ubitih ital. vojakih v Tripoiitaniji je že do-nesla svoto 50.000 K in se bo še nadaljevala.
Po novem letu odide posebna deputacija v Rim, ki bo Izročila italijanskemu vojnemu ministru nabrano svoto. (Če je med-potoma ne — izgubi. — Prip. ured.)
Dve železniški nesreči.
USTJE ob Labi, 6. (Izv.) Ker so bila ogibala postavljena napačno, sta v bližini Ustja zadela dva vlaka drug ob drugega. Mrtev je bil eden od obeh vlakovodlj.
LINEC, 6. (Izv.) Pri Neufeldu so trije neznanci valili na mimovozeči vlak s hriba ob progi strte težke skale, ki so poškodovale lokomotivo in en voz. Vlak je moral obstati na progi in počakati reservne lokomotive. Ranjen ni bil nihče.
Avstrijski dreadnoughti.
DUNAJ 6. Večernja „Zeit" poroča, da bo prvi avstrijski dreadnought „Viribus uni-tis* stopil prihodnjo jesen v redno službo vojne mornarice, drugi dreadnought ki bo spuščen v morje meseca februarja 1912, pa meseca novembra istega leta, tretji pa bo popolnoma dovršen v teku leta 1914.
Rusija zasede Perzijo ?
PETROGRAD 6. (Izv.) V tukajšnji vladnih krogih vlada mnenje, da bo Angleška zavzela stališče proti temu, da bi Rusija zasedla severno Perzijo. Perzija hoče napovedati Rusom vojno.
LONDON 6 Iz Teherana poročajo „Morning Posti* : Perzija je poslala včeraj Rusiji ultumalum, v katerem zahteva, da naj ruske čete ne prodirajo preko Kasvlm to naj se Rusija zaveže, da ne od peš je v Perzijo drugih nameravanih čet. Ako Rusija tekom 30 ur ne ugodi tej zahtevi, potem
Danes vsi na veliki dobrodelni koncert v Nar. dom
SS^.ffeK H,
>ejl>inos1n h. 33$
V fr^u, 7 deeemrji.%
prične Perzija ofenzivo.
vlado.
Izključitev delavstva v Nemčiji.
BEROLIN 6. (Izv.) Velika izključitev kovinskega delavstva — izključenih Je bilo na 60.000 delavcev — je končana. Pogajanja med delavci in delodajalci so imela ugoden uspeh.
Ustaja na Kitajskem.
PETROGRAD 6. V ruskem konzulatu so se vršila med zastopniki vlade in usta-šev pogajanja za mir. Zastopniki vlade so izjavili, da je na igri celokupnost Kitajske, ker je dinastija odločena, poklicati na pomoč tuje države. Japonska da je že hctela proti denarni odškodnini dati na razpolago močno oboroženo silo. V resnici je pa dinastiji že vzeta oblast, ki je prešla v roke ustašev. Zastopniki viade so zahtevali mir, ker bi se vlada sicer morala obrniti na Japonsko za pomoč. Ustaši so izjavili, da je mir možen le, če odstopi dinastija Mandžu, ki je izgubila vse zaupanje. Rusija in druge tuje sile, med temi tudi Japonska, so obljubile nevtra-liteto. Ustaši zato ne verujejo na vmešavanje tujih velesil, kakor hitro se dinastija odpove prestolu. Pogajanja so končala brez uspeha.
LONDON 6. „Morning Post" poroča iz Šangaja: Shod delegatov 14 pokrajin se je izjavil za začasno vojaško vlado z Nan-kingom kakor glavnim mestom.
LONON 6. Iz glavnega stana v Vu-čangu poročajo, da so revolucionarji, ki prodirajo dalje, da prekinejo železniške proge iz Pekinga v Hankav, dosegli točko, oddaljeno od železniške proge 12 milj.
PEKING 6. (Nemška kabel, družba). Princ-regent je odstopil. Od sedaj naprej dobi letne apanaže 50.000 taelov.
Turčija.
CARIGRAD 6. Oblastnije v Kosovem so pjedlagale, naj se nad Skopljem proglasi obsedno stanje. _
Zagreb 5. Bivši lekarnar Matavšek je bil radi izsiljevanja, goljufije in tatvine obsojen na tri leta težke ječe.
Italijansko-turška vojna
Novo vojaštvo za Tripolis.
MILAN 6. (Izv.) Te dni odide v Tripo-lilanijo nov ekspedicijski oddelek, sestoječ iz 10.000 mož. Sedem parnikov je pripravljenih, da prepeljejo vojaštvo v Tripolis. Ta ekspedicijski oddelek sestoji iz 3 polkov in-fanterije, dveh polkov artiijerije in 700 konjenikov.
Prvi uspeh Italijanov.
Italijani so zasedli Ainzaro, 12 km v notranjosti od Tfipolisa ležeče mestece. Ain-zara je križišče večih vožnih cest in je služila dosedaj za operacijsko bazo turške vojske. Sedaj pa so se morali Turki umakniti v notranjost. S tem imajo torej Italijani bilježiti prvi uspeh, ker so s svojo premočjo res prisilili Turke, da so se umaknili. Vendar, če pomislimo, da so rabili celih 60 dni, da so prodrii 12 km v notranjost, da prodirajo torej le po priliki 200 m na dan naprej, potem nam bo takoj jasno, da Italijani ne morejo biti posebno ponosni na ta vspeh.
Ubita izdajalska misija.
CARIGRAD 6. Iz Dehiboda se javlja: Neka italijanska misija, sestoječa iz izdajalskih arabskih šejkov, je prišla k Šejku Se-nusov, da bi se pogajala ž njim. Vsi člani te misije pa so bili z višjim italijanskim častnikom vred, ki jo je spremljal, postavljeni pod vojno sodnijo in ustreljeni.
Zbiranje turških čet v notranjosti.
TRIPOLIS 6. Ogleduhi, ki prihajajo iz notranjosti dežele, poročajo, da zbirajo Turki v oazi Godanes večje število čet, med temi tudi artilerijo. Na italijanski strani se pa ne misli, da se bodo te čete upale prodirati proti obrežju.
Konec vojne?
LONDON 6. Na premogovni borzi v Kardiffu je bila te dni razširjena vest o sko-rajšnem koncu italijansko-turŠke vojne. Vest se je opirala na dejstvo, da so agenti italijanske flote in italijanskih državnih železnic v Kardiffu dobili brzojavno navodilo, naj postopajo tako, kakor da bi ne bilo več vojne. V Kardiffu se misli, da vojna konča koncem t. m.
Položaj okoli Tripolisa.
TRIPOLIS 6. (Oficijelno). Noč je minula mirno toliko v Tripolisu kakor tudi v Ain Zari ob vsej fronti. Naše čete so pregnale sovražnika iz oaze. Naše konjeništvo je bilo odposlano proti Bej Tobrasu in Bej el Durku, da preganja bežeče Turke in Arabce. Danes so bila z aeroplani izvršena nadaljna rekognosciranja. Mnogo urojencev je prišlo k našim postojankam v oazi in tudi ▼ Ain Žaro ter so zaprosili naše protekcije. Vsi vjetniki zagotavljajo. da se nahajajo sovražne čete v stanju popolne demoralizacije in nereda.
