Št.  11                                           V Gorici,
Iihaja trikrat na teden, in sioer t torek, Četrtek In soboto ob 4. uri popoldne ter itane po pofiO orejomana al! v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto........ 15 K
%...........10   »
V............5   »
Posaroi5ne Številko stanejo 10 vin.
„S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu ...Kaiipot po Goriikcm in Sradiačanakem" in ,Raitpot pS IJtuliJarii fn 'HratrJski^-OiesttkiJ, Jay*4ly^:, trat v letu „Voznt red železnic,  parnlkov in poštnU
S761".
Naročnino sprejema apravniitvo v Gosposki ulioi 9tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarnu A. GabrSCek Na naroČila brei doposlane naroCnine se ne oziramo
Ofllasi In poslanice«-se.:aCunijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oplasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
v torek dne 26. januvarija 1909.
Tečaj XXXIX.
•Vee ze narod, svobodo in napredek le   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposd ulici št. 7 v Gorioi v I.  nad t
Z urednikom je mogo5:> govoriti vsak dan od 8. do 1?
dopoludne ter od ?. do 5. popoldne; ob nedeljah i„'
praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo sena
haja v Gosposki ulioi 5t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn'
naročnino In oglase Ja plačati loco fiorica
Dopisi naj se poSHjaJo le ireAnlltva.
NaroSnina, reklamaoije in drage reS. katere ne
»padajo  v  delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   le
npravnUtvn,
„PBIM0REC" izhaja neodvisno od >So5"'   sak petek ia stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sooac in »Primorec« se prodajata v*Go i i v i naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v r sk J- ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou v , t Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-\ ^kopališgni ulioi, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansli v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčia na trgu della Caserina.
Talefon it. 83. -
Lekcija Jr. Turni -
o HaplM
Dr. Turna je zajahal svoje staro kljuse ia mi dal v „Delavskem Listu" lekcijo o — naprednosti. Blagovolil mi je dati ta-le pouk :
„Ste predsednik iz vi sevalnega odbora napredne stranke in zastopnik narodne liberalne stranke goriških slovenskih mest in trgov. Le s tega stališča je sploh bila dana možnost, polemizirati z Varni, v tem oziru pa je polemika dejansko obrodila plod. Slovenski politični svet sedaj pozna Vašo naprednost, Vašo svobodomiselnost in Vašo demokratičnost,
Trudil sem se leta 1899. zaman, Vam pojasniti razliko med liberalizmom in naprednostjo, ker ste po značaju in svoji vzgoji instinktivno liberalec. Naprednosti pa, kakor vidim, »8 danes ne razumete. Napreden je politični straukar tedaj, kadar priznava one politične principe in jih zastopa, ki so nam podajajo na podlagi rezultatov moderne vede. Ne podaja torej nikake posebno vsebine političnega programu, ne političnega načela, marveč le splošno naglasa, da stranka stremi prilagoditi političnemu življenju pridobitke socijalue vede. Rezultati umskega dela 19. stoletja se dajo pač izraziti z nazivi darvi-nizeru, marksizem, naturalizem in subjektivni estetizem. Od političnih strank stoji na tem modernem stališču, torej najbolj naprednem stališču socijalnodeniokratična stranka. Ako se Vi kot načelnik napredne stranke na Goriškem borite proti dejansko napredni so-cijalnodemokratični stranki, potem pač tajite hotni stranki naprednost in bijete sebe po obrazu. Z bojem proti naprednim idejam ste dokazali; da ste dejansko nazadnjak, liberalec, in sicer hujši nazadnjak nego klerikalna struja, ki je danes prevzela stališče marksizma, kolikor se tiče socijalnega in ekonom skega vprašanja, ter povdarja posebej le versko stališče iu je raditega nasprotnica so-cijahiodomokniLičue stranke".
Za predsednika izvrševalnega odbora narodne-n a p red ne  stranke je  gotovo hud
»Gor. Tmkarna« A. GabrSžek (odgov. J. Fabčifl) tiska
in zal.
poper, ako mu kdo reče, da ne zna ločiti liberalizma od naprednosti. AH od dr. Turne ni nič drugega pričakovati, saj on pozna v vseh stanovih in v vseh strokah same tepce in nevedneže; vso znanost je požrl on sam. Na tak način je obdelal doslej vsakogar, ki mu je prišel na pot.
Ali predsednik n.-n. stranke ne sme molčati na take nealanosti, — zato eto odgovor.
Dr. Turna mi podaja v 1. 1909. pouk o naprednosti in govori silno učeno, da:.... „ napreden je političen strankar le tedaj, kadar priznava one politične principe in jih zastopa, ki senam podajajo na podlagi rezultatov moderne vede". Govori dalje o marksizmu, o naprednosti no-eijalnodemokntične stranke itd., česar jaz — stari   liberalec, ne razumem.
Prav prijetno mi je, da morem toliko šopirnost dr. Turne temeljito osmešiti s p o n a-tisoai svojega članka iz „Sočeu 27. aprila 1904. Citatelji naj sodijo, ali nisem prave naprednosti stokrat bolje in lepše označil.
Oni del članka, naslovljen dunajski »Sloveniji", glasi tako-le:
„Le naravno je, da stremljenje najboljših mož med vsemi kulturnimi narodi za enotnim svetovnim nazorom kot rezultatom svobodne vede in znanosti, ni moglo ostati brez vpliva na nas Slovence, dasi smo majhen narod. Dogodki 1. 1848. so pretresli tudi Slovence, — in odsevi filozofskega sistema, ki je vzbudi! veliko francosko revolucijo in za njo druge, so prav živo razvneli tudi sloveuske duhove po vatikanskem koncilu. Liberalna era je slavila svoje triumfe v politiškem in gospodarskem razvoju narodov, dala nam je meščanske sloje, ki so se osvobojovali dnh -v-skega in plemiškegu varuštva, in kar je glavno: vzdržala je boj proti nasprotnikom svobodne vede in znanosti, ali da se izrečem kratko brez daljnih opisov: proti k 1 e r i k a 1 i z m u in njega pogubonos-nim atentatom na svobodo vesti in mišljenja.
Ali prav tako je umevno in naravno, da   je   prevladal   pri   nas   v tej   »moderni0
struji narodnostni moment. Boj za obstanek ter vsostraneki napredek naroda je korakal v prvih vrstah, katerim se je moralo umikati bolj v ozadje stremljenje za modernim svetovnim nazorom, ali Cesto je pa bu-knilo i to na dan z nekako vulkansko silo, in tedaj je postal boj med dvema slovenskima strankama bolj akuten.
Ta boj je v zadnjih letih prav srdit. Sodimo o njem kakorkoli, ali jeduo zaslugo treba priznati, namreč to, da se že široke ljudske mase ogrevajo za tiste ideje, ki prav gotovo tvorijo prvine bodočemu enotnemu svetovnemu nazi-ranj u, ker proste okov šopirnih najemnikov vic, nebes in pekla.
