Tečaj XXXIV.




ospodarske, obrtniške
m
n
/ t*. - - * *
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold,, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
i	s > '	r-
. -v .
.» -i « , N
■'^"•■pvUi
V	yr	>
V	* ^
\
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol
2 gold. 40 kr., za ćetrt leta 1 gold. 30 kr
r
Ljubljani v sredo 23. avgusta 1876.
O b s e g : Napredek sirarstva v Bohinji na Gorenskem
Gospodarske skušnj
redj
po mesecih
(Dalje.)
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
Postava in službeno navodilo za c. kr. žandarstvo v našem
Iz pregleda šolskih porocil trch gimnazij na Kranjskem dopisi. — Novičar.
Slovansko časopisj
stvu. (Dal.)
Tri dni na Koroškem
Naši
Bobinj je dolina na Gorenskem, 2C00' nad morjem vzdignjena, raztegajoča se od zahoda proti vzbodu. Pri
Bistrici je nekoliko širja, proti Bledu pa se bolj stisne. Polje se dvakrat v letu poseje, a vendar se še mnogo žita iz druzih dežel vvaža. Izvažajo se iz Bohinjske doline razen železa, ki ga Ljubljansko indastrijalno društvo pripravlja — le živina in pridelki iz mleka.
Čudno se zdi tujcu, ki prvikrat to dolino obišče in kmetijstvo nekoliko pregleduje, da so ravno one stroke, ki omenjeni dolini največ dobička donašajo, do zdaj bile najbolj zanemarjene.
Živinoreja, mlekarstvo in planšarstvo so se do no-vejših časov le malo razvijale in vse !e po starem kopitu. Živine imeli so posestniki mnogo, celó preveč, kajti gledali so le, koliko repov ima kedo v hlevi, ne gledé na to, ali imajo dovolj krme ali ne. Čez zimo krmila se je živina le toliko, da se je obdržavala pri življenji, misleč si, da bode v poletnem času nadome-stila planinska paša vse, kar je dolgotrajna zima pokvarila.
Mleko, katero so po letu dobivali od krav, so porabili za narejo surovega masla in kisle skute. Sirarstvo poznali so le po imenu. 0 oskrbovanji in gno-
jenji planin še mislili niso.
Moj namen ni tukaj razpravljati, v kakem stanji se živinoreja, mlekarstvo in planšarstvo še danes nahajajo ali koliko so se že zbol)šala, ampak s kratka bo-čem z veseljem poročati, kako je napredovalo mlekarstvo v tem kraji, zapustivši stare običaje, in pri-jemši se umnega gospodarstva.
Povod k temu napredku dalo je slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva, razpisavši darila že leta 1868. za sirarska društva Avstrijska, in s tem, da je v ta namen podělilo mnogo podpore c. k. kmetijskim družbám.
*) To poročilo je spisal T. Hitz. Gosp. Hjtz je Švicar
ter na Švicarskem izšolan sirar. On izdeluje Švicarski sir v Polubinu in na planini Razor (na Goriškem) z najboljšim vspchom. C. k. družba kmetijška Goriška, ki je to poročilo natisniti dala v svojem „Gosp. Listu" , ga je poslala naši družbi kmetijski po izrečnem naročilu si. ministerstva kmetijstva, naj se natisne v „Novicahlt.
V imenu družbe kmetijske Kranjske.
Dr. Jan, Bleiweis.
Da je Bohinjsko mlekarstvo napredovalo, je pa tudi zasluga g. župnika J. Mesar ja iz Bohinjske Bistrice, kateri je s podukom in velikim trudom ustanovil prvo sirarsko društvo v obćinah Bistrica, Bobinj, Bitnje in Lepence. To društvo je počelo svoje delovanje 10. junija 1873. na planini „Bitnje", in dělalo do 14. septembra tÍ8tega leta. V 15 dneh izdelalo se je 22.380
bokalov mleka v mastni sir in skuto. Sira dobili so
5307 funtov. Prodali so ga v Liubljano nekemu trgovcu za 37 gold, cent, ter dobili za vsega skupaj 1963 gld. 59 kr. Vseh stroškov bilo je skupaj 170 gold. Če odbijemo stroške od dohodkov, ostane 1793 gold. 59 kr.
čiolega dohodka za mleko, katero je bilo tedaj prodano po 8*01 kr. bokal , brez skute in siratke, ki so jo po
vrhu tega družbeniki dobili. Iz 100 funtov mleka naredili so 9*48 funtov sira.
Ta 8rečni vspeh je med ljudstvom toliko veselja vzbudil, da so se že v prihodnjem letu (1874.) ustanovile tri nove družbe v okolici Bistriški-Bohinjski , in sicer: v Nemških rovtah, vNomnu in Ravni; te družbe so ustanovljene po izgledu Bohinjskega društva. Društvo v Nomnu je izdelovalo sir le na planini 88 dni. Nemške rovte in Ravna izdelavale so sir tudi v dolini,
in sicer prvo društvo 120 dni, zadnje 101 dni. (Poročilo
popisuje dalje na tanko delovanje sirarskih Bohinjskih družeb, kar so „Novice" že tudi na drobno popisale v listih 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20.)
Na planini Ravni je izdeloval sir neki Bohinjec, izobražen mládenec, in sicer ne po stari navadi, ampak na način , kakor se ga je navadil pri nas v Polubinu in na planini Razor. Ta mladeneč po imenu France Ra vnik, se je učil pri meni s pomočjo podpore c. k. kmetijske družbe Ljubljanske več dni praktičnega sirarstva. Pred in za tem podukom podučeval ga je teore-tično gosp. župnik Mesar. Ko sem bil preteklo leto nekoliko dni v Bohinji , smo naredili v Ravni prvo ^sti-skalnico zh sir in naročili si potrebnega orodja iz Svi-carskega.
Cisto, urno delo, raba termometra in drugih orodij, kakor tudi visoka cena, za katero se je prodal Ravni-kov sir, storilo je jako dober vtis na druga društva. Ona se niso več zadovoljila s starokopitnim delom, ter so se že štiri društva odločila, da bodo letos izdelovala sir na Švicarski način , kakor ga je že lansko leto izdeloval Ravnik.
Za vse to se ima Bohinj zahvaliti g. župniku Mesar ju, kajti njegova skrb ni bila samo ta, da je ustanovil sirarska društva, ampak skrbel je tudi za to, da
se sir na najboljši Švicarski
način
ni iz naše sirarnice dobil dovelj sposobnih sirarjev
e lansko zimo me je prosil
izdeluje. Zatorej je zmes čvrsto mešajo in nekoliko vkuhati dadó. Potem
I III 8Í I I H^B^^H 1 ga
Angležem
stare Goriske .sirarje le toliko časa rabiti mogei, dokler pa dadó še 4 lote čistega in nežarkovega
M e s a r
olja ter vse skup dobro pomešaj
To
naj mu
navadna maž
ki
" ----_--- ----~--J _ r ---- tp* ----j —	u o* v RI
dam iz moje sirarnice dva izučena sirarja, ter jima tudi	posnemajte Angl nekoliko priporaorem pri naročevanji orodja in pri na-pravljanji sirarije. Rad sem ustregel želji g. Mesarja
vsem praktični ljudjé. Gospodarj
y
mladenća, kajti
in mu poslal dva izučena prijateljstvo jako visoko cenim, pa tudi Bohinj mi je še tako v sladkém spominu, da sem z veseljem njegovo željo spolnil.
o sem bil letos zopet v Bohinji, smo naredili naj-večo društveno sirarijo v Bistrici, in reči smem, da je tako dobro u rej ena, kar se tiče připrav za sirarstvo, da jo smem izgledno za vsa druga dru-štvaimenovati.
Mesarjevo Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
drugih sirarijah se je mnogo zboljšalo in naro-čilo mnogo novega orodja.
avni in Bitnji izdelujeta sir dva Bohinjca,
ki sta se s pomočjo podpore c. kr. kmetijske družbe Ljubljanske pri meni na planini Razor na Švicarski
način sirarstva izučila.
Nemških Rovtah in v Bistrici
delujeta sir dva Goričana, ki sta se tudi pri meni si-
rarstva izučila. Veselo prizadevajo, sira prekosil
]e videti, kako
ti stirje sirarji
da bi drug druzega o boljšem izdelovanj
Vspeh bode različen, kakor
različna p
na
planinah.
ker imajc
Tudi
dol
bode boljši kakor na planinah
)
v
dolini boljšo pripravo za sirarstvo.
deluj
Tolminski sirar, ki še

bode po primeri
mel dober
po stari navadi sir iz-
peh
j
ker
ÛJ
gova pla
j bolja
Nadej am se pa
>
da
se
bode
trudljivemu gosp
župniku Mesar ju posrećilo, da bode teh pet društev
čedalj
boli
predovalo s pomočjo daljnih podp
c. kr. družbe
kmetijske, da
sirarstvu potrebna
poslopja, in
Od
bode jim mogoče napraviti
bodo društva poleg
sira tudi surovo maslo iz sladké smetane izdelovala
se
m e m
ka dr u št
Gotovo
Bohinj ska si Mesarja kmalu tak
kinč in izgled ceii Kranjski d
d ej a t
pod v
f
bod
tvom
pred
f
bod
Folubin
meseca maj
1876
Due 12.