Porta noče miru.
CARIGRAD 6. „Sabah" dementuje for-■elno poročilo, da je porta storila pri vias-tih korake v svrho sklepa miru z Italijo. .
Bahtijari podpirajo] (jprava frŽSŠk« ObČilie.
V svojem poročilu o predzadnji seji tržaškega mestnega sveta smo sporočili o razkritjih svetovalca Archa, kako se gospodari i v tržaški mestni bolnišnici ter smo rekli, da je svetnik Arch razvil malo sliko koruptne [uprave mestne bolnišnice.
Pravzaprav pa smo s tem rekli pre-?malo. Svet. Arch je govoril o mestni bol-jnišnici, Je razkril del korupcije, ki vlada v i tem dobrodelnem občinskem zavodu, a s tem je obenem odmaknil za hip eno kulis, da je bilo tudi gledalcu, ki sicer nima pojma o dogodkih, odigravajočih se za odrom, možno napraviti si malo sodbo o čudnih rečeh — za kulisami naše občinske uprave. Svet. Arch je povedal, kako je nekega dne prišel on v mestno bolnišnico, da bi pogledal neke račune. In tu se je prepričal, da je 14 plačujočih bolnikov imelo poleg predpisane dijete predpisanega tudi toliko mleka, da je prihajalo po štiri litre na vsakega bolnika. Poleg tega da so imeli ti bolniki predpisanih 152 drugih porcij in 28 jajec! A med temi bolniki so bili večinoma mrzličavi, ki navadno sploh ne dobivajo druge hrane nego juho! Priznati moramo, da za razkritje takih stvari, kakor so bile one, s katerimi je prišel na dan svet. Arch, treba pri tržaških razmerah precej poguma. , Zato pa služi možu to le v čast, ker je s tem pokazal, da mu je za pravico in resnico več, nego za glorijolo mestne uprave. No, morda pa svet. Arch nI niti sam mislil na to, da je s svojimi razkritji obsodil svojo lastno stranko. To je vendar jasno. Glavni, četudi neposredni krivec na tej korupciji v mestni bolnišnici je v resnici italijansko-li-beralna stranka, je večina mestnega sveta tržaškega. Svet. Arch je priznal, da tega, kar je predpisano bolnikom, ne dobivajo v resnici ti, temveč odnašajo postrežnice. Te se torej okoriščajo na račun davkoplačevalcev in na račun ubogih bolnikov. To se dogaja dan za dnevom, leto za letom; imenitna uprava mora vedeti za vse to, kar je priznal tudi mestni protofizik sam ! A vendar tolerira vse to, ter dopušča, da se nadalje godijo take kričeče nepravilnosti.
Kaj naj si mislimo o taki upravi ? Kajti po pravici si moremo domnevati: kakor se gospodari v mestni bolnišnici, tako se gospodari tudi v vseh drugih panogah mestne uprave.
Toliko poročevalec o mestnem proračunu, kolikor protofizik dr. Constantini sta priznala, da je v mestni bolnišnici preveč postrežnic. S tem sta ta dva gospoda priznala indirektno to, o čemer čivkajo sicer že vrabci po tržaških strehah: da je mestna bolnišnica zavetišče za protežiranke izvestnih gospodov iz vladajoče italijanske liberalne stranke. Ti pristaši vladajoče stranke smatrajo mesta v občinskih zavodih za oskrbo-vališča somišljenikov, njihovih sinov in hčera in menda tudi svojih — ljubic. Zato pa treba snovati vedno nova mesta, ki dostikrat niso nič druzega, nego bolje in slabše plačane sinakure. Le tako je možno, da so samo troški centralne uprave za leto 1912 proračunjeni na 1,640.440 K; od tega odpada na same plače uradnikov in uslužbencev 1,133.500 K! To število pada še bolj v oči, če pomislimo, da so ti troški glasom sklepnega računa za leto 1910 znašali kron 980.615. V samih dveh letih so torej ti troški narasli za 152.945 K, to je v odstotkih 15%. Mejtem torej, ko Število prebivalstva narašča letno za 2*57.» in je torej v dvth letih narastlo za 57#, so troški za uiadaištvo narastll v isti dobi za 157«! 1 < Proti taki upravi bi trebalo pač začeti energično akcijo in to na kak način tudi med italijanskim meščanstvom, da mu se odprejo oči in da bo videlo, da tako ne more in ne sme dalje, da treba mestno upravo izročiti drugim in drugačnim rokam. Sedanji zistem vodi mestno gospodarstvo in stem vseskupno meščanstvo — v pogubo.
Mestni svet tržaški.
(Seja dne 6. dec. 1911).
Župan je otvoril sejo ob 7.30. Potem ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, je nadaljevala podrobna razprava o proračunu poglavja »javna dobrodelnost".
Svet. dr. P i n c h e r 1 e predlaga, naj se naroči eksekutivi, da postopa z večjo j strogostjo pri iztirjevanju povračila troškov v mestni bolnišnici in norišnici od solventnih bolnikov.
i Svet. dr. W i 1 f a n je mnenja, da predlog svet. dra. Pincherla ni na mestu, ker bi po tej teoriji bil solventen vsak oko-ličanski kmet, ki poseduje posestvo v vrednosti 1000 do 2000 K. Na ta način bi pač ; morali plačati siromašni kmetje, katerih posestvo je vknjiženo v zemljiški knjigi, ostali bi pa še nadalje prosti oni, ki imajo denar v hranilnici. Sicer se pa po govornl-kovem mnenju kmeta, ki je podedoval malo posestvo, od katerega živi in ki je podlaga : njegove eksistence ne more smatrati za 1 solventnega, ker vendar ne gre, da bi se !ga radi bolezni pognalo na boben. Tak j kmet bi postal ne le proletarec, temveč v pravem pomenu besede berač, ker je bila 'cela njegova vzgoja prirejena le zato, da
živi od kmetije. — Govornik se zato nadeja, da bo mestni odbor, ki je že dosedaj ▼ tem oziru vedno humanitarno postopal, tako delal tudi v bodoče. Govornik priporoča dalje, naj bi v bodoče tudi eksekutiva ne delala tožeb in eksekucij za boiniške troške kakor je to delala do sedaj. Sicer je res, da je v takih slučajih, ko je imelo priti do prodaj posestev mestni odbor vedno od vstal od daljnega iztirjavanja. Vendar je nečloveško, da se ljudi muči in jim dela nepotrebne skrbi In pota. — Govornik bo glasoval proti predlogu dr. Pincherle.
Poročevalec svet. Arch pravi, da si je mestni odbor bil vedno v svesti tozadevnih po čutu človečanstva narekovanih dolžnosti in da bo, kolikor je od govornika odvisno, tudi v bodoče tako postopal. — Pri glasovanju je predlog dr. Pincherle padel.