Istotako pa tudi vemo, da je stari liberalizem dovršil svojo nalogo. In ako vsklika novostrujar: ,, Liberalci v tem starem po m o n u besede ne moremo biti!" tedaj je moj kratek odgovor ta: Mi tudi ne l Mi dobro vemo, kaj spada v zgodovino, ali hočemo biti i pravični sodniki onega velepomembnega stremljenja, ki vendar n i b i 1 o nič ti r u g o g a nego neobhodna potreba v svetovnem razvoju! — Mi smo danes liberalci v novem p o m e n u te besede, saj se tudi nazivamo n a r o d n o - u a p r e d n e, kar pomeni, da hočemo na dobrih ostankih starega 1 i-beralizma napredovati z duhom časa ter boriti se v družbi z n a-preduimi življi za filozofični u-stroj modernega enotnega svetovnega nazora, pripomoči temu do zmage i med našim ljudstvom, dotlej pa odbijati grdo nakane rimskih hlapcev srednjeveške sladke teme. — Slovenski modernizovani liberalci ali narodno napre n i možje si kratko ni malo ne domišljujem„, da mi rešimo to svetovno vprašanje, toda mi si pa tudi ne moremo in si nočemo mašiti ušes pred glasovi, ki vpijejo po odrešitvi človeštva iz ^eme, iz negotovosti, iz nejasnosti in njenih spon, zato korakamo z duhom in napredkom časa, v nadi, da v okvirju tis tega vesoljnega svetovnega naziranja dobi svojo srečo in zadovoljnost tudi mali narod slovenski. — Da mi nismo smod-
nika iznašli, to vemo sami, da vse, kar se rodi v naših glavah, ni kvintesenca suhe modrosti in nezmotljivosti, to tudi vemo - da bi i novostrujarji s pohvaljenim »nekim zdravim razumom" ne mogli opravičeno grajati Česa, kar se je zgodilo, tudi to more biti, aH vse to še ne opravičuje stališča „Slovenijea z oziroin na slovenske stranke, — kajti glavno vprašanje tu je: a 1 i s o v n a s po-goji za razvoj modernega, enotnega svetovnega naziranja? In to so! M i smo najno vod ob niša stranka -~ pomlajenega liberalizma, ki je ohranil dobro starino ter se po ml adil in 0^ svežil z rezultati mnogoletne pre-skušnje iu filoz ofičnega raziska-vanja zadnjih let.
Torej pomlajenje, prememba, preosnova l Pa saj vidimo doslej, da stalno je le prememba 1 Tok časa drvi naprej, in s rečen tisti, k ga dohaja. — Stari liberalizem je doigral, ali kako daleč pojde preosnova, - - kdo to vi$?
Ob boku liberalnega odpora proti reakcionarnim slepičem iu izkoriščevalcem ljudskih mas se je pojavil — socijalizem, stranka še velike bodočnos" Marxov filozofični sistem si je osvojil skoro na mah ogromue množice delavskih slojev vseh kategorij. Vsi dihamo pod težo tega svetovnega gibanja! Kako divno so donele revolucijske Marxove teorije na ušesa milijonov in milijonov ušes trpečih ljudskih mas ! Stali smo pred družabno in gospodarsko revolucijo! —-In kaj smo doživeli? V Marxizmu samem se vrši zdrava korektura; kar je bilo še pred kratkim prvo načelo (historični materijalizem), se umika milejšim oblikam, in toli proslavljena revolucijska taktika se umika sicer tudi dovolj energičnim zahtevam in težnjam po temeljitih sociialnih reformah. — Kako daleč pojde pričeta preosnova, kam privede socijalizem treznejša doba evolucije ? Kdo to ve ?!
Vara se grozno, -kdor meni, da še vedno trajajoča kriza v socijalizmu uniči to gibanje; ali enako se varajo tisti, ki besedičijo, da je konec liberalizmu. Pomlajen, osvežen, očvrščen z naprednimi idejami se v mnogočem približuje ostalim svobodoljubnim, po nekakem
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==   ALBXANDRE  DUMAS.   =====
(Dalje.) Athos pritrdi z glavo, potem se obrne in vpraša skoro v zadregi, da izdaja pred skeptičnim Araraisom svoje očetovske skrbi:
—  In poznate li, gospod vojvoda, gospoda Bra-gelonna, petnajstletnega mladeniča, ki je prideljen Princu ?
—  Da, seveda, odvrne Chatillon, prišel je danes zjutraj k nam s Princem. Dražesten mladenič! Ali je vaš prijatelj, gospod grof?
—   Da, gospod, odvrne Athos sladko ginjen, tako drag prijatelj, da bi ga celo silno rad videl. Je li to mogoče ?
—  Prav lahko, gospod. Blagovolite iti z menoj., in popeljem vas v glavni tabor.
—  Hola! pravi Aramis ter so obrne, čujte ta ropot za nami!
—   Da, res, četa jezdecev prihaja proti nam ! pravi Chatillon.
—   Koadjutorja poznam po njegovem fronderskem klob "m.
—  In /1   Beauforta po njegovih belih peresih. —- V naglem diru prihajajo. Princ je tudi z njimi.
Ah, zdaj jih je oatavil.
—   Znamenje kliče k orožju! vsklikne Chatillon. Ali čujeta? Treba se je informirati.
In res, vojaki so hiteli k orožju, jezdeci, ki so stali na tleh, so sčdali zopet v sedla, trombe so pele, bobni so ropotali; Beaufort je potegnil meč.
Tudi Princ je dal znamenje, in vsi častniki kraljeve armade, ki so bili sedaj pomešani med pariškimi četami, so hiteli k njemu.
—  Gospoda, pravi Chatillon, premirje je nehalo, to je jasno; udarimo se. Pojdita torej v Charenton. kajti jaz prav kmalu napadeni. Princ mi je že dajal znamenje.
In res, prinčev prapor se je dvignil trikrat zaporedoma kvišku.
—  Na svidenje, vitez ! zakliče Chatillon ter odide v naglem diru, da bi dohitel svoje spremstvo.
Athos in Aramis obrneta konje ter gresta pozdravit koadjutorja in Beauforta. Bouillon je pa imel proti koncu posvetovanja tako silen napad putike, da so ga morali peljati n^zaj v Pariz v posteljo.
Zato je pa vojvoda Elbeuf, obdan od svojih Štirih sinov kakor od častnega sveta, tekal semintja med vrstami pariške armade.
Med tem se je naredil med Charentonom in kraljevo armado širok bel prostor; bilo je videti, kakor da hoče biti ta prostor zadnje ležišče za trupla padlih.
—   Ta Mazarin je res prava sramota za Francijo! pravi koadjutor ter si priveze trdneje pas svojega meča, ki ga je nosil kot stari vojaški prelati vrhu svoje simare. Pedant je, ki bi rad vladal Francijo kakor kako kmetijo! In zato tudi Francija ne more upati sreče in miru, dokler bo on tu!
—  Videti je, da se nista sporazumela glede barve klobuka, pravi Aramis.
V istem trenutku dvigne Beaufort svoj meč, rekoč:
—  Gospoda, zastonj je bila naša diplomacija; hoteli smo se iznebiti tega ničevega Mazarinija! toda kraljica, ki je vanj zatelebana, ga hoče na vsak način obdržati za ministra : in tako nam preostaja samo eno sredstvo, da ga skupno pobijemo.
—  Prav, pravi koadjutor, tu se vidi priznana Beaufcrtova zgovornost.