12.
13.
14.
15.
15.
17.
17.
Leta
1623
\redjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca avgusta.
1781
1865
1565
je bilo veliko tako imenovanega krvavega dežja v Strasburgu.
so v se verni Němči ji prvo ogršico sej ali na poiji blizo Lipskega; seme je oskrbel slavni učitelj kmetijstva Schubart pl. Klee-feld iz Flandriškega.
se je ustanovila prva delniška družba na Angleškem za izposojanje parnih plugov in mlatilnic v Herefordshiru. je Konrád Gessner, slavni rastlinoznanec v Ziïrichu v Švajci, dobil od dr. Ad. Occo-ta, mestnega zdravnika v Avgsburgu, prvo tobakovo perje v preiskavo; skusil ga je kaditi, pa kmalo na to ga je napadla omotica.
1840. se je odprla kmetijska akademija v
v Gorigorcu v guberniji Mohilevski na Ruskem.
1849. je bil oklican cesarski patent za od vez o
zemljišč v Galiciji.	^ "
1755. je na Francoskem bila prva kmetijska
družba osnovana v Volandry-u po baronu
de Turbilly u.
1786. je umri Pruski kralj Friderik II.
podpornik kmetijstva.
(Dalje prihodnjič.)
)
krepki
Nove postave.

Gospodarske skusnje.
Bota je izvrstna stelja za živino in potem posebno
a
suhe
njive
pise
dober gnoj za suho polje. „ slavnoznani A. Trientei v časniku kmetijske družbe Tirolske — ni ga na svetu boljega gnojá, kakor je šot a
katero zemljo suhega poljá rahljá, jo dalje
(Torf),
časa vlažno drži in rodovitno crno prst delà. Kranjci, ki imate toliko šote, ne prezirajte opomina
a
sku-
šenega možá !
Mnogim gospodarjem večkrat manjka
nastelje
izvrstno šoto pa imajo pred nosom!
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
(Dalje.)
Posebni propisi o tem, kako vesti se žandarjem. Kedar koli je žandar primoran, izpolniti svojo dolž-
nost proti eni ali proti več
osebam, vsegdar
na) se po
služi
v deželskem jeziku besed: ,,V imenu postave
((
Naceloma sme se žandar samo tedaj poprijeti svoje službe, kedar je popolnoma oborožen. Ali kedar je ne-
Da se zabrani bolezen v gobcu in na parkljih) varnost v odlogu in če mu se je tudi tako nadjati vspeha svetuje nek Tirolsk gospodar , naj se govedom zjutraj ima žandar pravico, poprijeti se stvari tudi tedaj, kedar in zvečer med navadno krmo daje nekoliko zdrob- ima samo pobočno orožje
ljenih brini evih jagod, z moko in soijo zme-
Zandarstvo naj si ima vsegdar to pred očmi
šanih. „Ko so bili hlevi mojih sosedov krog in krog mu je najprvi poklic, vzdržavati javno varnost
y
da
pokoj
y
okuženi
pise
moz
nisem jaz nikoli imel te bo- in red ter braniti državljanom osebo in imovino.
a
lezni v svojem hlevu." — Ce tudi vkljub temu zagoto- namen bode tem gotoveje doseglo, čim bolj vilu ostanemo nekako neverni Tomaži o v se ga m o- zdrževalo vsake svojemu pokliču tuje delavnosti.
se
bode
gočnosti tega zdravila, vendar ne bi odsvetovali osoljenih brinjevih jagod ob času kužne bolezni.
* Kako Angleži mazejo usnje zivinske oprave (ksir) in pa vozov, da usnje ostane mehko in volno in ne poka, poroča ,,Wurtemb. Gewerbebl.ťť tako-le: Oni vza-mejo bokal mleka, ga zavró in mu potem primešajo
Cuječnost žandarskih postaj se bode potrdila ne po številu storjenih služeb in podanih naznanil, temuč samo
s
tem, da po njih okrajih ni nikake nevarnosti za pokoj,
red in občno varnost, ali, ko bi se kje taka nevarnost prikazala, da se ročno in vspešno odpravi ter pomaga.
Da se ubranijo prestopki postav, naj žandar sode-
lote dobrega lahko raztopljenega mjila (žajfe); to luje in pripomaga s tem:
211
1.	da na tanko pazi na vlačugarje , potepuhe ali klateže in druge sumljive ali pod policijski nadzor djane in odpravljene ljudi in pa berače, oziroma, da jih prijemlje;
2.	da, kedar koli zapazi kako okolnost, razmero in naredbo ali napravo, iz katere bi utegnil nastati pre-stopek postave, ali sam to ubrani ali pri tej priči na-znani ;
3.	da zvršitev in dopolnitev kacega hudodelstva, na pr. umora, razbojnega napada, tatvine z vlomom itd., ali drugega kaznjivega djanja, — s pristopom svojim, če je moči, ovira, ali si vsaj prizadeva , umanjšati škodo, katera komu preti ;.a življenji, na zdravji aii na lastnini.
Ako je žandar v takošnem slučaji prav sam, more mu se res priporoćati rrajveča mogoča opreznost ali pre-vidnost. On mora mahoma prevdariti, kako bode rav-nal, da mu se, kolikor je mogoče, zagotovi vspeh ; kolikor to dopusčajo okolnosti in če se more brez škode za namen, katerega hoče doseči, naj pomisli to, sme li nadjati se kake podpore in kolikošne — bodi od žan-darjev, kateri bi blizu bili, bodi od drugih ljudi; a vsegdar je žandarju, sosebno tam, kjer je nevarnost v odlogu, 8rčno, odločito in z dolžno požrtvovavnostjo po-prijeti se delà ter nigdar ne sme on dovoliti ozirom na svojo lastno varnost, da bi ga odvrnili od izpolnjevanja
svoje dolžnosti.
Organi varnostnih oblastev smejo člověka, ki je sumen hudodelstva ali pregreška, tudi brez pismenega zaukaza — zarad privoda pred preiskovanega sodnika — 8 potiro ^ preganjati in za časno pripreti (pod stražo vzeti): Ce ga zatekó na samem delu, ali če se naravnost po storjenem djanji kakor hudodelstva ali pregreška sumen z uradno potiro ali očitnim glasom zazna-muje, ali če ga zalezejo, da ima orožje ali druge take reči, ki izvirajo od hudodelstva ali pregreška ali sicer na to kažejo, da se ga je on kakó udeležil.
Kedar je nevarnost v odlogu ter za to ni lahko
dobiti prej sodniškega povelja, naj se sumen člověk za-časno pripre in privede tudi v teh le sluČajih :
e) ako se je napravljal k pobegu ali če je sumen,
da bi utegnil pobegniti zarad velike kazni, katera ga verjetno čaka, ali ker se okoli potepa, ker je clovek v tišti okolici nepoznán, brez izkaza ali domovja, ali iz drugih tehtnih vzrokov;
b)	ako je skušal priče, zvedence aii sokrivljenike
tako nagibati, da bi se poizvedba resnice ubranila, ali pa sicer preiskavo zavirati 3 tem, da bi sled hudodelstva ali pregreška vničil, ali če Be je za kaj bati, da se to zgoditi utegne ;
c)	kedar se je zarad posebnih okolnosti po pravici
bati, da obdolženec dokončano djanje ponovi ali res zvrši djanje, katero je storiti skušal ali s katerim je komu pretil.
Kedar ob vstaji ali puntu, pri javnem posilstvu ali drugem kaznjivem djanji, katero je storilo veliko število ljudi, ni mogoče takoj najti, kdo so krivci, smejo se začasno vjeti vsi, kateri so o dogodku pričujoči bili
ter niso popolnoma prosti suma deležnosti.
Zarad prestopkov , gledé katerih so sodišča pristojna , sme se obdolženec v namenu privoda začasno vjeti samo v slučajih, ki jih §. 49 pod a) in b) v misel jemlje.
Ako se primeri, da kdo prestopi politično ali policijsko postavo ali ukaz , treba ga je samo opomniti in po8variti, če ni dan poseben nálog in če naznanilo v propisih ni zapovedano ter sploh postava ne dopušča, koga za to prijemati.