Vsprejet je bil predlog svetovalca dr. M i n a s a, da se zniža pristojbine za I. in II. razred v mestni norišnici.
Vsprejet Je bil predlog svetovalca dr. Puecherja, da se naroči mestnemu odboru in eksekutivf, naj Študirata vprašanje brezplačnih prenočišč in občinskih obednic, v katerih bi se prodajalo po lastnih cenah tudi nealkoholne pijače.
Vsprejet je bii predlog dr. Z a n o 11 e, da se stavi v proračun svoto 4000 kron v svrho osnutja urada za varstvo mladoletnih.
Dovoljena je bila društvu „Igea* podpora v znesku 6000 K za osnutje šole za
tovalcev. Od tek so glasovali samo trije za podporo »Lege Nazionale" in sicer: dr. Pu-echer, dr. Sinigaglia in Ccrniutz. 11 Ostali trije, ki pripadajo delavskemu stanu, so se glasovanja vzdržali.
Toliko resnici na ljubo, ker smo pisali, da so vsi soc. svetovalci sledili Puecher;«.
Predavanje o draginji. .Izobraževalni odsek NDO* priredi danes dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje o predmetu: „Današnja draginja, nje vzroki, in sredstva za odstranitev isteu ; predava gosp. Andrej Munih. Vstop svoboden. — Z ozirom na aktuelnost predmeta pričakuje se obi'ne udeležbe od strani naSega ljudstva.
Z ozirom na blag namen današnjega koncerta hvaležno odklanjajo vsi sodelujoči solisti cvetlične darove.
Plemenit čin. Z veseljem in hvaležnostjo mora omenjati »Dijaško podp. društvo* požrtvovalno sodelovanje koncertne pevke gospe Mire Costaperaria, opernega tenorja gosp. Ljubiše Iličić-a in piasista gosp. Antona Trost a, ki so vsi oprostili „Dij. podp. društvo" z ozirom na dobrodelni namen današnjega koncerta, vsih običajnih daril in obveznosti ter naklonili s tem velikodušen dar našemu revnemu slovenskemu dijaštvu. Čast jim 1
Trgovci jestvinčarji! Nujno Vas poživljamo, da se prav gotovo udeležite sestanka, ki se bo vršil nocoj ob 9. uri zvečer v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva", ul. S. Francesco št. 2, I.
Odbor »Trg. izobr. društva*. Librettti, ali po očetu: Mladošič G «
bolniške postrezntce.	seppe, je umrl. Mož ni bil nikak prvak v
Ostale postavke poglavja: »javna do- j tfžagki ita|i|anski armadi aii igral je T Djej brode!nost** so b le vsprejete z malimi pre- jš . Jy, p^ 3Q |eg je »bi| dei'0! membami kakor je predlagala finančna ko- vodja pod drugim slovansklm odpadnikom
mls,J?;	-	. 4 - . Bašič Markom in načelnik nekdanjih javnih
Konečno je bil vsprejet predlog dr. postreščekov. Njemu kot človeku nočemo P u e c h e r j a, da se naroči finančnftomisiji, jn,česar _ bi, je dobrfga srca a!i naj v sporazumu z mestno računarijo izvrSi Q « ,aš}ci j, ki so mu jo daIi njt.ga neke premembe glede tehnične razvrstitve 'hfvatski stariši t*eba reči par besedi. Po-prorajhma, nakar je župan zaključil sejo. BiIo;kojnik je bil grozno žaljen> ako ga ,c kd0
le 10 25.	t imenoval pravilno. Vedno je proklinjat svoje
Prihodnja seja drevi.	jstariše z maledetti ščavi in trdil je, da o«
<• ^ .«	fnoče biti Mladošič, ampak !e „Librett!" !
DOIHclC©	i To smo povedali, da opozorimo nsše
PoStnim vežbenlkom je Imenovan stariše, kaj sledi laški vzgoji otroki Pokoj-realčni abiturijent Hijeronim S c h i z z i. ; nemu Josipu Mladošič Libretti pa žeii pod-Iz sodno-kancelijske službe. Kance-' pisani mir in pokoj. Spominja se ga hv^-lijski oficijal Josip C a r 11 je imenovan kan- ležno, ker mu je često izdajal razne načrte celijskim višjim oficijalom ad personam pri svoje stranke, ki so bili objavljeni v »E li-c. kr. okr. sodišču v Tolminu.	nosti".	K.
»Zarja" proti dr. Puecherju. »Zarja",» I* železničarskih krogov. Na vest glasilo slovenske socialne demokracije, pri- v „Edinosti* od 3. decembra nas prosi g. naša pod naslovom „Na krivi poti" precej Bahun, nai pojasnimo sledeče: On je res oster članek proti dr. Puecherju in njegovi- "d pekarne nižjeavstrijskega konsumnega ma tovarišema Ctrnlutzu in dr. Senigagli, ki društva dobival kruh na svoj račun in svoj so glasovali za podporo »Legi »Nazionale* rizsko. Ker mu je kruh večkrat zaostajal i« in ne tudi za enako podporo Cirll-Metodovi ga je potem moral oddajati pod ceno iti družbi. »Zarja« piše med drugim, da ji je ker so mu nekateri odjemalci ostajali dolžni, to glasovanje nerazumljivo in nesorialistično. > je on res nekaj ostal na dolgu, a je isto Nadalje pravi •	i stvar uredil tako, da plačuje pekarni zaosta-
Ni treba, da smo Slovenci, dovolj je, nek v obrokih. Glede zahteve, naj pridem da smo socialni demokratje. Kot taki mo- na dan z imeni onih odjemalcev, ki so ramo najodločneje grajati način, po katerem ostali dolžni, izjavlja g. Bahun, da on ne je sodrug Puecher »voje glasovanje uteme- more obešati na javni zvon imen onih, ki Ijeval. Z enim in drugim Je sodrug Puecher pokazal, da je izven vsake socialistične poti in da ima najboljši namen tudi na tej poti ostati."
»Sodr. Puecher je priznal potrebo slovenskih šol v Trstu. Občinska veČina teh šol noče priznati. Zakaj ni torej glasoval za podporo Ciril Metodovi družbi, ki bi bila veliko bolj opravičljiva kot podpora Legi? Podpora Cirll-Met družbi bi bila vsaj kot nekaj na račun za dolžnosti, ki jih ima tržaška občina napram Slovencem proti šolstvu. In ako nI glasoval za podporo Ciril-Metodovi družbi s stališča, da se iz občinskih blagajn ne smejo dajati podpore privatnim družbam, kako bo opravičil svoj glas za Lego?"
»Pri vsem tem pa je naravnost smešna izjava: »bom glasoval za podporo Ciril-Me-todovi družbi, ko bodo dale slovenske ob-|
mu niso plačali.
Priobčujemo to pojasnilo, iz katerega izhaja, da g. Bahunu ni možno očitati si-kake nekorektnosti in še manje nepoštenja.