—  K sreči popravi svoje napake, ki jih dela v francoščini, z ostrino svojega meča, pravi Aramis.
—Ba! pravi koadjutor zaničljlvo, zagotavljam vas, da je med celo to vojsko zelo bled.
In s temi besedami potegne tudi koadjutor svoj meč, rekoč:
—  Gospoda, glejte, sovražnik nam že prihaja naproti: upam pač, da mu prihranimo polovico poti.
In ne da bi se brigal za to, če mu kdo sledi ali ne, je odšel. Njegov polk, ki je imel ime »korintski polk« po koadjutorjevi škofiji, se je razvil za njim v bojni red ter začel bitko.
Beaufort pa je obrnil svojo konjico pod vodstvom Noirmontiers-ovim proti Etampes-u, kjer je imela trčiti na sprevod z živili, ki so ga Parižani nestrpno pričakovali. Beaufort je bil pripravljen, da sam poseže vmes.
Chanleu, ki je poveljeval mestu, je hotel z jedrom svojih čet odvrniti napad in v slučaju, da bi bil sovražnik odbit, poskusiti celo sam napad.
modernem preobratu hlepečim množicam, — In ni .izključeno,' d &' pri d e~*nretf' -v sem do solidarnega bbja proti skup-nemunasprotniku, prepustivši poznejši dobi. kpnečao . filozofsko definicijo encl nega svetovnega.-Bazirani*".  -    •  •
« - Ta je torej moj odgovor v 1. 1904. na Tmndvo bahaštvo-v 1. 1909. Vsakdo naj sodi sam, ali no dobiva dr .Turna "klofuto za klofuto %< vsakim - mojim stavkom. In še več! Dobil je v tem ponatisu tudi že lep kos odgovora na drago očitanje?.... boja proti so-cijaližmu. O tem pa še. nekaj' prihodnjič M' A, Gabršček.
Jutri nredavanie nri ..Jelenu" ob 8. zvečer.
Semeniški profesor dr. Anton Gregorčič uživa-aa-Goriškenvtožalostno slavo, da njegova »Gorica«* -ugafija najostudniše lumparije vsake baze"; krade- čast rodoljubom na najitrfamaiše načine, če jo pa kdo požene pred kazenskega sodnika,, pa se posvečeni falotje skrijejo za uboge slamnate hrbte, ne nastopijo nttf do-latm mMp Jer puste obsoditi nedolžna plačane sužnji) zaradi pregreška ~ zanemarjene dolžne, pažnje.
Kako „Goricaa in nPrimorski List" s peklensko škodoželjnostjo obirata napreda e zavode ia ustanove, je znana reč. V -soboto pa je priobčila »Gorica" uvodnik „Libe-ralna gospodarska mizerija", ki v falotstvu nadkriljuje vse, kar si je do zdaj dovoljevala. Spravila se je nad Mizarsko zadrugo in potem nad Trgovsko-obrfcno zadrugo. Kar se »Mizarske" tiče, dobi ^Gorica" brez dvoma po zlobnih čeljustih od načclstva sa: mega. -— Načelstvo T. o. z. je poslalo ^Gorici" popravek, ki razkrinka nesramne falsifi-katorje pri „Gorici". Mi priobčujemo danes ta-le odgovor:
„Goricaa je falsifikovala račune in prišla do zaključka, da znaša čisti  dohodek Trgovskega  doma  in   hotela   Sudbahn   celih   • — K L044-09, kar da za glavnico 701.039 44 le 029% obrestovanje.  —  Toda  „ Gorica"  je nesramno skyarila  račun za i.   1907., po katerem pa znaša čisti prinos .   . K 17.507 OH ali okroglo 2'/,%, — vrhu tega sta sta-t  novala brezplačno  v  »Trgovskem w  domu" — zadruga sama ter Pevsko JL in g 1 a s b e n o   društvo,  ki je  dobivalo vsa leta stanovanje — brezplačno.
Pripomniti je, da v obeh stavbah T. o. z. 4  je uvedena progresivna najemščina,  da bode torej.polagoma obrestovanje"  višje.  Da bi se *   pa take stavbe kdaj zares..,. „rentirale", tega ^pa nikdo ne pričakuje. T. o. z, namen je, da ^^e zdaj narodu koristi, ne pa d** si zbira visoke reservne fonde. Saj  tudi tako prid6 zadruga .v 10,letih vsaj do 400.000 K reserv, kar je že ogromen denar, vrhu tega pa koristi s svojimi stavbami ugledu in časti in ponosu goriških Slovencev.  Saj je kupila v ulici sv. Ivana  tudi   „DruŠtyeni   dom",   kjer   je zdaj pod streho — 8 narodnih društev ter ima „Sokola veliko, docela novo telovadnico.
»Gorica" je imela toliko nesramnosti, da je hotela škodovati slovenskemu denarnemu zavodu ob istem času,koima „CentraIna posojilnica^.torej klerikalen zavod, malo dalje od Trg. doma hišo, ki se je .v 1.190,7.- še slabše obrestoval nego naše stavbe. Evo dokaz:
., :Iz računskega, zaključka Centralne posojilnice posnemamo, da je imela investovan v,stavbah, koncem! 1907. znesek K 164.853-81; iz; računa, zgube in dobička te posojilnice pa, Ida so znašali dohodki teh stavb .prejeti: Y,Jetu 190.6. jza leto 1907. ... K ,600-— „    »    1907. po dobitkn predplačil
.za ^eto.j:908, . ,.'.  .. ,..,.".  .„6737-85 zaostala stanarina za leto 1907... „ ,    5Š33
so prišle v narodne roke razne stavbe, — in •tudi-bivši -hotel „Centralu, čeprav se ao-voljno ne obrestuje. Kdor pa tako pisari, kakor „Goricaa v soboto, je čisto navaden fa-lot, ki je vreden le splošnega zaničevanja.
Dr. Anton Gregorčič ^-.denite si ta članek za zrcalo, da vas oblije rdečica srama in zasluženega preziranja j
torej vsi'dohodki za-leto 1907. troškluprave pa   . •. ¦-.-'': .i¦ :.'•
. K 7396^18 ; „3584-40
člštid^onos stavb za I. 1907;. K 3811*78 Razdelivši to svoto na obresti okroglih' 165.00O.-kron, dobimo, da 60 m obrestovale stavbe Centralne posojilnice v letu 1907. p o 2:31 64 sfeo;<-—• dočim so se ¦ obrestovale naše stavbe 2 V/V —Ali smo mi kaj zinili proti »Centralni'",? In vendar utegne »Centralna*1 težje prenašati vsako-zgubo, ker ob nakupu ni še imela- svojega ^imetja niti za — prenosne takse in nakupne troške l Mi vemo, da se.ne obrestuje nikjer bolje noben »Narodni, dom", redko katere hiše denarnih zavodov, -:- vendar poslopja stojč, koristijo narodu, človeštvu, — in nikdo ne vpraša, zakaj ne nosijo dovolj visokih obrestij, ker nikdo, lože ne žrtvuje v take namene nego denarni zavodi. Ako ti nič ne" žrtvujejo, kdo pa?! Zato le čast možem, ki so skrbeli, da
DOPISI.