Gledé zapiranja vojaških oseb merodavna so dolo-čila službenega pravilnika.
Prijemši krivca naj si žandar precej, kolikor mu je koli mogoče, prizadeva zvedeti, kdo je bil priča tistega dogodka, ter zagotoviti reči, ki se tičejo djanja, in vse drugo, kar utegne služiti za nadaljšnje preisko-vanje.
Kedar vjetega sprevaja, mora strogo (oštro) opa-zovati ga, da ničesar komu drugemu v roko ne vtakne, strani vrže, pokoncá ali vniči niti da utegne komu kaj z znamenji dopovedati ali celó sè sokrivci dogovoriti se.
O sprevodu naj žandar hodi vsegdar za vjetim in sicer primerno blizu, da ga lahko precej dosegne, ko bi hotel uteči, a nik dar ne sme z njim v pogovor spu-
ščati ali kako drugače baviti se.
r>
(Dalje prihodnjič.)
Solske stvari.
Iz pregleda šolskih poroeil treh gimnazij na
Kranjskem.
Na c. kr. viši gimnaziji Ljubljanski učilo je obligatne in neobligatne nauke 18 učenikov, vrh tega pa neobligatne še 3 drugi; veronauk učil se je po vseh 8 razredih na teden po 2 uri, latinščina po 5 do 8 ur, grščina po 4 do 5 ur, nemščina po 3, slovenščina po 2 do 3, zemljepis in zgodovina po 3'do 4, matematika po 2 do 4, prirodopis po 2, fizika po 3, in propedevtika po 2 uri. Učencev skupaj je bilo 384, med temi Slo-vencev 291, Nemcev 88, Hrvatov 3, Italijanov 2 — vsi katoličani. Stipendije je imelo 96 učencev. Alojzje-višče je dalo gimnaziji 54 učencev. Preskušnji zrelosti se je izmed 30 učencev 8. razreda podvrglo 23,
med katerimi jih je 20 preskušnjo prestalo, od katerih se jih podá: v studije pravoznanstva 9, zdravilstva 2, učiteljstva 5, bogoslovstva 4. Zraven teh 4 pa pride v bogoslovske šole še eden, ki je ponovljeno maturo přestal, 7 jih pride brez mature. — Na čelu šoiskega poročila stoji spis prof. S u klej a z naslovom: ,,Die Ent-stehung und Bedeutung des Verduner Vertrages vom
Jahre 843 n. Chr."
Na c. k. realni in viši gimnaziji Novomeški učilo je obligatne in neobligatne nauke 14 učenikov, med katerimi 4 profesorji frančiškani kot redni učeniki obligatnih predmetov, 1 pa je učil neobligatno petje.
Učencev je bilo 105 rednih, 1 izvanreden, uni vsi Slovani, ta Nemec, — razen 3 protestantov bili so vsi drugi katoličani. — Preskušnji zrelosti se jih je podvrglo 10, od katerih gredó v pravoznanske šole 4, bogoslovske 3, učiteljske 3. Od več strani ubožnejšim učencem naklonjena denarna podpora — se bere v poročilu — je privabila več učencev v gimnazijo, tako, da število njih v 1. razredu se je od 25 pomnožilo na 36; brez te podpore bi tretjina teh ne bila mogla se vzdržati v Šoli, in ravno med temi so najbolji dijaki. V tem poročilu je spisal prcf. Ogórek sestavek z naslovom: „Ueber die Abfassung der Lehrbucher".
Na c. k. realni niži gimnaziji v Kranji je
obligatne predmete učilo 9 učenikov, neobligatno petje je učil učitelj ljudske šole. Učencev je ta gimnazija, ki jej je nekdaj bilo imé „gimnazija s slovenskim učnim jezikom", imela 76, med katerimi 74 Slo-vencev, 2 pa Nemca, — 17 učencev je imelo štipendije. Profesor Glaser je temu poročilu dodal slovensko pisani „odlomek slovensko francoske slovnice po Ploetzovi slovnici", rekoč, ,,da program samega suhega šoiskega poročila ne obsega". Ker se francoščina ne nahaja niti med obligátními niti med neobligatnimi nauki, je navedeni sestavek v resnici po besedah g. pisatelja „sila
kola lomi" přišel v. šolsko poročilo. —
« . *

posebn
obce se vidi, da srca
gorka
gosp
profesorjev niso kaj ravno tako narod en učitelj kakor Moćnik v Ljub-
lom
za spisovanj
ker res ni lahko izbrati si
kov šolskim poroci
log
ki ugajc* v,nj U JU OU BC
poročilovemu, ki po naših mislih je v prvi vrsti: poučno Karybdo !
berílo podati učeči se mladini

v
sane čianke
pa
ze
zeló
skem jeziku pi
11
kulturna" slana vzela
ijani ? in so se
Le ne prehitro zametovati besed, ki so bile v ustah ljudstva, sicer iz Scylle pridemo v
Zabavno borilo.
Slovansko casopisje.
* „Srpska Zora"} o kateri smo že mnogokrat pohvalno govorili in jo priobcali tudi srbščine^ veščim
Tri dni na koroškem.
Slovenom, je dopolnila
tečaja
poluletje. Ceravno
f V/UIVUJJ ju UV^V/lUiiC* JL •	J U A. ^UlUl^ljU»	V^AttV
kakor piše gosp. vrednik , njegov list ni našel toliko podpore , kolikor se je je nadejal in bi je lahko bilo, se je vendar od vredniške in založniške strani vse sto-rilo, da je list vedno izpolnoval svojo obljubo.
a
j
priliki Janežičeve svečanosti.)
,Kdor veliko popotuje, lahko kaj pripoveduje. Morda se bo kdo posmehoval mi, da pod revni naslov ,,Tri dni na KoroŠkem" stavim tako bahašk pregovor.
Marsikdo, ki obhodi ali obvozi pol svetá
Pa
naj
t
)
î
>
Zvezek 6. za mesec junij ima v sebi nasledni za-
držaj : Sliko^ M i h a j 1 a M. Ó b r e n o v i č a III. se pes-
mnogokrat ne skusi toliko, in tedaj tudi ne vé toliko
mi] o
S. C a.
n n
Ciča Tima" Seoska
namiguša"
risal F. Kanic, risal F. Kanic.
Nadaljevanje G. Jakšičeve povesti Konec převed. Spielhagnove povesti
„Balkan. Klanec sv. Nikole", Bugarski ustanici v Balkanu*
pripovedovati, kakor drug, ki je popotoval le tri dni in
maj hen kos zemlje. Ne misli pa,
pri tem og
ledal
si
predragi čitatelj ! da bom svoje potovanje popisoval a
la Bedâcker
i
ne
!
moj namen je ves
drug ;
(
v
bom svoje popotovanje najbolj po navadi člověka
popisal
)
ki
1
11
škem.
... c — ču", pesem Mite Popovica. Slepčeva osveta", nadaljevanje pripovedka po nem-
1)
v vsakem jajcu dlake
išče."
Po tem že smeš priprav
>
,Ni
rigeša!" (Slika sè tekstom.)
Jo-
van Ristič (slika izvrstna s kratko a jedernato biografijo tega slavnega Srbskega diplomata). Nadaljevanje
7
,Potnih crt o Boani". — „Prosjak", pesem Pavo J.
„Umirući ustanik", pesem Savo Pa-
ljen biti na to, da bom mnogo zabavljah
Začnimo tedaj.
Ljubljani nas je 12. dne t. m. zvečer naložil mešani ali bolje rečeno „polževi" vlak. Ta priimek mu
če prav bi ga morda na
gre po vsi pravici zato
i
ker
»
Markovica.
poti polž ne vjel
7
ga vendar došel na vsaki postaji
7
jica
?
ustanika v Balkanskih gorah.
7)
Jedna crta iz kajti premislite: iz Ljubljane do Beljaka vozi
sovo ljišČa). beleške.
Vidi
polje
a
Podlistek. Društva.
Ko-
zemljevidom tega zgodovinskega zem-
života Hajduk-Veljka i brata mu Milutina."
77
Književni pretres. Prosveta itd.
Pregledne
celih devet ur! Pri tem ni na nobeni postaji ničesar dobiti niti za žejo kozarca vode, niti za lakoto koščeka kruha. Kdor se tedaj od doma ne preskrbi s provi-
se iz vsega tega,
da je list v istini, osobito
. da
sedanji čas zeló zanimiv in po vsi pravici zasluži se mu ohrani življenje. Namesti nemških lepoznanskih listov naj si vsak imovit Sloven rajši naroči lično ilustrované časnike, kakor sta, na priliko „Srbadija Srpska Zora", da podpira dobro stvar.
in
jantom, prestane muke, kakoršne so navadne le po velikih pušcavah. Na Podnartu smo sicer našli restav-racijo odprto, a kaj pomaga: dva bokala vina, pol ple-četa in dva hleba kruha čez sto ljudém! Kdor je znal s komolcem vrtati, je kaj dobil, drugi so morali zopet
sesti v vozove, ker postaje Rudolfové že-
lacni
in
zejm
Cen
JLiXJÍCk , U.<* JJUU|Jll CM uuuiu otvat. vjcuâ ,,
Zori" je: Za celo leto 4 gld. 80 kr., za pol leta
Srpski gld.