Poučni shodi v okolici. Odbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico" je v svoji zadnji seji določil, da se prirede ti-le shodi:
V	p e t e k 8. decembra bo p o u Č e « shod na Kontovelu po jutranji maši ob 10. uri v »Gospodarskem društvu*.
V	p e t ek 8. decembra bo p o u č e a shod na Prošeku ob 1. uri popoludne v »Gospodarskem društvu".
V	n e d e I j o 10. decembra pouče« s h o d v Sv. Križu po maši ob 10. in pol pri Nemcu-Maganja.
V	n e d e I j o 10. decembra p o u Č e ■ s h o d v Bazovici, popoludne po blagoslov« v »Gospodarskem društvu".
iuuuti uiiuu ™	______ Miklavžev večer priredi prihodnjo so-
čTneU oodporoh LegirTako"bi ^meT^govorlti i boto »Češka beseda" za odrasle, prihod«,! nacionalec in ne socialist. Torej se z dr.! dan v nedeljo, pa za otroke. Po veleza-Puecheriem nikakor ne moremo strinjati. In nimivem vsporedu, ki obsega poleg Mtklav-le žalostno ie da sodr. Puecher ni uvidel ževega nastopa petje, igranje, sviranje, sledi gotovosti polemike, ki nastane med nami in animiran ples. Vedno uljudne dame so pre-njlm vsled njegovega stališča In ki zna skrbele izboren buffet. ^bave bo torej obila vzbuditi v vrstah stranke kos nacionalizma, živahne in prijetne. »Slovanska Čitalnica" ki pripomore rušdl Itak nepreveliko solidar- uljudno vabi vse svoje člane k obema ve-
nost slov. in iial. ;delavstva, ki zna torej čeroma.	^„sh,. vsiliti spor v strokovne organizacije". j o Ljudska knjižn ea akad fer. društva
Člankar pravi, da bo o predmetu skle-	„Balkan" pri Sv. Ivanu. Slav občinstv«
pala stranka prih. nedeljo in da se bo k	naznanjam da bo knjiznfca odprta od sedaj
temu še povrnil.	naprej vsako sredo od 8. do 9 ure zveier
Kar se nas tiče, bi nas le samo vese-	m vsako nedeljo od 11 do 12. predpoludne.
lilo ako bi se tudi slovenskim sodrugom	Vse čitatelje, ki imajo izposojene knjige več
začele odpirati oči, na čemer si prisvajamo	nego mesec dni, prosim uljudno, da jih takoj
tudi mi »nacionalisti" nekoliko zaslug. Take	vrnejo. _ Knjižničar.
pisave od strani naših socialistov doslej	ai ^
nismo bili vajeni. Seveda so to le besede,	NaSO glOdallŠCe.
in slovenski sodrugi bodo morali tudi v de-	J u t r i se prvič popoludne vprii«ri
janju pokazati, da jim res gre za slovenske	krasna Zellerjeva opereta interese.
Glasovanje socialnih demokratov o šolskih zadevah. Ker nočemo delati niko-
„ptlcah4
Cene za to predstavo so nižje, kak*r mur krivice, niti političnemu naspotniku, običajno za operete, in sicer ob dramskih moramo danes konstatirati, da je bilo gla- cenan-
so vanje socialnih demokratov v mestnem svetu sledeče:
Prisotnih je bUo šest socialističnih sve-
Zvečer se v abonamentu vprizori premijera krasne ljudske igre
„gospodje sinovi*4
POZlf! SdS^'^« Rrižmončič & Bretfok, Trst, ulica Km 37
7. deeenibife 1 >f I.
h. 33»

%

Naši ljubi zavezniki! Viktor Callin, star 27 let, težak iz Burana pri Benetkah, Josip Parpinel, star 31 let, težak iz Trevisa in še neki tretji regnikolo so predsinočnjem tulili in razsajali kakor besni po Borznem trgu. Redar jih je parkrat posvari!, ali vse zaman. Na Velikem trgu so zopet zagnali huronski krik. Redar j h je tedaj aretiral. Oni so pa planili nadenj in ga poskusili vreči na tla. Oltin je tudi poskusil izviti mu sabljo iz nožnice. Prihitel je na pomoč drug redar in regnikoli so se preselili v ulico Tigor.
In zopet regnikoli! Viljem Lancioni, star 23 let, iz Jesija v Romanji, je bil težak pri tvrdki Fonda & Comisso. Te dni so ga odpustili. On se je na to podal v skladišče tvrdke in je magazinerju zagrozil, da ga ubije, ako ga ne sprejme zopet v službo. Zapodili so ga. a on je ostal v bližini z nožem v roki. Slednjič ga je aretiral policijski agent, in to po dolgem naporu. Neki njegov rojak, imenom Brin, je zahrbtno pri tem napadel agenta in skusil rešiti aretiranega rojaka. Tudi on je bil spravljen pod ključ.
Loterijske številke, izžrebane dne 6. decembra 1911 : Prag	74 48 22 45 9
L v o v	61 16 63 87 67
koledar In vreme. — Osne*: Ambrož Šk. — Jutri: Brezmad. Spoč. M. D.
Temperatura včeraj ob 2. ur? popoludne ■J- 13 5* Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Tupatam dež. Temperatura malo spremenjena. Severo-vztočni vetrovi z različno silo.
Porotno sodišče.
Radi žaljenja časti potom tiska.
Včeraj se je pred porotniki vršila razprava proti dru. Edmundu Puecherju, ki ga je zasebno tožil livar Fran Valeri radi žaljenja časti potom tiska.
Predsedoval je ^razpravi deželnosodni svetnik Minio, a votanta sta bila sv. Pahor in dr. Pollanz. Zasebnega tožitelja je zastopal dr. Robba, obtoženca pa je branil odv. dr. Gefter- Wondrich.
Glasom obtožnice je Ust „II Lavoratore" dne 21. aprila 1910 priobčil pismo, ki je je dr. Puecher pisal „Piccolu", v katerem je bilo priobčeno dan prej. V tem pismu je bilo povedano pod podnaslovom „Koristi simulantov" (Gii interessi dei simulanti), da je Fran Valeri dobil tekom štirih let iz okrajne bolniške blagajne 523 dni bolniške podpore v skupni svoti več nego 1200 K, in 300 litrov mleka, ki mu ga je bolniška blagajna dajala v svrho zdravljenja, kar pa njemu ni zabranjalo udeleževati se banketov, zahajati v kavarne, gostilne in tolerančne htše, iz ene katerih so ga nekoč celo zapodili.
Po prečitanju obtožnice je preds. skušal pripraviti stranki do poravnave, a dr. Robba je za zasebnega tožitelja izjavil, da Valeri ■e želi maščevati se, ampak le oprati svoje ime. Dr. Puecher je na to izjavil, da je članek spisal on, a podnaslova ne; da sploh ni hotel dolžiti Valerija, da je simulant, ker je bilo splošno znano, da je bil Valeri resnično bolan. Vsa stvar izvira iz znanega spora mej socijalnimi demokrati in Pagnlni-jeviml desidenti.