Iz bouškega okraja.
iVlOja pod: MaUilrtBl. — Zabaven večer s šaljivim-srečkanjem, ki se je vršil ob mno-gobrojni udeležbi dne 16. tf. m. v prostorih g. Andreja Černota v Sp. Logu, je vspel v moralnem in* gmotnem ozira kar najbolje. Kljub slabemu vremenu je prišlo mnogo gostov Iz Bovca in več g%. častnikov iz KIuž, da so pokazali ljubezen do naše revne šolske mladine, kateri pripade čisti dobiček — (152 K 93 vin.) — V imenu ubožnih učencev se podpisani vodstvi najuljudnej« zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli na katerikoli način, da je! naš večer tako nepričakovano dobro vspeJ, zahvaljujeta se vsem obiskovalcem in vsem onim, ki so darovali lepe dobitke za šaljivo srečkaoje, prispevali v denarju. Zelo so povzdignili večer in prinesli lep dobiček krasni Šopki Iz planink, ki jih je daroval g. A. Jakelj. Hvala gospodičnama Anici Jerše in Anici Andrvšek, ki sta jih do zadnjega razprodali! Hvala vsem, ki. so prodajali listke, redarju (g. J. Jakelj), ječarjii (g. V. Mavric) in sodniku (g. Widmoserju), ki so vsi vestno vršili svojo službo v prid blagajni. Posebej se je spomniti g. Antona Widmoser-ja, c. kr. nadpaznika, ki je Nemec, pa vendar vedno prav naklonjen tukajšnemu slovenskemu prebivalstvu. Delavci mu pravijo le „strica. Tej prireditvi je bil on duša; spretno pa mu je pomagal njegov tovariš g. Schramm iz Itabelja. Žal, da bomo morali našemu g; Widmoserju v najkrajšem času podati roko v slovo, katerega je omenil svojim delavcem že na tem večeru. Poide, toda pusti lep spomin v srcih dobrih Ložanov^ Vsem še enkrat hvala!             '         ,
Vodstvi ljudske'šole v Logu in Strmcu.
Iz goriške okolice.
Iz GspOiana. — Bližajo se občinske volitve. Od strani se sliši, da namerava? zasesti županski stolec neki zagrizen pristaš klerikalne stranke. Volilci, pozor! Izvolite moža iz svoje srede, ki bo vestno deloval v korist občini.
Domače vesti.
0P0ZABIAI0, da se vrši danes ob 8. ari zvečer v prostorih „Slov. bralnega in podpornega društva" v Gorici sestanek pripravljalnega odbora Narodne delavske organizacije.
Predavanje. — Jutri se bo vršilo predavanj© v dvorani >pri zlatem Jelenu« od 8—9 zvečer. Predaval bo dr. Binko Puc o-socijalnih gibanj ih in teorijah od pr v i h z a č e tk o v d o M a r k s a. (Drugi del).
Kako so Lahi zmagali i — Prišli smo na
sled — š k a n d a 1 o m, ki so pripomogli Lahom do zmage v trgovsko zbornico. Kakor znano, smd oddali Slovenci 906 glasov, Lahi 1146. —'Konstatujemo, da je prišlo' 12. in 13.» trm. le malo volilcev osebno volit, a še '4i so'bili po večini Slovenci, — ogromna večina glasovnic: je morala biti oddaria dol 4. trn: pri'politični oblasti (glavarstva hijmo-gistrat v Gorici). —                             .u?  o
1 Ali dočim smo Slovenci oddali do 4. trn. vse glasoynice pravilno, z imenom volil ca na zavitku, — ni biio oddano v Gradišču sl-oro nič glasovnic. Naš zaupnik iz Krmiria, }J je nadzoroval laško agitacijo, je dognal; da' *o celo iz Krmina poslali na glavarstvo nekaj glasovnic v sirup nem zavitku, brez imen volilcev od zunaj, — isto tako se je zgodilo le še iz par občin, drugih g lasovriic Lahi sploh ni^o poslali do 4. t. m, Vprašamo predsednika volilne komisije grofa Attfmsa:" odkod so torej d o šle laške glps ovnice, ki so 12. in 13. t in. zmagale pravilno oddane si o-venake glasove?! Na dan z Tesnico!
HozaKonlli deželni odbor oddaja službe pri deželni norišnici, pa kar brez razpisa/ Nsitanil je megaziberja* s plačo' 2400 K,' nekega L ali a seveda 1 V znamenju  »jednako-
pravnosti" so imenovali.,Slovenca pa za kurjača s,plačo, za polovico manjšo. Pajer hoče spraviti hitro v dež. službe sedaj vse polno Lahov. — Protestujemo proti temu, da oddaja službe nezakoniti dež. odbor. Dež. zbor naj se razpusti in imenovanja naj izvrši nov dež. odbor, — Berbuč k vsem takim imenovanjem po Pajerjevem sistemu — kima!
Družinski večer slov. obrtnikov In trgo»$av bo,
kakor* že naznanjeno, v soboto 30. t. m. „pri jelenu" zvečer ob S % s sodelovanjem vojaške godbe. Vabi se k obilni udeležbi obrtnike in trgovce ter prijatelje in znance. Namen družinskega večera je ta, da se spoznavamo in pozabavamo med seboj. Čisti dobiček je namenjen vdovinski in sirotinski ustanovi „Trg. obrt. društva". Vstopnina 1 K, dame proste. Glede na blag namen se preplačila hvaležno sprejemajo......