40 kr., za
mesece
gold. 20 kr.
leznice imajo tudi to posebnost, da nikjer ni vode vsaj za potujoče obcinstvo ne.
Pripeljemo se v Beljak. Tu nam je bilo čakati
Administracija „Srpske Zore" je na Dunaji VII. Burggasse 24.
ki
nas
čez poldrugo uro na vlak južne železnice , potegnil do Vrbe. ,.A u s s t e i g e n !" — velé konduktêrji.
Slovensko slovstvo.
* Slovenski učiteljski koledar za letov 1877.
}
ki
ga
Trudni in razrešetani poskačemo raz vozov. V veži zagledamo par znanih Ljubljanskih nemčurjev, potujocih nemškim pevcem v Celovec, med njimi učitelja fii-harmoničnega društva, ki svojo togoto nad tako obilnim
je izdalo učiteljsko društvo za slovenski Stajer, je rav- številom Slovencev izpušča z besedami: „Slovenisches nokar přišel na svitlo. Obseg tega koledarčka je na- Gesindel, Pakasch!" Ko pa vidi, da je okolica njegove
vadna prati ka, imenik većine ljudskih šol in uči- besede slišala in si par hudih slovenskih obrazov delà teljev na slovenskem Stajerji, Kranjskem in Goriškem gaz skoz množico naravnost proti njemu, jo popiha in
z dodatkom nekaterih književnih naznanii in nekoliko zgine
kako
r
dim
apona
i
in skrivé je „íilharmonikar"
belih listkov za vpisanje notíc. Vse skupaj vezano je nesel nemško kulturo v Celovec.
pripravna ročna knjižica, katera se pri vredniku gosp
Podamo se v mesto in obležemo kavarne , da bi
Lapajnu v Ljutomeru dobi za 52 krajc. Razloge, najprej potolažili po hrani kričeči želodec.
'é"
zakaj da imenik ljudskih šol in učiteljev ni popoln za vrag muhe
vso Siovenijo, izdatelj sam v predgovoru razjasnuje ter prejsnjega dne kuhano v-se. Na glavnem trgu
• I • V
sili se
si misli jo nekateri, ki viivajo kavo
"lia-
e
za
drugo
leto obeta popolnejšega.
Memogredé naj škem pa se odpirajo okna in kažejo se razmršeni še na
___„_> ____: _____: r>_i•	i___i -
nam g. izdatelj dovoli le kratko opazko : „Volksschulen" pol zaspani obrazi Beljaških lepotic, ki takih
>>
zverin
9
smo dozdaj imenovali zmirom „ljudske
u
šole
in mi
kakor so Sokoli, niso še videle in jih zdaj za Turke
ostanemo tudi vprihodnje pri tem izrazu, ,,učiteljski gledajo.
koledar" pa jih zove ,,narodne" šole.
Res
da „Volk
se imenuje
tudi
7
,narod
u
1
zarad
tega
Cetrt na sedem odrine vlak južne železnice z nami ni iz slovarja in nas na Vrbi zopet odloži. Par udov odbora za Ja-
našega izbrisan izraz „ljudstvo" in to tem manj
ker
» icui uli » iij, ivci nežicevo svečanost nas sprejme in nam naznani, Nation". In ker nas vozovi čakajo v Rože ku. Hajdimo! Marsikate-
da
se nekaka razlika delà med
7
,Voik
l(
in
17
na eni in isti „Volksachule" so nekateri učitelji na- remu nagajajo solnca silni žarki, rodni, drugi pa n e, kako hoćemo opravičiti to, da schu" čez hrib in plan drug z
ko
drugim
pes v „gansemar-
se norčevaje
potem vse te učitelje imenujemo narodne (Volks- marširamo proti Dravi. Dobra volja skrajša pot in vsi
schullehrer) ? Po takém bi bil na pr. Kuš ter v Kranji znoja přemočeni dospemo v Rožek
i
kjer
nas
čaka
unkraj mosta obilo vozov. Na te se nas po tri, štiri ali
ěe več skobacá.
Jaz z dvema tovaršema zasedem voz krepkega čo-
kastega Korošca, ki nas je s sirenskim nemškim glasom vabii. Potoma ga vprašam : 7>Ali tù zna vsakdo nemški ?" — „Skoro vsak" — odgovori — ,,le Kranjci, ki tu nakupijo grunte, ne znajo." — ,,Tako!" — na-daljujem — ,,kako li, da se vsak uči?" ,,To je zavoljo gosposke" — odgovarja — ,,po kancelijah se spo-tajo vsakemu, ki ne zná nemški." Na to omolknem pa si mislim nekaj, česar si ne upam zapisati, ker mi državni pravdnik na misel pride.
Srečno dospemo do Št. Jakoba, kjer najdemo več častilcev Janežičevih iz razlićnih dežel, a vendar ne toliko, kolikor srao se jih nad jali v primeri s šte-vilom Ljubljančanov in Kranjcev sploh. Srčen pozdrav med vsemi. — „Kako, da je vas Ljubljančanov tako malo prišlo ?" — me nagovori nek gospod, ki je iz svojega kraja samec přišel — ,, kje so drugi ostali ?" — .„Ne zamerite, gospod!" — odgovarjam — „preštejte nas in potem imenujte mi kraj, kako deželo, od kodar bi jih bilo več ali vsaj toliko prišlo? Ali ni na3 dve dobri tret ini izmed vseh gostov?" Mož omolkne
in se zgubi.
Tu se okrepcamo z dobro in ne drago jedjo in pijaco; po tem pa zapojó kaj lepo novi Hilzerjevi zvonoví, v Des-dur krasno vbrani, in nas vabijo k sv. maši. Sentjakobski fantje pokajo z možnarji, ženstvo ob cerkvi zbrano pa radovedno gleda prihajajoče goste, posebno Sokole. Z griča, na katerem stoji cerkev sv. Jakoba, se vidi vsa krasna Rožna dolina in goré, ki mejé Kranjsko in Koroško.
Po maši se napotimo čez globoko grapo proti Le-sam, rojstni vasi Janežičevi, ljudstvo za nami in pred nami. Rumeno-črna zastava vrh visoke hruške nam kaže, kje stoji Janežičev dom, kje se ima vršiti slo-vesnost. Kake misli so me sprehajale, ko sem zagledal to edino zastavo, bom povedal še le, ko pridemo v Celovec.	(Dal. prih.)
Nasi dopisi.
Iz Ogersbega Banata 2. avg. (Slaba letina.) Gotovo
je zdaj, da je letina pri nas prav slaba. Sred meseca julija bilo je še upanje srednje letine; al zdaj je tega upanja konec. Krivo te nadloge je jako neugodno spo-mladansko vreme, po katerem imamo na južnem Ogerskem še slabejo letino, kakor zaporedoma v preteklih 7 slabih letih. Občine vlagajo vladi prošnje, naj bi nikar s silo ne iztirjevala davkov, marveč bi jim semena za jesensko setev dala. V okolici Boke poleg Velikega Bečkereka, kjer imajo sicer najlepše žitne pridelke, je letos žetev neizrečeno slaba. V vseh teh krajih, pa tudi v okraji Maroškem so přidělali slame prav veliko , zrna pa skoro nič. Jarega žita bili bi dobili še precej in veliko več kakor ozimine, ako bi slana meseca maja ne bila polja posmodila. Kar bi bilo po slani še pridelka ostalo, pokončal ga je dež, ki je po sv. Medardu skoro 40 dni zeló nagajal. Naj dodamo temu malo veselemu poročilu še tole: Mnogo naselnikov, ki bivajo v onih krajih, ki jih je letos Donava poplavila, je z mnogimi druzimi kmeti južnega Ogerskega vred sklenilo, vlado prositi, naj jim odloči zemljišč v bivši vojaški granici v novo naselstvo. Ker pa ti okraji povsod pomanjkanja vode trpijo, jim vlada ni spolnila njihove prošnje, boječa se, da zavoljo pomanjkanja vode bodo naselniki v kratkem času te kraje zopet morali zapustiti.