Njegovo pismo, priobčeno v „Piccolu" ip. potem v „Lavoraturu", je bi!o le odgovor na Valerijeve napade nanj in na bolniško blagajno, v katerih je Valeri trdil, da je bolje, da bolniška blagajna v slučajih dvoma podpira simulanta, nego pa da zavrača morda resnično bolnega človeka. Valeri je tudi uveljavljal pri bolniški blagajni svoj položaj kakor zaupnik stranke in se okoriščal. Vžival je nekoč bolniško podporo skozi celih 30 tednov.
Kakor priče so bili na to zaslišani zdravnik dr. Nigiis, — ki je povedal, da je on zdravil Valerija in mu dal dovoljenje .ai libitum", da sme iziti kadar hoče —, Jakob Suligoj, Rudolf Lavrenčič, Fran Mle-kuš in Josip Ravnik, ki so povedali, da je bil Valeri res večkrat ž njimi v gostilni, da pa ni nikdar mnogo pil.
Porotnikom je sodišče stavilo eno glavno vprašanje, da-li je dr. Puecher kriv priobčenja onega pisma v „Lavoratoru", in eno dopolnilno vprašanje, da H je dokazal resničnost trditev onega pisma.
Govorili so na to dr. Robba za Valerija, dr. Puecher in zanj tudi njegov branitelj odv. dr. Gefter-Wondrich, na kar je predsednik reasumiral razpravo.
Po kratkem posvetovanju v svoji posvetovalnici, so se porotniki vrnili v dvorano, kjer je njih načelnik prečital pra-vorek, s katerim so z 9 glasovi da in 3 ne pritrdili glavnemu vprašanju, dočim so 4 jpolnilno vprašanje zanikali z 8 glasovi ne in 4 da.
Na podlagi tega pravoreka je sodiiče
obsodilo dra. Puecherja na 20 K globe.
*
* *
Danes se vrši razprava proti Andreju Jug, ki je obtožen zločina uradnega pone-
verjenja.
Predseduje razpravi podpredsednik dež. sodišča vit. Pcrišić, a brani obtoženca dr. Josip Mandfć.
Dra&tv**« v©»ii. Čevljarska zadruaa V Mirnu pri Gorici.
. laknhfka Ciril-Metodova nodruž-	J	mJ	i
St. Jakoblka Ciril-Metodova podružnica nima danes zvečer redne seje radi dobrodelnega koncerta. Seja bo prihodnji četrtek.
Izobraževalni večer se vrši danes, ; četrtek, ob 8. uri v Čitalnici pri Sv. Jakobu. Vstop brezplačen.
Ciril-Metodova podružnica pri Sv. Ivsnn vabi na svoj Miklavžev večer, ki bo jutri v petek, 8. t. m. ob 4. In pol pop. Nadejamo se od zavednih Svetoivančanov, : da prihite v velikem številu na to prireditev j ter privedejo seboj svojo deco na to ne-! dolžno zabavo. Otroci morajo biti v sprem-'stvu starišev. Darove se sprejema edino le ! v otroškem vrtcu istotam in sicer od danes ; naprej; darovi morajo biti kolekovanl z j narodnim kolekom.
Miklavžev večer rojanske Ciril in j Metodove podružnice se bo vršil jutri j v petek, dne 8. t. m. popoludne ob 5. uri j v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. StariŠf, ki nameravajo doposlati darove, naj ■jih dopoŠljejo vsaj do 12. ure predpoludne i v otroški vrtec, ali pa v „Konsumno dru-jštvo" v Rojanu. Udeležniki so naprošeni, da pridejo pravočasno, ker pride sv. Miklavž točno ob 5. uri s svojim sijajnim spremstvom. Vstopnina brezplačna. Darovi se hvaležno sprejemajo.
Odborove seje »Učit. društva* ne bo ! d a n e s 7. t. m., tem reč teden pozneje, j dne 14. t. m. in to radi koncerta v korist j „DiJ. podp. društvu", ki bo danes ob 8. j in pol zvečer, kamor vabi vse učiteljstvo —
Predsednik.
Miklavžev večer priredi Št. Jakobska j Čitalnica dne 8. t. m. v prostorih „Konsum-j nega društva* pri sv. Jakobu. Darovi oprem-jljeni z nar. kolekom naj se izročajo družim Firm nad Čitalnico ali vsaki večer od 8. ure t zvečer v Čitalnici.
Nogometni odsek (Foot-bal!) naznanja ; članom, ^da se prične jutri v petek z redno ! vežbo. Člani so naprošeni, da pridejo jutri točno ob 1. in pol uri popoludne pred »Narodni dom", kjer bo zbirališče. Odhod točno ob 2. uri pop.
Narodni pipčarski klub pri Sv. Ja-jkobu priredi v soboto zvečer v gostilni J Babič Miklavžev večer. Darila samo z na-] rodnim kolekom se vsprejemajo v gostilni f Babič do 6. ure zvečer.
Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: .Telovadno društvo Sokol" s sedežem na Proieku in „Slovensko izobraževalno dru-! štvo" s sedežem v Opatiji.
Akademično tehn. društvo »Tabor« ! v Gradcu naznanja, da se vrši njegov II. | izredni občni zbor v soboto, 9. t. m., ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih (SchGnaugasse 17, I. nad.). Slovanski gosije dobrodošli!
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v avoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da ee pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. S EEJEHAJO 82 TUDI POPRAVE--
Podpisati priporoča slavnemu občinstvu svojo
pekarno in sladšcicarno
Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Doaadoai)
Prodmia ves dan svet kruh vsate vrste in »l&dfiloe ZALOGA MOKE is prvih mlinov. — Vg&*ovr»tt.i pr&pe&anoi (Siscottiai).
JOSIP VATOVEC.
: Postrežoa : tudi na dem.
Odlikovano pekarna ln slatttiarna VINKO SKERK-TRST
čudite
600 komadov, med temi pozlačena BST ura za K 4*20.
Krasna, poilsć^na, naj ti nej a ura Anker-Keua ?nt s po-eikčenim SteviLnikom ; i^ta una dobroi );>če 36-urno kolesje, z* La- se jam i 3 lei-a, 1 krama ovmtna igla s Bimili - briiantom. 1 pozla& n pruisn s pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentaiskii: ^rl, naj modernejši u ikit za dame, 1 krasna garnitura gumbor za z^pcstnice, ovratnike in p -si, zajamčeno 3% Double-zlaui s patentiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla. 1 krasao zrcalce, 1 ij.nad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana betežnica 72 acgleSaih peres, 20 razsič-dh komadov za korespondenco in Se 396 drugib predmetov ki so koristni ia neubhod jo potrebni. Vse skupaj z zlat j uro vred, ti suota veija d »krat toliko, siane samo K 4'20. Od-tiugiljs po povzetju eksportna tvrdka
H. SFINGARM, Krakovo št.240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Je zastonj zraven iep no-Lč z dvemi lezili Pri več nego 2 paketih, za vsas; i psiket po 1 uotič. Za to kar ne ugaja, 86 vrne denar. Torej je izključen vsak rizito.
