O radirki
Prav gotovo ima vsakdo od vas, kar vas je marljivih in pridnih šo-larčkov in šolark, med svojimi šol-skimi potrebščinami tudi radirko, ki marsikomu večkrat pomaga iz zadrege. Ali pa tudi veste, od kdaj se na svetu uporablja ta važna po-trebščina? V starih časih so poznali le radirni nož in radirni prah. Za izbrisavanje grafitnih črt, torej ta-kih, ki so narejene s svinčnikom, pa košček krušne sredice, o kateri že 1. 1400. poroča neki italijanski učenjak z imenom Cennini. Da se
pa lahko uporablja za radiran.ie namesto kruha kavčuk, to je iztuh-tal Joao Hijacint Magelhaens, pravnuk znamenitega pomorščaka. Tako so zabeležili 1. 1772. v spisih pariške Akademije znanosti. Por-iugalci so mu kot izumitelju radir-ke 1. 1918. postavili v Oportu spo-menik. Leta 1775. so pričeli proda-jati v Parizu gumaste kocke pod imenom »peau de negre« (zamor-čeva koža), imenovane tako zaradi njihove črne barve. Seveda je stala iedaj taka radirka, ki je bila ko-maj večja od 12 milimetrov, cele štiri franke, kar je bilo v tistih časih mnogo denarja. Dancs dobite lepo »gumico« že za pol dinarja!