Iz Hrvašfeega 1. avg. — Slabo vreme nam je na-gajalo přetekli mesec. 24. julija je huda toča bila po
obrežinah Savskih blizo Štajerske meje, ki je deloma
vse pokončala. Cena živine je zeló padla, tudi cena žitu in vinu gré nazaj, zakaj? nihče prav ne vé, ker še srednje letine nimamo pričakovati.
V Gorici 20. avg. — Dne 14. t. m. ste imeli deska in dekliška mestna ljudska š o 1 a *) v krasni (novi) mestoo hišni dvorani kaj lepo konečno slavnost in razdelitev dařil. V pričo mestnih, državnih, deželnih in šolskih prvakov sta bila navadna govora in
so otroci pod vodstvom ravnatelja deške šole izvrstno gladko peli; — en zbor je bil mešan , peli so namreč dečki in deklice skup. Darila je razdeioval g. župan. Manjkalo pa je ene reči, brez katere si stari šolniki ne morejo misliti konecletne slavnosti, manjkalo je cesarske pesmi. — Danes je sklenilo šolsko leto tudi naše bo-goslovsko ucilišče. Zdaj je v mestu tibo — tem bolj , ker tudi vojakov nimamo in toraj tudi njihova banda dvakrat v tednu na Travniku ne igra. Enkrat na teden jo nadomestuje mestna, ki je zdaj pomnožena
—	veliko boljša, nego prejšnjih let. Da bi ie med temi našimi umetniki ne bilo tudi tistih kruhoborcev, ki ,,za solde" vsako nedeljo zdaj v tej, zdaj v uni vasi — naše okolice veiikanske plese napravljajajo (po dogovoru z dobička lakomnimi krčmarji ali pa sè spačeno kmečko in zlasti fabriško mladino). Ti plesi so vsakrat po oglih v Gorici naznanjeni — sploh le v italij. jeziku , in če se katerikrat tudi slov. poziv pristavi, menijo nekateri, da je s tem v dotičnem kraji — „narodnost" rešena. Narodnost in nravnost vsled teh plesov zeló trpite. Kar se nravnosti tiče, so že vsi omikanci pri nas edinih misli, klerikalci in liberalci, samo surova drhal ne vidi brezdna. Prav te dni tudi naša dva lokalna lista ,,L'Eco" in ,,L' Isonzo" to reč razpravljata. Kako se narodnost slovenska v bližnjih vaséh po nenarodnih plesih krha, dokazoval bom o drugi priliki. Tako se mi zdi tudi potrebno, obrniti pazljivost naših domoljubov na nevarni vpliv, ki ga ima na obmestne Slovence vedno bolj množeča se fabriška mladina in fabriški proletariat sploh. Za danes naj opomnim , da v neki vasi naše okolice so ta mesec 13 — 141etni smrkovci ples
napravili, tako, da še celó omenjene baže mestni godci nÍ80 jim izprva hoteli iti gost; šli so še le po tem, ko so se preverili, da so smrkovci zmožni — plaćati jih!! — Našega mestn. starešinstva tehnicni odsek je za trdno odobril troje naČrtov — novega pokop ali sca, nove kópeli in nekega vodotoka v
Podturnu. — V četrtek — sv. Jerneja dan — je v Gorici eden najlepših somnjev; tišti dan je izvolilo pevsko društvo ,,Siavec" za eno svojih najvećih produkcij :
pri sv. Ignaciji na Travniku bode pelo kakih 100 slovenskih pevcev latinsko Oberhofferjevo mašo v strogo cerkvenem stilu zloženo. Popoldne 24. avg. pa bode druga slavnost v So I kan u; razgrne se rajnc. dež. poslanca Ma ti je Dolijaka podoba v ondašnji čitalnici. Poveličevali bodo to svečanost ,,Slavčevi" pevci.
—	Suša pri nas hudo pritiska. Prva turšica je nekaj zarad prejšnje moče , nekaj zdaj zarad suše slabo obrodila, druge turšice (činkvantina) — če pojde tako na-prej — ne bo nič, ajde tudi ne, repe še usejati ne morejo, zelje strašno trpi, krompir veni; grozdje je močno
bolno in se suši. Schone Aussichten !
Iz Gorice. (Vabilo.) Vsled sklepa „Slavčevega" odbora 12. junija 1876. bo ,,Slavec" pel v četrtek 24. avgusta t. 1. pri slovesni sv. maši v Gorici ob 10. uri zjutraj v jezuitski cerkvi in pri svečanosti, ki se bo
*) Deška ljudska šola je štela v štirih razredih 284 učencev; dekliška pa v šestih razredih 385 ucenk.
Pis.
274
istega
la
v
Solk
9
zkriti se ima namreč novana gospoda nista vedno tukaj, izbrana sta j?ma
i	^	•	I 1	« 1	TT 1	• 1 I •	« •
podoba umrlega M a ti je Dol jaka ob 5. uri popoldne. namestnika. Velevažna pridobitev za ta odbor je ča-
Precej
Slavčev
í
po masi bode v Goriški čitalnici občni zbor štiti gosp. generalni inspektor Hofman, velik učenjak
sledečim dnevnim redom
Nago
° oitu^Víiuj	lyjwm. J-.	J,
sednikov ; 2. poročilo tajnikovo ; 3. poročilo blagajnik
pred
v tej stroki in skušen mož v vodnih stavbah
ki
• -J ............— —~ ' .------- — """ , je
gospodu prof. Po vše tu obij ubil, da ga bo radostno
nasveti zarad
nasveti nika
j
volite
treh
prihodnjem letu ; o.
cenzorjev ;
posamesni podpíral in ako se vresniči stvar, tudi se žrtoval za
in novega odbora Oberhofferjeva
Pri slovesní
pela
kanu pa kantata
Fr. Cegnarjeve, nape
masa v
F-d
volitev předšed- delo ter prevzel više nadzorstvo celega delovanja. Slava !
kličemo takému podporniku. Izvoljen odbor bo koj od
masi
i
pri svečanosti
spomin Matiju Doljak
a
?
bode
v Sol-
besede
prof. Po vše ta nasvetovane korake storil in napravil
Lebanov in pa „Sta čutiš
prošnjo na sl. kmetijsko ministerstvo
t
da
Dolenskcga 14. avg
blagotvomega podvzetja.) Z liko škodo Sava
primerno državno podporo za izvršbo delà, katero
dosegel
naj
(.Priprave za izvrsitev bi se v 10 letih dovršilo. Tak obrok je zato primeren
ano je gotovo po deželi, delà od Beričevega do Medg
ko
>
to
9
do železniške postaj
i
Sa
a
Naj
škodo
pa trpite vaší Dolsko in Kleč

na stotine oralov
travnikov
uavLii&uv, njiv lu oauLiiu vi iuv uaiu íc jo uuucoia , ili ui voi ujusaM uuisiiuiii pi ui. i uvsciu uauu OUJJUOO^
puščava prodnega kamenja nadomestuje naše nekdanje da hočejo značajno, neutrudljivo, neustrašljivo in vneti
in sadnih vrtov nam že je odnesla
in
ker zamore visoka vlada na toliko let razdeliti denarno podporo in gospodarji bodo v pozimskem času, ko imajo dovolj časa, zamogli speljati za obrežie potrebno kamenje
bi vsi možaki obistinili
Bog daj , da se vresniči blaga misel in da
prof.
Povšetu dano obljubo
travnike. Koliko to škoduje naši živinorej
lepe
v Scik
20 do 30 voz
lahko
razume
9
k aj t sená
>
e k d a j
a dan
80
meli naši gospodarj
po
za blagor svoje domovine delovati za izvršitev tega pro-
ne enega
koša
čuda toraj, če pešajo posestva, vsaj je gotovo hlevu ima naš gospodar zaslombo, ker pa te
9
3Č
da
jekta.
Ker je stvar prevažna za vso domovino, poro-
čati hočem zvesto o vsem, kako se bo ta stvar
v
ni
vršila jamo
ako
a
19
Novicam" drago.