Trikrat na dan s^ež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov, : osebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bes p lačna
postrežba na dom. Krah in slaičloo se izdeluje lgientčkim električkim a troj em
Ha&s Sch&iđler
■ eobotebuik =
bivši: prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzei:
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Fiazza C. Goldonl št. 5 II.j

Javen shod slovenskega ženstva bo jutri v petek, 8. decembra ob 4. uri popoludne. Sklicuje ga „ Narodna Delavska Organizacija* v veliki dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2, II. nadstropje. Dnevni red : 1. Razlaganje poselskega službenega reda z dne 10. junija 1857.; 2. Pomen in namen organizacije. — Ker je shod namenjen ▼ prvi vrsti slovenskim služkinjam, je dolžnost vsake, da se v njenem interesu odzove temu povabilu.	Odbor.
Skupina „Lioydov Arsenal" N. D. O. bo imela sestanek v soboto, dne 9. t. m. ob 5. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu.
Odbor skupine .Plinarna" ima danes ob 9. uri sejo. Prosi se točne udeležbe.
Pripravljalni odbor skupine „Škedenjski plavži ima danes ob 7. uri sejo v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju.
Skupina NDO „Linoleum" bo imela jutri dne 8. t. m. ob 4. uri pop. sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
V nedeljo, dne 10. t. m. priredi „Izobraževalni odsek NDO" Miklavžev nastop v prostorih velike dvoraiffc NDO ulica Sv. Frančiška Št. 2, II. n. Začetek ob 4. uri popoludne. Naznanja se p. n. občinstvu, da o tei priliki v prvič nastopi pevski zbor NDO. Tovariši in tovarišice I Pripravite se za ta krasni večer. Vsi oni, ki želijo darovati ali prispevati s kakšnim darilom, naj ga blagovolijo doposlati uradniku N. D. O. vsak dan ob uradnih urah. Natančnejši vspo-red se objavi pravočasno:
PAROVL
— Narodna zbirka XX. septembra. Pola št. 48. (g. J. C.). Darovali so sledeči gg.: JoŠko Dular 5 K. Po 3 K: N. N. „živio "Hrvati in Slovenci" ; po 3 50 K: Nace Grotar; po 2 K: St. Bizjak, G. Modlc, J. Mrak(?), J. Povšič; po 1 K: I. Mfllonlg, S. Zeleznik. C. Kraigher, N. N , N. N., N. N., dr. A. Vagaja, N. N., O. Schrey, Gostili, M. Martelanc, J Pertot, J. Zeleznlkar, Sot-Ijantkf, M. Žuntć, (Pula), brivec Gjur!n, Bo-hinec, A. Muha, F. L. Turna, Korenčan, Pertot, N. N., Waschte, N. N., Furla«, N.
Čistilo za snaženje čevljev
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez A =: vsake bolečine =
Dr. i. Čermžtk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
•• TRST -
ulica della Caserma St. 13, II. n.

Zastopstva in zaloga:
Cngen Jurlzvt £rst, ilica yicqaedot!o št. 9,
TE LE F O 9 376 XV
Sn^njte ,Har. kolek':
3{ans Schmidi
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRST ul. della Zonta št. 7. 1.
1935
rjp
ti
DE
I Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
* &
$ 6
£ «s
TEST, al. Mas It- 6 - T2?sfon 22-85 (Mža jietlalSža hm
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor.
=]E
R. Gasperini, Trst
Tfttefoa Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
mmm Prevozno podjetje
kr.	dri. ftalsnte	>051
»tj« rcartfltUe tatoiitiaMi Mata iz Utiif, Mnumi m lm.
poftljatve, potega kovčeoov. najdooovornejše cene,
Zastopstvo tvrdke „CEIENT"
.POKTLAND- ▼ SpHet*.
CENB BREZ KONKURENCA
PRODAJA NA DROBNO.
Stran IV.
„JGDIMOST" *t, 339,
V Tratu, 7. decembra 1911.
N.. dr. M. P., dr. Brnčič, Dreja, Brivec, I. njaka Vekoslava Kodrića, posestnika pri sv. Dimnik, V. Šusteršič, siov. fotograf, Meljavec, * M. M. Spodnji, ki je ravno te dni slavil N. N., J. 2witter, N. N., N N, N. N., N. svojo 60-letnico. S čestitko na tem dogodku N., Umek, N. N., Prelz, F. Komar, C. Sirk, spajamo izraz iskrenega sožalja povodom N. N., Negovetič, Dolinar, Gregorič. Po 60 britke izgube, ki je zadela r^šega Kovin. : N. N. Po 50 vin.: Vrba. Po 40 vin.:: driča.)	_
A. Božeglav. — Skupaj kron 72. Srčna
hvala vsem darovalcem ! (Opomba : Nečit-!	VAfiti tZ IfttrO
Ijiva imena priobčujemo pod „N. N.u	i	m.
— Škedenjski podružnici je darovala' Sad 2000-letne kulture. Iz Kopra: gospa Ivana Kotnik 3 K, gospa Alojzija Mislilo bi se, da imajo med našim Italijani Sancin Čuk 3 K, gospa Mozer Ivanka 2 K samo ljudje z manjo izobražbo razne znane in gospa Kunstič 1 K. Pokojni Josip Godina psovke na jeziku. Mislimo seveda psovke Pignje je zapustil podružnici volilo 5 K. na račun Slovencev. Temu pa ni tako. Celo lstej podružnici so darovali za božićnico g. med italijanskimi učiteljicami v Kopru jih je, Anton Sancin Vrba mlajši 5 K in gospa ki se ne sramujejo s psovkami žaliti
1
ANTON SANCIN, Skedenj 302
(pri lekarni)
priporoča slav. občinstvu svojo	Pn leitarnn
novo trgovino nianu-^fakturnega »laga^g
Pepca Godina-Ban 5 m'blaga za obTekće. narodnost in naše ljudstvo. Take — učite- SfclatliŠČ0 ŽagOVII16 ia grjbanjj
- -.....Hi čim več posnemovalcev ljice pač ne delajo časti italijanskemu imenu, posipanje po mokroti, snaženje javnih
med rodoljubnimi Škedenjci. — Prisrčno za- še manje pa so priče za slavo takozvane lokalov itd. Ima edino AUGUŠT KOM-
Želeč, da bi dobili
zahvala. 2000-letne italijanske kulture!	PARA, Trst, uL Fonderia 5t. 3. Prodaje
—	Za „Božićnico" so nadalje darovali' V Kopru smo Slovenci izročeni na mi-	Se nadrobno PosfreŽbćl D3 dOfD
gg.: Viktor Kalister 50 K, Anton Kalister lost in nemilost italijanskim srditežem. In in debelo. — ___1
20 K, O ga Bandel 4 K, Vladko Ternovec med temi se — kakor že rečeno — po---
10 K, Škorkoian v Zagrebu 20 K, dr. Ku- sebno „odiikujejo« nekatere italijanske uči-	, MTfa&S DADIIPO&
kovec 12 K, Anonimno 10 m. barhenta (II. teljice.	Pg S F 5 g^ K & K Ml. I. **
dar), Mici dra. WiIfanova 10 K, Branko1 Slovenski otroci, obiskujoči tukajšnjo	» *B * ■ ** ■ * w w
Polič 31 K. Zahvaljuje se srčno in se pri- italijansko ljudsko šolo, morajo danzadnem	MIZARSKI MOJSTER
poroča za nadaljne darove „Ženska podr. poslušate razne „ščave" in „kretene".	- . - VJTeeiei 9
dr. sv. C. M. j Ali to ni samo slovenske otroke veliko	JrSt, MlCd 52U J-faiiCCSCO 0 /1SS1S! Z
—	Namesto cvetja na krsto pok. Mirice 'zlo, ampak tudi za italijanske. Saj ne treba	-
Mikota je daroval g. Grgič Vincenc 2 K praviti, kako mora taka vzgoja vplivati na	Specijalist za popravljanje
rojanski podružnice dr. sv. C. in M. nežno otroško dušo. To je strup. Kompe-	roulet Iia oknih.