Ho? nemšit! sednfk rPritirJa. —.Pred krat-tim smo poročali, da je premeščen iz Kočevja na Kranjskem v Koper sodnik dr. Karol Krauseneck. O tem nemškem sodnem uradniku piše „Slov. Narod" :
„Oglejmo si natančneje dr Karla Krau-senecka, c. kr. sodnika v Kočevju, ki ga je prav sedaj justičrio ministrstvo prestavilo v Koper. — Od kod je pravzaprav Krauseneck prišel na Kranjsko, tega nam status ne pove, vemo pa, da se je svetnik Emil Rizzoli, ki je po imenu Lah, po mišljenju Nemec, sploh vse, le Slovenec ne, izrazil nekoč pri glavni razpravi o njem: „Dieser Mensch passt doch nicht zum Kichter in Krain, da er slovenisch nicht versteht," pri čemer ga je dvorni svetnik Gerdešič precej pisano pogledal. Koliko nesreče lahko zakrivi sodnik, če slovenščine ne razume ali če ne pozna kmečkih razmer ! Leta 1903., torej nekaj mesecev pozneje, ko je prišel Krauseneck v Kočevje, pride neki slovenski kmetic v sodišče tožit svojega soseda, češ, da mu je na meji posekal nekaj amrnk, v vrednosti nad 50 K, in zadene na dr. Krausenecka. Ta je gledal kakor gornještarjerski „Todl'*, ker ni razumel slovensko govorečega kmetica; za tolmača je služil tedanji pisar — sedaj davčni asistent Prime --, ki pa je tako hudo jecljal, da ga ni mogel živ krst razumeti. Kako je bila tožba sprejeta na zapisnik, si vsakdo lahko predstavlja, le kmetu se je čudno zdelo, da ni nič plačal za štempelne, a še bolj de belo je zazijal nasprotnik po dostavitvi sodnega poziva, iz katerega je doznal, da ga državno pravdništvo preganja radi hudodelstva tatvine. Uvedla se je preiskava in ta je dognala z izvedenci na Hcu mesto, da je ovade-nec posekal smreke na svojem svetu. Preiskava je bila sicer ustavljena, toda ovadenec je vložil proti ovaditelju nasprotno ovadbo radi hudodelstva obrekovanja po § 209. kaz. zak. in dosegel, da je bil. n&sprotnik — to je tisti, ki je prvotno iskal pri sodišču pravne pomoči,, obsojen na večtedensko ječo pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Nič mu ni pomagala njegova trditev, da ni imel namena koga ovaditi radi hudodelstva tatvine, marveč vložiti le civilno tožbo na odškodnino ali radi motenja posesti; Krauseneck je bil v tej preiskavi kot priča zaslišan in je potrdil, da je kmetic izrecno zahteval, da se sprejme na zapisnik kazenska ovadba. Če bi bil Krauseneck razumel'kmetov jezik ali pa količkaj poznal kmečke razmere, bi v tem slučaju gotovo ne sprejel kazenske ovadbe, marveč civilno tožbo. Kdaj pa toži sosed soseda za tatvino, če mu ta na meji poseka drevo'? To je kvečjemu motenje posesti i Tako je ta sodnik vsled neznanja slovenskega jezika in nepoznanja kmečkih razmer pripravil enega slovenskega davkoplačevalca v preiskavo ivli hudodelstva tatvine, drugega pa v ječo. Gospodioe Pltreich ai da ta dva spisa lahko v upogled predložiti, eden se nahaja pri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju, drugi pa pri okrožnem v Novem mestu; postregli bi mu tudi lahko z opravilno Številko dotičnih spisov, toda to si prihranimo do tedaj, ko nam bo poslal uradni, popravek. Radovedni smo le, kako bo ta Krauseneck uradoval v Kopru 1"
Ta import domačim sodnikom najbrže nič ne ugaja. Slovenci pa se moramo prav lepo zahvaliti, da se vzame v področje tržaške višje sodaije človeka, ki ne zna slovenski. Kdor hoče biti sodoik v Kopru, ta mora znati sldvenško. Ker pa ne zna, ne tiče ne v Koper in ne sploh' nikamor na nobeno sodnijsko mesto v naših primorskih deželah. Slovanski poslanci iz Primerja naj protestirajo v parlamentu proti importu takih slov. jezika nezmožnih tujcev ter se zavarujejo proti temu, da bi se v bodoče še kaj takega pripetilo!
Pa srečo imajo takile nemški sodnijski uradniki v naših deželah. Hitro avanzirajo .iti pa naši ljubeznivi laški listi jih pustijo čisto primiru. Vsakega slovenskega soduiko, ki jeime-novan n. pr„ za Gorico ali Trst, oblajajo, Nemce, ki ne znajo ne laško ne slovensko, pa puščajo lepo v miru. Vedo, da slovenski sodnik gre naprej le, če je najbolje vsestransko kva-lifikovan, torej tudi jezikovno, vendar jih napadajo ter lažejo o njih, da ne znajo laško, Nemcu pa prizanesejo neznanje laščine. Pred leti smo imeli v Gorici nekega nem-škeea sodnika, ki ni znal ne slovensko ne laško. Lahi pa so se mu klanjali do tal. Po časi se je bil privadil toliko, da je zmerjal šempaskega kmeta, da je „gl a v otrd e n", mešal pa je laščino in slovenščino tako, daje vprašal laškega kmetica: Dove se q,uesta krava? — Tako jezikovno nesposobnih sod • nikov ne trpimo,-Zato morajo porabiti vsi me-rodajni faktorji vse sile, da se jih znebimo ter se zavarujemo za bodočnost pred njimi!
Sokolova maskerada „Na mmm tsžaju". —
Na odborovi seji z,dae 21. t. m. se je po dolgem ugibanju krstilo letošnjo maškerado pod imenom „na severnem tečaju". Hudomušen slučaj je hotel, da so drugorodni naši someščani izbrali za svojo letošnjo maškerado n»"noisto idejo, kar je v različnih zbudilo mnenje, naj bi si mi izvolili drugo misel, da ne bi se nam morda česa podtikalo.
Toda ideja o „severnem tečaju" je tako lepa, da smo po treznem premišljevanju ukrenili ostati pri njej. — Sicer je res, da severni tečaj obstoji le iz ene točke in da tamkaj poleg nas ne bi imeli drugi prostora, toda — ako se sploh komu posreči dospeti tja gori — hočemo biti mi prvi in se tudi potem ne damo več odriniti.
Za i. planinski ples v Gorici je vsestransko povprašauje. Priprave pa tudi kažejo, da se priredi dne 1. svečana res nekaj novega iu imenitnega. Muogo udeležnikov v narodni in planinski noši se naznanja zlasti iz Tolminu, Bohinja iu Hleda. Zato naj noben planinec in noben prijatelj planinske zabave ne zamudi prihitoti ta večer v ,,'IVg. dom". Ker se p o s o b n a vabila na ime niso razposlala, naj se if.ikdo ne izgovarja, da ni bil osebno vabljen. Začetek je ob pol devetih, konte pa kakor nanese.
1) v u g i d a n (2. svečana) je skupen izlet v Bo h i n j. s k o Bistrico in sestanek na sankališču. Za udeležbo izleta se je pravočasno javiti do nedelje 31. prosinca pri odseku I. plaa. plesa v Gorici (»Trg. dom"). — Soška podružnica S. P. D.
Andr6 še IU. — Iz prav zanesljivega vira smo zvedeli, da svetovno znani preiskovalec severnega tečaja Andre, katerega -.-<3 je že smatralo mrtvega, še živi. Andr«'1 je našel na severnem tečaju velik del zemlje, ua kateri namerava sezidati velikansko industrijsko mesto, v katerem se bodo izdelavali večinoma slamniki, pajčolani, solčniki, pihalniki in drugi podobni predmeti, ki so dosedaj na severnem tečaju Še neznani, in je pričakovati velikega prometa. — Andre' nabira za svoje namere podjetne ljudi; obrnil se je tudi na tukajšnjo trgovsko in obrtno društvo s prošnjo, ako mu zaraore odposlati iz svoje srede podjetnih obrtnikov in trgovcev. Naše trgovsko in obrtno društvo se je o tem vprašanju prav resno posvetovalo in prišlo do zaključka, da se iz Gorice ne more preseliti niti en slovenski obrtnik ali trgovec, kajti pogrešalo bi se vsakega posameznika, ker je omenjeni stan za goriški slovenski razvoj eminentne važnosti; odposlal se mu . je pa seznam onih goriških Slovencev, ki se ne drže gesla „ Svoji k svojim", katerih se v goriškem slov. življu ne pogreša in tudi ne bode pogrešalo. Andre sprejel je ponudbo in določil odhod iz Gorice na dan 23. svečana s polnočnim v 1 a k o m. Istega dne ob 8. uri zvečer mu prireje v nTrgovskem domu" vsi ostali Slovenci krasno odhodnico. Sokol jo prevzel nalogo, da razdeli med nje vozne listke, katere jim podarijo v slovo vsi slov. obrtniki in trgovci. PoslavljajoČim se razdele tudi pripo-ročna pisma na Andreja, da jih namesti stalno, da se ne vrnejo. Ostali pa bodemo rajali brez razlike stanu do jutrajnje zarje.