*
U®
Za trdno se nade
ostane mu
se
njiva
9
, da bo tudi naša mnogozaslužena kmetijska katera pa komaj delavce pre- družba podpirala to podvzetje, in upanje izrekamo
zivi.
ker S
Pa še preti čedalje veća nevarnost tem
ém
9
bliž
a se vasem in
ekatere hiše v Klecah so
komaj pol metra oddaljene od dereče vode, katera, ko
hudo naraste, morda odnese še hiše. Kdor pozná to
po
krajino ,
opustošenih in da je skrajni čas, da se re3no daljni ne-sreči bramba staviti začne. Radostno so gospodarj vseh občin
^/vv* » «jvwj w y iu w	u j v-i i. ćj i	ULI kj y
da bodo tudi naši gospodje državni poslanci prepravično prošnjo našo podpírali in tako pripomogli da si naša dolina pomore na bolji stan , in da tudi deželni odbor, vsegdar skrbeč za blagor domovine
9
mora priznati, da na tisoče oralov zemlje je ne bo opustil pripomočnik biti prevažnemu projektu.
t
Vrem lia Notraqjskem 15. avg
in vaši, katere ležé ob Savi
okrajna cesta, posebno v Senožeškem okraji
Da je Reška
trpé, sprejeli poziv našega soseda g. Fr. Povšet«,, rn maja t. i. umcum ici ^eiju i&re&ii, ua ui un u je včeraj v nedeljo popoldne sklical k sebi jy Dolsko cestnega odbora vBritofu na pravem mestu. odličniše možé iz BeriČeveg
po njej škodo važnosti, smo v svojem dopisu
9
ki
v „Novicah"
posebne
maja t. 1. omenili ter željo izrekli
da
od 23. dne
bil načelnik
Dola
Klec, Dolskeg
Ako-
.libe-
Senožet, Ribč, Kresnic,
Kresniških Poljan, Hotiča, Li
, ravno se naša želja ni vresničila in je Senožeški ,,
ralni" župan za pravo središče okraja Senožeškega Ražin Save in mnogobrojnim zbraním gospodarjem raz- drto izrekel, nas je vendar glas v slovenskih časnikib, jasnil vso stvar ter jim nasvetoval, naj se koj osnuje da je sl. deželni odbor prejšnjega odborovega načelnika
poseben
db
f	j i LU li V9U V V VV v V* I y	fc* I W V^	J	iJ
astopnikov vseh občin, da pregleda
njegov naris
9
trdilo

po katerem naj bi se vravnala S
gnali skupaj
bregi
Jož. Zelena za svojega zastopnika v naš cestni
obrežje tako, da
bi
in bi
Al
„fermentinov bug"
stanovitno ostalo polje ob desnem in
m
9
do-
8edanji prod pa bi se sčasoma obzelenel in zopet dajal dobro seno. To vse bo lahko mogoče, kajti že narava nam
odbor izbral, nekoliko potolažil.
iz Reške doline je precej , ko je to izvolitev izvedel, krik zagnal ter začel posamesne cestne odbornike huj-skati z besedami: „ častno za Vas itd. !"
no
da najprvo se napravi
ste dobili jerofta? to ni prevec
Da bi svoj prirojeni „domoljubni"
p, iz peska po- cilj in konec lagleje dosegel, si je danes Brutusa ,,Ri-
žene
CkCtKÙ y uc*	U cl ^ 1 í* v I uuoi y x lj	^ 1 1j °	B J	uuo^^v^l y ol j v^ uauuo ululuoa , % Lb i
rbovje, katero hitro raste in od njega odpada barda" najel, da sta okoli cerkve Matere Božje v Vre-
mnogo list ja, katero sprste
kot gnoj še hitrej
rbovja pripomore. Ko voda nastopi čez brego
pusti
mah, kjer je danes shod in zato obilo ljudstva zbranegar skupaj svoj zagrizeni: ,,jesiha ! jesiha!" prodajala.
V a V V^ ▼ 1 V«	1 ^^ 17 * v • IA vy f VVtMř âJ I^V v v J^/ •	o	/ i	Uil	\j U f V J CIM^ i I VUI # p j VVJ i 14 t j V U A 11 Mi •	i VUUJ CltUl--
dokaj blata med vrbovjem, katero se sčasom izseka, da Slisi se, da se hočejo cestni odborniki odpovedati ome-postane rodovitno polje ali travnik. Posebno povdarja njenemu jerofstvu. Jokali se menda po njih ne bomo.
pa to,
poslednj
a nacrt mora imeti prakt
vrednost, kajt
Ljubljane.
Rojstni dan presvitlega cesarja je
teoretični nacrt stane silno veliko stroškov bil 18. dne t. m. slavljen s cerkvenimi svečanostmi.
in je
celó
apačen
9
je v obče znano, da vse
ke
se kačasto vijejo, u« JO n^«	^^ —
najprvo zavarovati itd. Govornik je goreče priporocal
da j
(Vodstvo hranilnice Ljubljanske) je sklenilo po-
treba posebno oboknjene straní gorelcem v Logatcu darovati 1000 gold.
pomagati, a ne
sosedom, da moramo sami sebi in da imamo pravico prositi d tu se delà velika škoda davkoplačevalcem
(.Deželni odbor) je v poslednj i svoji seji na pozi\r
p o d p
obupati c. k. deželne vlade, ker meseca septembra t. 1. izteče
, kajt
30 vasi
ali svetu
kar
an ovoiu., tvai ga jo v^ ul 1.1 v/j v_> u w	.	«. u "j	» ^ «-»-» uucu u c m rv u v p*» » îaui iiaavc iu vai guopuua • nuui
nasvetu se je izbral odbor 15 udov , v katerem so žu- Prapro.tnika, vodjo 1. mestne ljudske šole, in pa Fr
ur
hoj
Gletna doba deželnega odbora za prihodnjo dobo, imenoval gospoda: M urn i ka in dr. Zar ni ka, — iz
ob Savi. Po njegovem med učenikov pa vladi nasvetoval gospoda: Andr
vSukljea, profesorja na tukajšnji gimnaziji. — Knezo škofijski ordinarijat je ob enem dobil
občine Dol, Dolsko, Kresnice, Ribče, H
drugi gospodj
9
kakor
po
pani
tic in Litija in še nekateri
župnik Jare iz Dola, župnik Oblak v St. Heleni, star Pevec iz Dola, grofove grajščine oskrbnik v Dolu Vidic in posestniki : J. Levec iz Dola, Jan. Simenc iz Kleč, Jan. Kumar iz Kleč, Anton Povše iz Kresniških
rošena sta
nalog,
dva duhovnika za prihodnjo 6letno dobo nasvetovati.
(Obravnave mestnega odbora 17. dne t. m.) so
interpelacije
spadale v 3 vrste: naznanila županova,
Jože Jerovšek iz Beričevega. Nap
Polj
da bi vstopila v ta odbor tudi gospoda generalni nadzornik na Dunaji, in prof. P
*
H o f m
9 9
,,Novice", ki so v kmetijskih zadevah v mili
naši
ki je
geueiaiiii iiâu^uiiuti ua j^uuaji, iu piui. l kj v o c ,	je	*---*-----
sedaj kot tukajšnji posestnik naš soseščan. Ker pa ime- Bog daj srečo
■■■■■■■■■■■^■■■■■H domovini že marsikaj na bolje obrnile, radostnega srca pozdrav-ljajo velevažno« podvzetje in bodo rade sprejemale vsa poročila.
t
Vred.
in nujne predlog
— razprava sej nega programa.
opet hud ravs in kavs med narodno in
ti bil
obravnav nas veselí poročati
i
da
lialo
>

Zup
nemško" stranko znanili poroča, da se žišci ne more napraviti
L
d n j a k na
med drugimi na-
nekoliko poravnati krivico, mestne ljudske šole, za šolstvo na vsako stran
narodni stranki ob-
ki se je godila
m t
mnogozasluženemu g. A. Praprotniku o tem
)
da
se
d velike suše v mestni blagajnici in ker se utegne sedanje tržišče kam drugam prestaviti
moral
f
dnjak na St. Jak ob ške m trgu bode
mestni inženir ^popřej preiskaval, —	.««	—
vogalih iz ulic Š en tp eter s ke g a predmestja v Blatne 300 gold
hit
vožnja na
okraj
ko _ slop]
in
makniti iz šole St. Jakobskega okraja v drug
med tem
120 gold, dobival stanovni mestne šole dob

v novem
Iskem
y
lep
in prostor
današnji seji se
stanovanje goto
po
vrednosti
prepove,
1
Ljublj
na pomoć vina od 120 gold, povil
g. Praprotniku stáno
v kaki nesreći se napravij
in
jih varstvo se izročí vida ljubljencem

nem
ke
a
postreščekom
y
za varstvo poljskih pridelkov se naj se ne potuhnuje, kakor da ne
na 200 gold. Nihče ne za-
gospoie poboljškov, a ona
od 20. avgusta do konca oktobra nastavij
poljski
svojem ne imela
čuvaji. Odbornik Horak
d poljskih čuvajev pravi
>
dvojne mere, kar ocitno
gospodarstvu
ves
svet
da jih on ni zahteval, in odbornik Ťerpin trdi, da jih
ni
treba
ta stvar pride tedaj še enkrat v razpravo
(Delnicarje banke „Slovenije")
opozorujemo na
u» ti^u«, t»	r«««	^
po naših mislih celó nepotrebno
)
kajti
čuvaj
liko kot nic
i
a
dar stroškov prizadenej
f
med
so to mno
dva razglasa likvidacijskega odbora v današnjem
oglas-
atiij^imjutv nix v luuvijorv.v.^ci \j va kj \j i c* v uauaou juui ^ugiao
niku". Veliko važnost njeno sprevidi vsak na prvi po-
zimi poljskimi čuvaji so pa po že
h skušnjah
ne-
Likvidacijski odbor je našel čisto prazno bla-
kateri sami ta tje. kakor gori rečeno
Druga vrsta obrav
.Ie
bila
)
katero so nekateri še zmirom za ,,le-
y
zelo viharna. Odbornik J
vprasa župana
k a j se dnevni red odborovih sej in
dru0
tudi v slovenskem
gled.
gajnico banke bensfáhig" razglašali ne more nikodar denarja na posodo dobiti, agenture
9
in
)
y
da bi zadostil svoji nalogi
80 kar
Aii
bile votla brezdna, katera so vse požrla
--i---------J	«/	w^v^uiui v> uiiu v	kjx. vsuvtjLxcv y aaiviai ou v	j/u^iia j xvccl
stvari, ki pridejo odbornikom v roke, ne tiskajo je njim v žrelo padlo? Nad 80.000 gold, imajo plačati
ku
pravnosti?