—	Pri pevskem večeru „Vrdeljskega tentne faktorje bi prosili, naj bi malo več	Na 8Q menJajQ v| |n zmetL cerkvenega zbora« je nabral g. Ed. Furlani paznje obračali položaju slovenskih otrok	J ' J	k0nk*rM* med pevci in gosti „Gosp društva" pri na italijanskih šolah in naj bi poskrbeli za	I"« popolao deto " 8' " boil "-1"™0* cerkvi 6 K 30 stot. za svetolvansko C. M. potrebno remeduro. Ali tudi slovenski sta-
podružnico. i riši naj bi ne bili brezbrižni glede usode	NOVa trgOVfna gramOTOnOV
—	Za podružnico sv. C. in M. pri sv.'svojih šolo obiskujočih otročičev. Najizdat-M. M. sp. in zgornji se je nabralo pri neja, ali prav za prav res jedino izdatna
omizji med veselimi prijatelji v počeščenje odpomoč bi bila seveda: slovenski otrok v	If V ti €• imendne g. Andrea Sirce, trgovca pri Sv. j slovensko šolo!! To smemo zahtevati v	. Darri^ra vprrhia 1Q Ani, 8 K 30 in stot. - Denar hrani V.limenu zakona, v imenu zdravega pedagoji- * rst, Ul. tfamera veccnia Kodrič, pos. pri Sv. Ani. I Škega načela, v imenu sedanje moderne in	najbogatejša zaloga v provinciji. - ! demokratične dobe._ i	—
TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. ^^arski aparati od K 50 naprej. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes - EDINA ZALOGA -
Vesti iz Goriške.
x Semenj sv. Andreja je privabil v j Gorico mnogo ljudstva z dežele. Trgovci so koncert od 5. do polnoči, pa napravili malo denarja, kajti večinoma! -so se prodajale drobnejše reči za mal de- j | nar. Občutiti je bilo vsi draginjo in splošno j I
pomanjkanje denarja. Vzlic temu pa so MIe;u.w pri „ Ivann Iepa lega B 6 proatori >• gostiine polne. Tudi „komedije" niso imelejilloa takoj proda. Naaiot pove ioaeratui oddaiek srečnega dneva. Dan je bil izredno lep, a j EdinoBti pod tie*. 2162._2162
slovenskih plošč vsake vrste.
Mali oglasi M CENE ZELQ ZMERNE-
m
Pn7Af>9	raznih Trst bomo valed ve-
rUfcUr« likaga 8tarila oddajali po nizki ceni. Farčić i dr., Komen, trtnica.	2163
Prnriam krasnega 16 maaaoBT starega simo-II UUdIII dolskega bika-plamanjaka, rač
genov bukovih drv. sladkega sena in krompirja. Vprašanja ta L O. Edinosti pod St. 2154. 2154
7ainnO Obuvala moSkega, Ženakega in otroi-bdlulja ktga na iabaro po nizkik cenah. — Avgust Taučer, ulica Belvedere it 34.	2017
knjigarna J. Gorenje«, uL Oaaarma 16., Gregor Zidar & O., Boeol 263, to bakarna Begolin, uH-a Indnatria (8v. Jakob) la a Sežani: Fran S col t * trgovec. ▼ K osni: Ivan Dekle va.
1472

kaj to pomaga; taki semnjl se polagoma izgubljajo in kmalu se ne bodo prav nič razlikovali od navadnih ponedeljkov in četrtkov !
Nova podružnica družbe sv. Cirila ia Metoda v Štanjelu. V Štanjelu se je vršil predminole nedelje ustanovni občni zbor nove podružnice Ciril-Metodove družbe za Štanjel in okolico. Zborovanje je otvorfl g. Ante Beg iz Ljubljane, ki je v lepih fcesedah očrtal namen In uspešno delovanje te prekoristne šolske družbe. Med poslušalci je vladalo veliko zanimanje, ki se je razvilo v navdušenje. Vplačanih letnih članov je 42; že to je za začetek precej, a ni dvoma, da se število pomnoži. Izvoljen je bil nastopni odbor: župan Filip Hočevar, predsednik; Pranjica Ličar, podpredsednica; Josip Hočevar, tajnik; Marica Ukmar, namestnica; Marica Švagelj, blagajnlčarka; Vekoslav OuIJ, namestnik; Avgust Stare, Janko Krše-van, Angela Fabiani, Vekoslav ŠvagelJ, Ciril Čehovin in Marica Turk, odborniki oziroma odbornice; Alojzij Gorup, nadučitelj - Gabrije in L Fakin, učitelj v Branici, pregledovalca računov. Po volitvi odbora je govoril g. nad- i učitelj Vendramin iz Dutovelj, ki je ▼ sto-j jem govoru povdarjal potrebo složnega na-roduega delovanja, posebno pa potom! družbe sv. Cirila in Metoda. V imenu od-| bora je izrekel župan Hočevar zahvalo g. ; Begu na trudu, ter je izjavil, da bo novi j odbor posvečal vse sile narodnemu delu.
— Vsa čast gospicama učiteljicama1 Ličarjev! in Marici Švageljevi, ki sta po-' žrtvovalno pripomogli do ustanovitve po-j družnice.
Komen, 4. t. m. (Prikazen na nebu.) Ko se mrači, vidimo sedaj, ob vedrem in čistem nebesnem svodu, lepo prikazen na. -nebu. — Priliko imamo opazovati na vzhodnem nebesnem svodu dve lepi in veliki zvezdi: Marsa in Saturna. — Na levi strani stoječa zvezda — z lepo rudečo lučjo — je planet Mars, na desni strani pa stoji Saturn, ki ima bolj rumenkasto svitlobo. — Od teh dveh zvezd se najbolj odlikuje Mars s svojo jako lepo in svltlo lučjo. Mars je dosegel svojo pozicijo.