Bivši tržaški namesfnlk Gcsss in popolna narodna enakopravnost. - »Gjriča" je poaatisuila vse, kar je načečkal dr. . Turna proti Gabr-ščeku in kar mu je Gabršček čisto stvarno odgovoril. Na to pa je začela priobčevati v zadnji številki članke „Naše opazke" I. ¦—• znamenje, da jih bo dosti. Že v prvem članku so same pogrete reči, že neštetokrat premlete in povedane sedaj' tako, potem drugače, na to
zopet tako.: Dr.* Gregorčič se zna,'drugega kot premlevati stare bajke. Osebnostni boj snu je nad vse. Ne briga se za to, da bi pripb-čevala »Gorica" kake koristne člaake, ampak osebni boj, to je vse pri njem. Zato bodo te „opazkeu samo osebno udrihanje, ki bo stalo dr. Gregorčiča obilo praskanja, A. GabrSčeku pa ne bo nič škodovalo.
„NaŠe opazke" imajo za podlago same loži, farbarije in zavijanje. Cankar farba, da je hoteHAvli:trža§ii'Cn^ešttt!K rferof-Gofea Goriško pomiriti, spraviti obe slovenski stranki ter Slovence in avstrijsko misleče konservativne Lahe združiti proti ekstremni laški stranki. -Č l-*.n-karq» rayi potem, da s e j e obetal a popolna narodna jednakopra vnost, podpore kmetijstvu, dobav a vode, regulacije itd. Ali glejte: GabrSČek je nasprotoval in vse se je razbilo. Mogočen gospod ta naš Gabršček. Kar reče, pa se zgodi to, kar hoče, in tako mogočni gospodje kakor dr. Turna ali Gregorčič ne morejo nič proti njemu!------------
Kakšna farbarija je tista napoved o jednako-pravnosti! Kdo le bo sedel na limanice enemu Goessu ter mu verjel, da je za jednakoprav-nost, ko smo ga poznali od vseh stranij za zagrizenega nasprotnika Slovencev 'i Grof Goess je bil nadut nemSki aristokrat, ki ni maral Slovencev in ki je jasno in odkrito povedal, da ne  dosežemo nikoli jedoakopravnosti.
Groi Goess je bil dne 18. julija 189U. v Kojskem v Brdih. Pozdravil ga je takratni kojSčanski župan gospod pl. Rej a, ki je imel nanj prav lep govor, govor pravega doven-skega župana; povdarjal je, da v Brdih bivajo Slovenci, ki branijo sebe in državo proti laškemu navalu. Pri pogovoru o raznih potrebah je naglasa! namestnik, da država ne bo prispevala, dokler ne začne delovati deželni zbor. Župan pl. Keja je odgovoril, da se stri • njajo s poslanci, in to tembolj, ker mi zahtevamo le jodnakopravnost, Lahi pa primat. Ko je slišal namestnik besedo jodnakopravnost, je hitro rekel nekako razdražen proti županu: tega D6 bo nikoli! V nSočiu smo to pribili s primernimi besedami, ki so ostro »žigosale namestnikovo izjavo. Javnost je pričakovala, da pride na to kuk uraden dementi, pa ga ni bilo! To je bilo leta 18 9 D. Dr. Gregorčič pa natvezuje slov. javnosti čez 10 let farbarijo, da je bil Goess v letu 1 U O O, torej leto duij po gorenji izjavi, za jodnakopravnost. Pre-ueumno ! Kaj takega zadnji klerikalec ne verjame! GoiJss je hotel pomiriti Goriško tako, da puhne slov. poslance pod laško peto. Tega ni storil on — storila pa sta to kardinal in dr. Gregorčič. Goess je podil slov. poslance v zbornico ter hujskal proti nJ4m na svojem pohodu po goriški deželi — ne pa da bi se ogreval za jednakopravnost. Kdor je njemu kaj verjel v tem oziru, je bil bedak. — Govorjenje o nkonservativnih." Lahih v tisti dobi je tudi prazna fabula. Kje pa so bili? V dež. zboru je bil enoten laški klub in jasno je biio, da pri takratnih razmerah ob ev. novih volitvah pride v zbornico zopet le enoten laški klub aekstremnih" mož. — Samo zavijanje in farbarije. Vse pa v ta namen, da morejo Gabrščeka delati krivega za reči, radi katerih so naredili krivega že stokrat in stokrat, pa ae je vselej še pokazalo, da možje pri „Gorici" le lažejo in obrekujejo.
Š« m da|e lire. — Klerikalni glasili trdita, da se je bila oglasila za moje stanovanje v II. nadstropju ugledna slovenska družina, kije ponujala za iste prostore veliko več nego plačujem jaz.
Na to izjavljam:
Jaz plačujem 1300 K, kar je več nego dovolj za tako stanovanje. Ni mi zfiano, da se je kdaj potegovala za to stanovanje kaka ugledna sloven.ska družina, ki b hotela plačati — veliko več! Ako je pa res kje taka družina, ki bi hotela plačati — veliko več, se ji taka prilika lahko ponudi, ker ji stanovanje rad odstopim. Tisti „ veliko več" za vso mojo najemno dobo odstopimo — -dijaški kuhinji, ker »G, Ij. p." ne re-Hektuje na ta povišek. Ljudski denar v G. ]j. p. pa se obrestuje najmanj po 4V8%, razmeroma še više, torej prav dobro ; na to stran so nepotrebne klerikalne skrbi.
Vprašam vso slovensko javnost: ali so še kje na svetu tako škandalozne razmere, da se vlačijo po časopisih in ostudnih polemikah take Čisto zasebne reči ? — Ker so klerikalci tako nesramni, vprašam še jaz: Zakaj pa Krojaška zadruga plačuje v isti hiši za svojo veliko trgovino le — 1000  K,  d o č i m  so
j res že bili tu ugledni Slovenci, ki I bi bili radi plačali ¦— 2000 K? I »Centralna" zahteva in dobiva za malo boljše
prostore ~ 3200 K, Lah „Krojaške zadruge« I pa plačuje tu le 1000 K!!
A. G-k. fioriiM Sokoli — pozor! - Vse brate So-I kole   opozarjamo na  sankališče  v Bohinjski I Bistrici,   kjer   se   vrši   7. febr.   prva dirka.
»Deželna zveza' za pospeševanje prometa tuj-jnseTlra KraBptem"   je   pripravljena dovoliti
članom našega društva popust pri dnevnih j listkih. Kdor ima čas, zamudi'pač najlepšo J zimsko zabavo, če ne zaupa svojih kosti vsaj J enkrat gladkemu snegu. — Pojasnila daje j tajnik br. Podgornik. — Na zdar!
PredpuSlnfl melfce. — Tolminsko pro-I stovoljno gasilno društvo priredi plesni venček J na Svečnico 2.   febr.  t.   1.   v  dvorani g. Iv.