Žu
pan
bljubi odg
in to po principu ravno- banki in nič ni od njih dobiti!!
• t	i • « v	r\	•	4#
prihod
Da
Kdo
Je
Je
kriv
>
da so
to vprašanje zeló zasrbelo „nemško" gospodo
)
razume
tako zaostali z odrajtvili tega, kar je njim v roke
se samo
sebi
radoved
smo
)
kako bo
pan
z
prišlo?
Čedalje očitneja je zavoženost nesrečne banke
ki bi bila, kakor je zdaj jasno vsacemu
y
v
ze
pred dvěmi
odgovorom jadral medScylloin Karybdo ; da bodo stro- leti imela likvidirati, da bi se bili nedolžni delničarji ški igrali prvo rolo, to že vemo; tem pa se je lahko rosili zgube toliko denarja, ki ni domovini na noti t a : beno stran na korist přišel !
ogniti s tem, da se tisek slovenski in nemški enkrat ta , drugi pot uni.
Odbornik Regali se pri-
tožuje, zakaj se od hišnih gospodarjev tirja davščina za
(Od sl. Stajarskega Cecijlinega društva)
7
kvart
bljubi
vojak
;
pan
želí izvedeti odgo mestnega odbora
ijasnila prihodnj
katerih pa še v Ljubljani ni ?
u
Dr. K. Bleiw
da
vodstva železniškega na pritožbo
Dunaj ska cesta pred sv. Kri-
odgo-
kate-
remu na čelu stojita gospoda dr. Fr. Freidl in Alojzi K a r 1 o n, je tudi našemu listu došlo vabilo k 6. občnemu
zboru, ki bode 29., 30. in 31. dne t. m. v Gradcu
z jako zanimivim programom. Vabilo prijazno vabi
y
upan
y
štofom v oviro pasaže večkrat zap rt
varja, da železničarji smatrajo pritožbo za pretirano, in da zarad tega se je nova pritožba izročila deželni vladi od katere pa še ni došel odgovor. — Potem stavi od bornik K11
Logatcu iz
udeležbi vsacega
y
kogar
zanimiva viša cerkvena muzika, ter zagotovlja vožnjo po znižani ceni po železnici onim, ki se vpišejo za deležnike tega zbora
s poslanim 1 gold., in pa prosti vstop k vsem zho-
jni predlog: naj se pogorelcem v
rom
?
vsem cerkvenim produkcijam in pa k razpostavi
mestne blag
daruj
vsaj 300 gold
>
pa brž danes sklene
t
kaj
to
dvakrat dá, kdor hitro dá.
cerkvenih muzikalij. Za to se je brž
oglasiti
pri pred-
Zdaj
pa je nastal ogenj v strehi rotovški! Odbornik
Trpin noče ne danes ne jutri nič dati, češ, da je do
mačih revežev dosti; dr. Schrey pravi, naj se Klunov predlog izročí finanenemu odseku, da v prihodnji seji nasvèt stavi, ali se more kaj dati ali ne. Odbornik
Jur čič
protuj
odi
sklep
in kaže na rado
darnost mestnega odbora, ko je šio za denarno podpor< švindeljna Nordpolfahrerjev in za pretirane demonstra
oije za Nemca Anastazija Grůna

tu pa

podporo revežev na domaći slovenski zemlji, ovire! Na to nastane v vrsti starih gemeinderath
' gre
dělají
vris.
P
odbij
vično natolcevanj
ist impertinent !"
Dežman se skličuj
za
) se hud
Jurčičevo očitanje, češ, da je kri-Odbornik D e ž m a n ropoče : ,,
sedstvu imenovanega društva v Gradcu (Vorstand des Diôcesan-Câcilien-Vereines Sekau in Graz). Program tridnevnega zborovanja z govori in različnimi cerkvenimi produkcijmi, pri katerih se bodo v stolni cerkvi godle in pele maše in druge kompozicije najslavniših cerkvenih skladate ljev, na ogled bodo razpostavljene cerkvene muzikalije, ter bodo vse tri večere muzikalne zabave v pivarni Puntigamski, je tako interesanten, da se gotovo ne bode kesal, kdor se udeleži tega cerkveno-muzikalnega zbora. Kakor gori rečeno, postane delež-nik te svečanosti, kdor navedenemu predsedstvu v
Gradec posije
gold.
tem dobi legitimacijo za
znižano vožnino in za prosti vstop
vsem slovesno-
das
Odbornik
. 18
Horak ga zavrača
;
na
pravilnika
i
Sch
a
stim ; predsedstvo mu tudi, če želí, oskrbi stanovanje proti plačilu. Kdor želi ve3 program na drobno zve-deti, naj se obrne do vredništva ,,Novic".
tako
mu priklada in zagovarja nasvet dr. Schreya in
(Krasna slika sv. Martina) ostane
v
se
par
dni
v t
vrsi
dali
časa po zbornici, dokier dr. Ka it
viharj
da
pa
rek se
egger z mirnejšo besedo ne položi on ne nasprotuje podpori Logatčano poprej po finančnem odseku izvedeti mora, koliko pre-more mestna blagaj
v reduti na ogled razpostavljena. Izvedenci v slikarstvu so enoglasni o njenijivali. Naj tedaj ne zamudi nihče
dar ogledat umotvor g. Subica in to temveč, ker je slika
da
delo domaćega umetnika. Vstopnina je
10
kr.
in
kako naj bi se odločen
podp
(Zasezen) je bil „Slovenec" v četrtek zavoij o
dr. Schrey
dnevne
pogorelcem razdelila. Potem je bil predlog nekega dopisa, ki je grajal poštarj a v Zatični, kateri
z
12 gl
8prejet
Med obravnavami se je bránil dati za pismo slovensko prejemnico
?
ga programa
omenimo to , da se bode dělal včeraj pa zopet zavoljo dopisa iz Dolenskega
;
ki
Je
nov kanal na St. Peterskem predmestji in se zato pravil, kako se je glasoviti Vesteneck pri dopolnilni razpise konkurenca, stavba novega kanala na Tržaški volitvi šoiskega sveta v Sentvidu pri Zatični obnašal.
cest
pa se
izročí
stavbeni družbi. Izmed
Iskih
precartana tiskovna svoboda taka!
(Za pogorelce v Logatcu) se je pričelo v soboto strijska. Gnj
19. dne t. m. v Ljubljanski čitalnici kegljanje na do-
je čitati, kako tukajšnji Turški Nemci
bitke
ksav^, ki bo trajalo do 24. septembra. Gledé na blagi zdaj imela na bojici, puz,a,uiv»i, khko sirasa ramen je gostilničar g. Tanko prepusti! kegljiŠče brez- nedavno tepena mogočna Avstrija in Francij
amujejo majhno Srbijo zarad
ki jo je do
pozabivši, kako strašansko je bila
plačno. Dobitkov je 8, vredni so 200 gold.
zlata
7
m sicer
z enako moćnim sovražnikom
ojskah
urna venžica
(82
g
Id.):
zlata ura (40 gld.) ;
ikaj
v
se
zlat prstan s smaragdom (32 gld.); 4. zlat medaljon zdaj počil
bo juti
dan
Naj Turki prehitro ne V diplomatičnih krogih je
jji utaii o ouiai a^uuiu ^^	y ^ jl» suicid	^ J	o /	J 111 li
(19 gold.); 5. sreberno jedalo (10 gld.); 6. portemonaie ških grozovitostih vzrokov dovelj
da Rusija in Nemčija vidite v Tur
da
ne
gold.) ;
zlat medaljon
gold.; ;
r—------ ------ o—--------- '— —-'	, ua uc boste dalic
zlate gumbe križem rok držali, ampak se aktivno vstopili proti
gld.). Vrli tega šaljiv dobitek. Serije so po 20 kr.