Sedaj se bo od dneva do dneva oddaljal od zemlje, zato bo njegova svitloba postajala šibkejša. Tudi Saturnova svitloba bo odslej pojemala. Obe zvezdi se namreč vedno bolj In bolj oddaljata od zemlje.	L.
Danca popolare. Dr. Luzzatto in Alfred Lenassi sta bila vložila radi znane obsodbe ničnostno pritožbo. Sedaj je najvišja sodnija na Dunaju določila novo razpravo pred dež. sodnijo v Trstu. Razprava se bo. tikala vseh onih točk, radi katerih sta bila imenovana obsojena.
Na Brjah pri Rlhemberku je umrla dne 4. t. m. 84-Ietna Terezija Kodrič. Pogreba se je udeležila velikanska množica ljudstva. Domače pevsko društvo je zapelo dve žalostinki. Med potoma in v kapelici pa pevci ne smejo peti (?); tako se nam je vsa) zagotavljalo od strani udeležencev.
(Pripomba uredništva. Pokojnica je bila mati znanega našega poštenjaka hi kreme-
TEODOR KORN i.
Trst, uL Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM4JO SE V8AJLOVB8T1TA = DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CBSAH. :: Delo dobro In zajamčeno. :: TBlIl. 26-26. □ Poslovodja: Fran j« Janka.
I
lOllOMOMOllOI
IM fotojraf Je Antun Jerktt, Trst, v _.__„ N1
Via della Po«ta 10. — GOBICA, goipoaka alta« 7. § iomohohohoi V UObTlLNI Isdelki odlikovani na vsak rasstevan. - La raapao m S	_	______9____9
* -j*-.--_fii! f%i due Junericani
Slovanske igralne karte	v Trstu, mica cro«da «t. 3
Dr. MttMU (Pečnlk)
Trst, ul. S. Caterina 1 iPalača Sreinitz)
Ima čast Vam naznaniti, da sa ja v TRSTU na novo nasalil kot zdravnik.
Rodom Korošec (PodrožČiaa) bil je svoj čas »ekuAdami zdravnik in asistent na Dunaju ter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Specijalist za koin« in spoln« bolezni
:: sprejema strogo le od HVa—1. are. ::
Za notr. bolezni (sploSno zdravilstvo)
:: sprejema od t—9 zjut. in 2—4 pop. :: tfTiri i jiiittT, TitiTii IruNcti aiiišti li aiilsti.
Zidar !m tofijo izvrstna ISTRSKA In TIPATSEA TIHA po smernih cenah, preiakama ed cea.
kr. peakukevaliSča za živila v Gradca T misla § 3. zakona z dne 16. jan. 1896. it. 89.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svejim rejaktm t mestu in na deželi
JOSIP ČERMELJ, lastnik.
J Zaloga obuvala in lastna delavnica KRAINER
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica —
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, žen»ke in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Illzkih == m zmernih cenah. -
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 19il
Največja tov&roa »veta. Izdelovonjs letno 40 000 voi edinega tipa CHASSIS 20 H? šeat razmta tipov koć!j
Koćij« „FORD" j« najpopolnejts. r. ajh.it rej »a to najekonomltasji« kar Jih obetoji. - GRNCBALHI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Soldoni 10-11, Tel 1734
Vallka oantralna garaga, ulica tfoi Bitohl 16, vasal altoa Bosohatte TELEFON 2247. 8TOCK PHEUM GOODRICH i»merlk»ti«kc).
Aatcmoblll na poacdo po zmerni ceni.
Varatvo la radrieTanJa »TMmoblioT,--Solldua po»u-eiWi
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13
lUDretl ctrne rr. iitm iflTeia
Bogat izbor ur
v»ak« vrste, kakor tudi ihMDOir, prstanov i dlja-ttantl ia brez dijaman-t#T, ženske veriiiae, slute la srekrne aa muikr, cm po konkurenčnih cenah.
cfltipipo nvn
izdelozateij in trgovec lesnega oglja izključni
Uferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa f Dobrem polju na Kranjskem, ponuja prve VTSte lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. ? s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom ta vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodaja o ul- del Toro 4-
Pisarna ulica del Toro St. 1, 1. nadstropje. - TELEFON 20—56. -
GOKILNA K D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
Trst, ulica Giovanni Boccaccio popolnoma na novo preurejena
Velika zalogi moških, ženskih in | se
otroških čevljev.	se dobijo gork* in mrz,m iedl,a-
Poprave se izvršujejo točno, so-! M m lldno in po zmernih cenah.
!! Božične zvončke zastonj!!
dobi, kdor kupi pri nofli božlftao okraske
iz stekla kompL izbor sa malo drevesc©, 135 kom. K 250. Sijajen iabor 150 kom. K 3*30. Reklamni izbor 170 sij. kom. r priprost. kartonu K 4 20, 230 sij. komador obstoječih iz fant. sadja, steklenih kroglic, steklenih niti, ledenih kroglic, vencev, zvezd, torbic, svečio itd. K 5.80. - T-ll-kanskl a]J. izkor, obstoječ iz naj fin. steklenih okraskov, 200 kroglic .Phoenii" z odsevom, fantastično sadje, zrakoplovi, odeti v svilo, krasno izd. samo K 10. Božične STečice .Silberfaen" povaročujajo nžgan krasen, zvezdnat daž, ne dišijo, aa ne kadijo in so brez nevarnoeti, 12 kom. v kart. z opisom 30 vin. 3 kartoni (36 sveč) 75 vin., 6 kartonov (72 sveč) K 1 30, 12 kartonov (144 aveč) K 2 50. Vlakana mareillu, ki zuii 8 V, M prtložlja auteaj baiiial zraiekl. - Pofiilja se proti predplačilu ali povzetju zneska.
Božični oddelek l H. MBINOVIICZ, Punaj VII.
LUĐSSOABU a, X. T.

frodajalnica manufakUriega blaga gj
Enrico de Franceschi
Trst, ulica ddlle Poste št. 10
(vogal ulica Valdirivo) T SUKA. IZBERA boiabaAeTlBe, trliia, faitaaja, Tolaaaaga blaga, Izdelanega nalkega In Icnakega parila ia 4rabaarlj
::: po najzmernejših cenah.
„gdfflg" \u dvoj u I „grifflg^ u& drobno 3$ vin. kg.
Zdrob (gris) za polento	I. yrste
po 2G	vin. kg
Oves I. rrste K 20 80	l00 kg
Oreš II. „ „ 19'—	„ t,
Seno	„ 7'—	»• ,,
Baruch in drug
trst, nI. ML Ha/ftncria št. 7.
P
Tovarna zrcal P. REVEL
odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in krilcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagTado
TELEFON 313, rim. U. TRST, Ulica Giulia Št 41. TELEFON 313, ran. H.
Kristali, zrcala, stekla, bratenje, posrebreuanle, smlrkanje, pregibanje, dekoracije na kislino In smlrek.
TELUA ZALOGA kriitilieu itetli ii Sip, milu ii Ir^eiik sp n kočije ia popoln; avtomoiHste iprive.
Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Poarebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture ===== kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin.	■
m