Gabrščeka-Podšolarja. — Prostovoljno gasilno
društvo v Kobaridu priredi  ples tudi na
Svečnico v dvorani hotela Devetakovega. — IV Kanalu bo v soboto 30. t. m. veliki j lovski   ples,   in   sicer v gozdno  opremljeni
dvorani hotela „pri zlatem levu".
Kako lila dr. Tomo»o glasilo. — »Delavski
list" pripoveduje, da sta hčerki dr. Rybafa v Trstu članici tržaškega nemškega „Turnve-reina''.  To je grda  laž.  Dr.   Rybnf ima le
I jedno hčerko, ki pa seveda ni članica »Turn-
j vereina8. — Dr. Turna razširja sedaj svof list po deželi, v katerem je polno njegovih lažij, obrekovanj in farbarij - zraven pa še tako debele, kakor gorišnja. Dober tek, kdor jih more požirati 1
Goriška SIOH. Mladina naznanja, da se vrši redna vaja pred velikim plesom v petek 29. t. m. pri Jelenu ob n. zvečer. Priti je pred K uro, ker polni vojaški orkester bo igrai le do 9. ure, potem oddelek orkestra. Vstopnina za gospode 1 ', za dijake hO vin. — Gardedame proste.
j           Vratar  EngllSCh   s   tukajšnjega  državnega
kolodvora je premeščen  v  Trst.   Če  bi Slo
j veuec uganjal le alotiuko tokih rečij, kakor jih je uganjal K, bi ga zapodili — tega Nemca ho pa le premestili! Wieserjev benjaminček!
NOIO poslopja Z8  ljudsko ŠOlO zgradi goriško
mesto v Kapucinski  ulici na bivšem Hitterje-
vem zemljišču. Kdaj  pa zgradi novo   poslopje
za slovensko šolo'/    To je najbolj potrebno !
Železniška lokomotiva   je   stila sinoči blizu Dutovelj nekega  človeka.   Na  reflektorju lo-I komotive je visel jopič;   s   sledovi   je prišla 1 lokomotiva v Trst.
Ttrdka Satinig & Dekla«. — V notici pod
tem naslovom zadnjič se je urinila pomota. Tvrdka Deklevo ostane na svojem mestu, tvrdka Saurtig začasno v Nunski ulici št. 15., potem na Komu.
Trpvrto-oM« in pspdanke vesti.
Milo i korist druiba si. G. In M. izdeluje in prodaja naša „ Goriška tovarna mila" vsled posebne pogodbe z vodstvom družbe v Ljubljani. — Milo je docela enako nSchichtu"; na jedni strani sli podobi sv. C. in M., na drugi pa je — k o z a s s o 1 n c e m, posebno znamka naše tovarne. ¦— Milo je izborne kakovosti in cena konkurenčna.
Zahtevajte povsod: milo družbe sv. C. in M.
S03t!lfl!4arskl tečaj priredi v Gorici „ Deželna zveza za promet tujcev". Opozarjamo na važnost takega tečaja za gostilničarje posebno v onih krajih, Ui se imajo razviti za tujski promet. Tečaj bi se otvoril sredi prihodnjega meseca in bi trajal približno 4 tedne. Poučevali bi strokovni učitelji teoretično in praktično v gostilniškem kuhanju, serviranju jedii in o hotelskem kletarenju. Praktičen poduk bi se vršil v katerem večjem hotelu v Gorici, hotelsko računstvo, knjigovodstvo itd. bi se predavalo v šoli.
Poživljamo resno vse gostilničarje, ki so vneti za napredek v svoji obrti, da se pri-glase najkasneje do 30. t. m. pismeno pri Deželni avezi za promet tujcev na Goriškem. V tečaj se sprejmejo gostilničarji in njih ženski ali moški družinski Člani. Ker je le še nekaj mest prostih, naj se prosilci priglase čim prej.
Nakup Konj za fojsko v Furiinlji. — Vojaška uprava hoče nakupiti za artilerijo večjo število konj tudi v Primorju. V ta namen se bo vršil .ogled 27. i^Dr. ob 10. uri dop. v Gradišču   ob Soči.   Prisostvovala  bo vojaška
komisija. Upoštevalo se bo konje od 4 do 7 let, visoke 154 do 159 cm z dobrim hrbtom ter dobro hojo. Za konje najboljše vrste se bo plačevalo po 700 K.
Politični pregled.
MoDlianskl dogodki » poslanski zbornici. —
Daues se vrši razprava o štirih nujnih predlogih gledč septemberskih dogodkov v Ljubljani.
Socialno zavarovanja. — Dr. Tresič-Pavisič
je stavil v poslanski zbornici predlog, naj se razširi socialno zavarovanje tudi na pomorščake in ribiče.
Razne vesti.
V  Ljubljani je bil v nedeljo shod, na katerem sta poslanca dr. Tavčar in dr. Oražen ostro govorila proti vladuomu sistemu, o Kranjski hranilnici itd.
Na Pflkopln 'i Pragi so ponavljajo konflikti med nemškimi dijaki iu češkim prebivalstvom. Tako je bilo tudi v nedeljo. Ker je postal položaj nevaren, je moralo orožništvo izprazniti Prikope. Aretiranih je bilo več oseb.
„Patrla", laško liberalno politično društvo v Trstu, je bilo sklicalo za nedeljo velik protestni shod, na katerem se je imelo slovesno pMestovati proti vladni predlogi glede- laške pravne fakultete na Dunaju. Velik shod pa se ni mogel vršiti, ker je prišlo s policijskim komisarjem vred samo 173 oseb na shod. O Trieste o nulla! so hoteli vpiti na shodu; »Trieste" je izostal, prišla je „nullaa in Bhod se je odložil, pa se v rasnici ne bo vršil. Ta stranka je ob vsako zaslombo v tržaškem laškem ljudstvu.
Razpuščeno veteransko društvo v Ljub^nl ima
23.000 K premoženja, kar je kotiiiscirala vlada. Društvo je bilo humanitarno, ker je podpiralo bolne Člane, vdove iu sirote.
Slov. akad. društvo »Slovenija" na Dunaju  je
imelo IV.   red. obč. zbor v soboto 23. t. m. »Klub slovenskih tehnikov" v Pray! je ime)
svoj redni občni zboi v poudeljek dne 25. prosinca 1909. ob 8. zvečer v restavraciji gosp. Mataua na Vinokradvk.
Slovensko trnovsko  društvo v Celju priredi
svoj plesni venček due 2. svečana t. 1. v Nar. domu.
Slovensko planinsko društvo vabi na svoj
IV. planinski ples, ki ga priredi v vseh prostorih narodnega doma v Ljubljani v pon-deljek dna 1. februarja 1909.
V  Siciliji In Kalabšljl se ponavljajo potresni sunki.
Žrtiv male loterija. — Pri tvrdki Korting v Leopoldovem okraju na Dunaju je tekom več let poneveril knjigovodja Oskar Gopeld K 63.000. Vse je zaigral v mali loteriji. Neka „vedeževalka" mu je prorokovala, da ga mala loterija osreči. To ga je tako pretreslo, da je naprej zaigral neko malo dedščino, potem je pa postal defravdant.
Ogrski Oficirji. — Kakor se poroča iz Stolnega belega grada, so streljali nekateri poročniki tamkajšnjega 17 honvednega pešpolka kakor tudi neki nadporočnik 10 husarskega polka v hotelu nkralj ogerski" na električne obločnice, v kavarni je netresei eden teh junakov nekemu Weissu paprike v oči, in ko seje ta branil, so ga ogrski junaki podrli s sabljami na tla, da so ga morali odnesti v bolnišnico. Baje so streljali tudi v okna neke palače. Vojaška oblast je obveščena o vsem tem, ali kaj se jim zgodi? Najbrže se vsa reč lepo potlači, kakor je navada ob takih prilikah v avstro-ogrski armadi l
Itttrnt trp* Me
JHerUieimer" v Pragi
zmožen    slovenskega,   srbsko-hrvaškega in nemškega jezika v govora in pisavi   ter  nekoliko češkega,
išče primerne službe.
Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Isto daje tudi potrebna pojasnila.
Išče se
2  sobi z  opremo  (poliištvom)
v najerr stoj, ali  pa v teku
meseca februvarja.
Več pove tvrdka Pregrad & Čsrnetič.
A. vd Berini
Gorica, Šolska ulica et. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
ajbaljSIfc tvrdk \i Istre, Dalmacije Molfelfe, Bari in Klen
• prodajo na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Eron —'98,1-04, 112,
1'20, 128, i'36, 1-44, 1*60. 180, 2*~  2*40,
aa luči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne,-------•
Pošilja poštnine prosto na dom, Posodo it puSča kupcu do  popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga --------------— mi[a i„ svej«t------------------
Cene zmerne.
Mesto sluge in upravitelja
razpisuje itto t Gorici.
Ponudbe je poslati na našo upravništvo.
Le v Gorici
-t- tekal. Jos Verdija 11.
ITI. fiill,  trsi Corso 4.
Specijalna tvrdka gumijastih predmetov. Čeri za vodo, vino, pivo itd. Irigatorji, gumijast« vloge za postelje, nepremooljivo blago K k—, blazine iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje ad 60 vin, vi§6. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. Higenične nmivalne gobe iz gumija, zelo trpežne. Bideji. HigeniCni predmeti..
Predmeti Za bollike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri. — Kompletni irigatorji od K 2-50 više. — Brizgalnice za nos, ušesa in oCi. Prsne kopeli za nos. — Nočne posodo tudi za bolnike. — Aparat za bolnike, kateri močijo.
—  Nosi se na Životu. — Aparati za steriliziranje mleka za otroke. — Žakljici za leil. — Prisnitz-obkladki. -- Billrot & Mossetig-batist.   .
Kirnrgični predmeti, - Pravat-brizgainice,
berglje. aparati za inhaliranje, vata dr. Brunsa V« kg 80 vin., V* kg K i'50.. 1 kg K 3'-. — Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krCne žile. OrtopediČni predmeti Nogovice iz elastike za krfcne žile. — Kilni pasovi: — Preveze za život.
—  OrtopcdiiSni inoderd (Geradehalter), aaramnioe in podveze za nogovice.
Dišave Za mila, ta-in inozemstva.
Toaletni predmeti. - šcetko za zobe in &»
obleke, glavniki, ogledala itd. — RazpraSevaloi za diSave.
D žni plašči
pristno angleSki, garantirano nepremooljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K viSe.
Cene brez konkurence! Dlabolo - igrre,                 Diabo lo - Igre.
Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi
priporoča
pšenično moko
Vlastelinski valjčni mlin v iluštro
(SLAVONIJA),
katera prekaša  v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili.
Zastopnik za Gorico in okolico
Dosip [Tlarmolja,
Miren pri Gorici
zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga,
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir        .^as^MeSS*^            Žage v Soteskl
Gorica drž. kol. - Solkan       ^smr^^S^^       (|ast verskega zaloga).
Osretoje voistvo: Trsi ft flella Caserma it. i.
Intararban. telef.: Gorica št 74, Trst št. 1631. - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edtt. Zaloge: Solkan ;   Trst,  Via   delia caserma 4 ;
Reka, Via delle Pile št. 2; Sptjet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali.
Zastopstva: Egypt in Levantu.
Vposluje okroglo   400 uslužbgncev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K (500.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in foiografi&ii zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 601.
| Zadružne glavnice K 80.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000.
Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6"/0.
franc Silič
sin, zidarski mojster
v Sorici, lia 'Hacello št. 16.
^pp«jen)a vsakovrstna zidarstva dela. (<|er)e zrnepne.
~~                                                        1
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni iiiil, Gosposka ulica it. 7, 8. rtadstr.) — Telefon ftt. 78.
HaCan poštne hranilnice štev. 837.315.
V skupni seji uačelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo :
Hranilne vloga se obrestujejo po il/i%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po bl/t%, na varščino ali zastave, in na menjice po 6%.
Slavni deleži so obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanje 31. dee. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112328 —
%mmmmmm
m
Kinematograf: Salon Central.
== Samo 4 dni ss=
(24. 25. 26. in 27. januvarja)
Tragični dngaii grozovitega potresa v fcsini.
pripoioč-a
»Generalna Agenta" h Bbersteg S C.o Basel, lilislfea Buks avS^U
najjfaitrejo In varno vožnje preko Baks-Basel-Paris-IIavrc (via Soufton) ali Pariš Cherfooiirg, z najnovejšimi in modernimi brzoparniki ^Američan in Whlte Star Line" prevoz čez morje v resnici 5% do 6 dni, garantira se vsakemu, daje gotovo ukrcan, izborila hrana in postrežba, cene nizke. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznili-redov itd. — obrnite se vedno na:
Jgeniuro« in\ Sbersfeg S B.o liliaika Ms LnSQiLlftŠs3.
Drugi oddelek pretresljivih dogodkov grozne podzemeljsko moči, krivda predstavljajoče nesreče
Prevaženje živil z ladije. - Vdrtje obrežja in železnice. ~ Goreče poslopje mestnega magistrata. - Spravljanje denarnih omar v sbranilnice. - Beg ljudstva iz mesta pri dragem potresa.      Strah prebivalcev.      Odid ostalega ljudstva na ladijo.
§§HF- Messina pred potresom. **Wi
Zadnje slike  prekrasnega mesta  pred grozno nesrečo. In več drugih slik komične vsebine.
Predstave: Ob  delaunikih  oh 5,   '/,7. in 8. uri zuečer. D nedeljo pred-poldne v  Vsll. uri; popoldne   ob 2. 3. 4. 5. (>. 7. in 8. uri.
Zlata jame za naše gostilničarje in restavraterje
so priljubljeni
Orkestrijoni
Lahko navijanje. zznz Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. izzz
Najugodnejši plačilni pogoji
Zastopstvo za Primorsko
Rajmund Kren - Gorica
ulica TeBtro.
Nova pomladanska moda
nad 500 novih volnin in različnega blaga za obleke in bluze je dospelo v Trgovski dom.
= Vsled velikanske izbere se prodaja ceneje kot povsod drugod. =
Uzorci zastonj !
Pregrad & Cernetic
Gorica, Irgouski dom.