tem je občinstvu prilika dana, ne
Turčiji. Ignatiev pride neki zato kmalu v Carigrad s
7
ampak tudi prikegljati si lepe reci.
delo
noge! Kdor ne zna ali ne utegne sam naj pošlje kacega druzega ali
storiti dobro pismom Ruske vlade
Tedaj
na
metati krosde,
čanstvo tirj
7
ali
Ali se vresniči to , kar člove
ne
7
pac
v
se
ni
gotovo ,
in
v
ce
se vres
kateri je o dio čil najboljše kegljavce, da bodo kegljali
^JV^IJUI	A^JÊ VWVJL. AJfc* ^	}	AXA VAJ	J Jks w	V/ V II V A. JL f KJ
pa tudi denar odboru, dokier jej Andrassy stoj
niči, kaj pa počne Avstrija? Do nje nimamo nič upanja,
na
čelu
Baron H o fm
za poslani denar na imé tistega, ki ga je poslal. Da se nisterstvu bo pri tem vestno ravnalo, tega nam ni treba zagotov- finančnega minist
i, dozdaj odsečni načelnik v mi
jih oprav, je imenovan za skupneg
Hofman
lj ati.
začel
V--- 'v-wv—w x^.x^^xw,	---------' ------- ~ " ~ ""	X-L^IUJCIU JC ÛCIV.CI ze |JU U.
Odbor se nadja živahne vdeležbe v prid ubogih Metternichom diplomatično kariéro. Pravijo, da je bil v
pođ
pogorelcev.
gostilnici
(Le razdor!) Zadnjič smo naznanili
7
da
se v
svoj drassy
dosedanji službi večkrat navskriž s politiko An
77
pri
kroni
a
kegljá
Kot Avstrijsko ogerski finančni minister bo
matičnemu društvu. Ker je vabilo podpisano z besedo
za dobitke na korist dra- s praznima blagajnicama moral čudeže delati
„odbor",
smo mislili, da je napravil ono kegljanje odbor Avstrij
Dalmacij
77
N
dramatičnega društva, čeravno se nam je čudno zdelo, Vrg
svoje
Kakor
ojaške prip
List
a
j a v 1 j
7
nadaljuje
v Dalmacij
v
da si za ta namen ni izbral kegljišča v čitalnici.
Zdaj
HrvaŠko
se ima ustanoviti vojni tabor od 10.000 mož
Zagón Turkov v Staroselo je vendar
pa smo zvedeli, da je kegljanje „pri kroni" osnoval zdramil većino deželnega zbora iz spanja. Kukulj
nek drug prav čuden odsek na svojo roko
7
ne změ-
nivši se za odbor
dramatičnega društva.
T e d a j
v klubu stavil predlog, naj vlada resno zahteva od
o^ ^cv w. k> v x uiauitiii^u^^o u * » « * x	vračanje take silovitosti,
nur Boses" po dramatičnih Nestrojevih besedah v „Ro- odgovorila — z odlogom
97
ona
bert der Teuxel" ali po naše:
le ,,razdor"!
da bi se
al
deželneg
odbila predlog in zbora ! Magjarska
sapa deluje res krog in krog tudi po Hrvaškem kot
ljudje odvraćali od čitalnice, središča narodnega v Ljub- Afrikanski samum, pod katerem vse postane mrtudno
ljani.
Žaloatna majka!
Iz Beligrada
(Poslano.) Vsem častiteljem A. Janežiča, ki so s tega meseca
Skup
je sklicana na 28. dne
svojo navzočnostjo pri svečanosti v LeŠah 13. avg. t.
Iz Turškega boj
Mnog
se peČajo nemški
pripomogli, da se je dostojno in častno slavil spomin listi s Srbi, še več pa laž ej o in si izmišljujeio
vrlega buditelja slovenske beletristike, neutrudljivega tajnika družbe sv. Mohorja, marljivega slovenskega pi-
ijih
zadn jem se posebno odlikuje jo Dunaj ski in Peštanski
listi
Ce bi kdo tem
jel
7
mislil bi
7
da
v
Srbij
vse
satelja in jezikoslovca, zlasti vsem narodnim dru- trepeče strahu pred Turki in prosi Turčijo za božj
V i	1	1	r •	II«	1	V • i	1	i .	•	TT	i i	1 v •	v-	1	1	-i
štvom, pevskemu zboru Ljubljanske čital-
nice in vsem drugim čast.
volj
miru
Vse take laži zavračata pa posebno dva
za zdatno pripomoč in sodelovanje čast.
pevcem, Sokolom in fakta: prvič Turki z vso svojo mogočno vojsko se ne
•	V	i	T	Y	•	.	v^	T t • i
BI
dr. Janezu
morejo ganiti iz mesta, marvec so se
e i w e i s u
prof. Stritarju, odseku Ljubi jan- čilih morali celó umakniti
po
i v> i ry i o u ^ jjav^Jl» u ti i b a i j U| v u o a u j u k/ ij «	^lHJLJL JULI VJ l an vujlv utuwaum mjl c* cl J y vljl u^iv j v> iu
skem u, družbi sv. Mo hora, glasbeni Matici celó pripravljena posredovati med Srbi in Turki in Matici slovenski, konečno odbornikom Sentja- bi gotovo ne ponujala, ako bi se ne bala za Turka. Iz
drug
adnjih poro je Angleška
česar
kobskim in vsem p. n. rodoljubom najtoplejšo zahvalo tega pa
se ve
da
ne
sledi
se
icga um , o o vc vie«, uu oiuut ot/ , da bi Srbijo« uc xiivygj
biti premagana; toda tudi po tem se jej ne bo godil
ne
mogla
izreka s posebnim visokospoštovanjem
glavni odbor Janežiceve slovesnosti. taka sila, kakor morda prijatelji Turkov pričakujejo
Celovcu 18. avgusta 1876.
(Poziv!) Slavno občinstvo bo gotovo prijazno
V	f	A.	• *	f /	^
Če tudi pa jo doleti ta nesreća, je vendar nekaj

mor
tolažiti, namreč zavest
7
da
Je
kar
polnila svojo
podpíralo prizadevanje narodne čitalnice v tem, da bo dolžnost in si pridobila simpatije Slovanov ter složnost
mogoče napraviti v soboto 26. avgusta t.
zvecer v
7
in to jo stori sposobno , da drugi pot
Pelj
7
kar
JeJ
korist pogorelcem V Logatcu „besedo" in dobrodejno zdaj sreča ne bi dopustila. Pri tem se ne sme še pre
loterijo, ter bode v ta blagi namen podarilo dobitkov
kajti
potem je mogoče dobri namen doseći in ne-
zreti, da bo zadnjo besedo imela gotovo Rusij
Na boj
se
zad nj
dni
7
ko je boj ob vsi liniji dnji glasovi poročajo
srečnim sosedom podpore podati, ako slavno občinstvo Srbom ne godi več tako slabo dobitke za loterijo daruje: Odbor čitalničin toraj naj- da so vzeli v hudem boju 21. t. m. Turkom Knj
Ili	*	•	ti	1 T • 1	1 •	ê	• i 1	1 •	•	Vi
uljudneje prosi primernih dobitkov voljno pošljejo oskrbniku čitalnice znani odboru, kje sme iskati daril.
ki
naj ali
se
naj
blago-
se na-
in

gnali nazaj. Srbské čete so polne poguma in
dušene za boj in so zdaj
že
Pri dobrodejni Bog jim daj srečo
!
Crnogorci
topile zopet ofensivo so oni teden na dveh
veselici bode svirala vojaška godba nadvojvode Leopold krajih Turke strašno potolkli; pri Podgo
brezplačno.
Čitalničin odbor.
rici je boje
Turka padlo čez 10.000, tudi vojno, ki je šla Muktaru
na pomoč, so
v
ze
razbili hrabri- junaki. Slava jim
Novicar iz domaćih in tujih
dežel.
Iz Dunaja.
Boj na Turškem čedalje bolj po-
tako
da se ne bri-
9 fl. 85.
zornost vsega sveta na-se obraća gamo dosti za domaće stvari, ker vsak vidi, da od iz- ječmena 4 fl.
ida Turškega boja je odvisna notranja politika Av-
Zitna cena
v Ljubljani 16. avgusta 1876.
Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 8 fl. 16
banaška
turžice 5 fl. 40.
soršiee
6 fl. 20.
y '
rzi
6 fl.
prosa 4 fl. 80.
ajde 5 fl. 8.
ovsa 3 fl
Krompir 3 fl. 60 kr. 100 kilogramov.
OdgO
vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj