172. številka. Trst, v ponedeljek, 12. septembra 1S9S. Tečaj XXIII. ,,Edinost" izhaja dvakrat mi dan. razun n<*dplj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo Izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša : Obe izdaiyi na leto . . . gld. 21*— Za samo većerno izdanje , „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec rnzmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. II EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fitv. K70. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnic« in javne zalivale, domači ojrlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pofiljajo iiredaiitui. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npnmiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rcilnMtvo in tiskarna se nahajata v ulici ('arintia štv. 12. Ipriiviiištvo, od-pravništvo in sprejem aijo inscratov v ulici Molin piccolo itv. .'I. II. nadstr. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V dnevih žalosti. Kakor navadno, smo zaključili sobotno večerno izdanje okolo li. ure, ne da bi bili niti slutili o groznem činu, ki se je mulo popred dogodil ob jezeru genovskem, tam v divno romantični Švici. A kmalo se je jela širiti po mestu — toda le nedoločno, Šepetajo — grozna vest, a nekako tajinstveno, brez vidnih oblik. Nekateri so plaho poslušali to Šepetanje in vstrepečali so v strahu: jo-li možno?! Mnogo njih pa —■ in mej temi smo bili tudi mi — so 'se smejali, overjeni, da je le objestnost, ali pa tisto poželjenje po senzaciji, ali pa zla volja sovražnikov tej dinastiji naši na brezvesten način mistifikovala tržaško javnost. To ni mogoče! To bi bilo pregrozno! In zato nismo verjeli niti mi, ker nismo mogli verjeti. Zato nismo uiti mislili nato, da bi kaj ukrenili v našem uredništvu. Ali ono usodno šepetanje je postajalo polagoma glasneje in glasnoje; vest o strašnem dogodku je zadobivala vedno trdneje oblike! Tedaj smo jeli vstrepečati tudi mi —■ ali verjeti nismo mogli še vedno. Hiteli smo zopet v uredništvo, kjer - smo v skrajnem razburjenju pričakovali avtentične besedo, da-li je res, uli ni ros. Gorjd! Po sedmi uri smo dobili od kompetentno strani lukonično ali strašno sporočilo: vest o umorstvu o e s a r i e e Elizabete jo potrjena oficijelno. Učinek te vesti je bil neopisen. Nemo smo zrli pred-se. Kako je vse to valovilo po našem bistvu : britka žalost, iskreno sočutje in zgražanje! rboga žena! Svetla krona, ki Si jo (oboževana in ljubljena od podložnih Ti narodov ter spoštovana od vsega sveta) nosila tolikim dostojanstvom, premenila si Ti je v trnjevo krono — mučenice! Ti, ki Si bila svojim narodom personifikacija lepote, milino in dobrote, morala si zgubiti svoje dragoceno življenje na toli krut način pod jeklom zločinca — zveri v človeški podobi. Daleč od domovine morala si dahniti svoj zadnji Jvzdihljej, .daleč od svojcev Si se morala preseliti v večnost, ne da bi bila mogla sporočiti zadnjo pozdrave svojemu ljubljenemu soprogu, no da bi bila mogla pogledati še enkrat v častitljivo lice in v milo oko Njemu, ki Ti je bil zvest sodrug v življenju, ki je najuzorneji glavar svojim dragim, in ki je pretrpel toliko, da moramo hvaliti Previdnost božjo, ki Mu jo podelila toliko moči, da ni obnemogel pod težo udarcev. Kakor je torej žgoča naša žalost na neopisno tragični smrti blage vladarico in najplemeniteje žene, tako živo je sočutje pre-jasnim nje soprogom. Usmiljenja vreden mož! Usojena Ti je bila kupa trpljenja, napolnjena do vrha, a ti si jo izpil sedaj do dna! More-li človek pretrpeti toliko, ne da bi so zrušil v žalosti in muki?! More-li bivati v človeku toliko kreposti, da ne klone duhom po tolikem trpljenju?! Srca so krčijo v tej žalosti in nesreči. A kje naj najdejo od-dušku, tešila, tolažbo? Kje drugje, nego pri Onem, ki kraljuje tam gori. Njega, ki je ravnokar vsprejel dušo pokojnice v Svoje naročje, Njega prosimo, da podeli sveti in večni mir plemeniti duši pokojno mučenice ter da jej blaženstvom Svojim poplača neopisno gorjd, nadeto jej od pozverinjenega človeka ! Njega gori nad oblaki prosimo dalje, da bi stal na strani Njemu, ki je zgubil tovarišico, da prebije tudi to, med tolikimi že prebitimi najgroznejo skušnjo. Vstnili se, o večni Rog, našega Frana Josipa! Tolaži ga Ti, kajti bol v Njegovem srcu mora hiti tolika, da bi bila obnemogla vsaka človeška beseda, vsaka človeška tolažba! Po tukom udarcu je tolažba lo v božji Previdnosti. In tudi Ti, blaga žena, ki se se ločila od nas toli nepričakovano, ki Ti duh plava tam gori v jasnih višinah in ki stojiš pred prestolom božjim, obdana glorijolo mučeništva: tudi Ti, ki gledaš doli na Njega, ki plaku zn Teboj, in na nas, katerih duše je zagrnila tema žalosti in grozo, Tudi Ti spoji z našimi prošnjami Svojo prošnjo, dii nam Rog očuva in ohrani vladarja in domovino. Angclj smrti je povesil svojo temna krila doli nad našo vladarsko hišo; ali pred Bogom je vir milosti neusahljiv. Od te milosti so nadejamo, da se dvignejo skoro zopet i/, potrtosti vladar in njega narodi, da v srcih, ra/.oranih od tolikega gorja, vsklije zopet nadobudno življenje, in da si posuše oči milijonov, zalite od solz. Zaključimo s prisego, da bode mučenici blag spomin neizbrisen med nami ! O Novejše vesti. UfnfTa 12. \* prvem trenutku j«' mislila cesarica, da jej lop »v hoče ukrasti um, a v hipu je imela ostrino v prsih. I >o parni k ti je še hodila oprta na svojo dvorno damo in na jediicga slugo*. Na parniku pa so j«- zgrudila ravno pred Kabino blagajnika. Ia, a najbrže vsled strahu«. Se le na parniku je nesrečna cesarica padla v nezavest. Odpeli so jej hitro obleko. Takrat je odprla oči rekši: »Kaj seje dogodilo prav za prav?« To so bile zadnje besede eesa-r i č i n e. Takoj potem jo obraz postal mrtvaško bled in dihanje je postajalo vedno težeje. Cesarica je umrla torej, ne da bi vedela, da jo žrtev groznega atentata. V sobi, kjer leži truplo cesarice, je položenih že mnogo vencev. P O D L I S T E K. 81 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »Preteči nas hočejo«, je zavpil Posedarič bled, »po morju Benečani, po kopnem izdajalci! Zberimo pamet, gospoda, no tratimo Časa zastonj! Rabata ide ž veliko vojsko, da podavi vso senjske Uskoke. Toda vseh ne sme najti. Jaz mislim naj nas ostane v mestu samo J5()() ljudij, in z njimi manj odlični vojvode, a šeststo junakov naj odide iz mosta z vojvodi Orlovičem, Stipanovičom in Rn-dičem še to noč in /njimi vsakdo, kdor se je bil kedaj z Benečani. Ti Jurij ostaneš, tebe pozna samo turška glava.« »A vi, knez?« je vprašal gvardijan. »Jaz sem knez, plemič, vlastelin in nisem najemnik, jaz ostanem, da čuvam svoj stari dvor in grb, koji se svetli prod svetom in cesarstvom.« »Tudi jaz ostanem!« jo vskliknil Orlovič. Ti ne smeš«, je odvrnil knez, ljudje morajo imeti vodnika. Vi pričakujte zunaj po planinah, dogodke, ki imajo priti. Med tem bodem jaz javil vse vojvodi. Poleg tega vež, da bi Benečani rajo videli tvojo glavo vrhu svetega Marka v Benetkah, nego na tvojih ramenih.« »Kakor je knez rekel, tako naj bode!« je sklenil Barbo, na delo junaki! Jaz ostanem seveda v Senju in moja skrb bodi, da ne postane iz Dunaj 11. Posebni vlak, ki provede truplo cesarice na Dunaj, odjiotuje v (»enevo nocoj ob 11. uri. Truplo dospe na Dunaj dne 15. t. m. o pol u noč i. Imbalzovanjc se izvrši v Genevi. l«PllfTll 11. Danes soje položilo truplo v provicorično krsto, katere pokrivalo je iz stekla, liana jo jako majhna, komaj centimeter dolga in je podobna, kakor da so je na tistem mestu dotaknil slikar z čopičem. Zdravniki sodijo, da pokojnica ni trpela prav nič. Poteze na obrazu so nespremenjene. Ob "J. uri seje pričela sekcija, kajti cesar je privolil vso, kar zahtevajo tukajšnji zakoni. Dokazalo so je, da se je ostrina zadrla H cm. globoko iti je predrla srce popolnoma. Zato so čudijo zdravniki, kako da je mogla storiti še toliko korakov. (»enevn 11. Morilec je čakal cesarico od t>. ure zjutraj. Po poklicu jo kurjač in pravo ime mu je Lucheni. Govori so, da se morda isti izroči, avstrijskim oblastim. On je prišel v Genevo z namenom, da umori vojvodo Orleanskega, a ker se mu ni posrečilo to, jo sklenil, da umori katerosi-bodi visoko osebo. In nesreča jc zadela ravno oe-sarieo avstrijsko. (Drugi govore zopet, da jo Lucheni izvrševal razna rokodelstva, nazadnje ka-menoseško.) Morilec je nizko postave. Hll 11 »,| 11. Govori so, daje ime Lucheni popolnoma nepoznano dunajski policiji. (»eiMMit 11. Ostrina, ki so našli pri morilcu, jo dolga in trivoglata. Pa tudi na obrežju so našli neko rezilo, o katerem sodijo, da je je rabil morilec. Bruselj 11. Stranka anarhistov je imela minulo noč tajno sejo. Govorniki so baje obsojali umorstvo, ker se je zgodilo na ženi. (fenova 10. Žalost je splošna na tem, kar se je dogodilo. V Losanni so zaprli več tovarišev Luehcnija. Vlada v kantonu jo izdala poseben proglas, katerim poživlja ljudstvo na ukupne manifestacijo simpatije do ccsarske hišo avstrijske. Dunaj 11. »Fremdenblntt« pripoveduje, du je vskliknil cesar, dobivši sporočilo o dogodku: »Ne razumem, kako je mogel mož vzdigniti svojo roko proti ženi, ki ni nikdar nikomur storila kaj žalega, ki je delala le dobro,« »Neue Freie Presse« pa pripoveduje, da je vskliknil cesar : »Meni ni bilo ničesar prihranjenega na tem svotu.« DllliaJ 11. Cesar ni zapustil do sedaj grada sehonhrunskega. Ni pa res, da jo ta dogodek porušil zdravje cesarjevo. Nekaj členov cesarske hišo je že prišlo na Dunaj, drugi so pričakujejo. Vse se čudi heroiškemu sa moža t a j o v a n j u česa r j a. DllliaJ 11. Cesar je utopljen danes v misli in govori malo. Vsprejel je le nadvojvodo Ferdinanda, kateremu jo molče stisnil roko. Dunaj 11. Ministerstvo je ukupno izreklo svoje sožalje. Grofu Thunu prihajajo od vseh strani izrazi sožalja. V razstavi so zaustavljeni vsi koncerti. Sploh jo žalost splošna, s< »sobno pa sočutje z cesarjem. Jeden sluga na dvoru je zbesnel od žalosti. Dllliaj 11. (tovori se, da pridejo ne pogrebne slavnosti nemški cesar in cesarica ter italijanski kralj. Od vseh vladarjev prihajajo so^aljko. To brzojavko odpira cesar sam. Petrotrrad 11. Vsi listi objavljajo prisrčne nekrologe in povdarjajo, da pokojnica ni imela ni-kakoga sovražnika, ker se ni nikdar mešala v politiko. ' V pojasnilo.'1 Gospod urednik! Poročilu o občedijnškem shodu iz peresa g. tehnika Ign. Sega sto postavili brezdvomno prav umestno opombo, da ne prevzemate nikako odgovornosti za njega resničnost. Ci-tajo omenjena razmotri vanje je marsikdo pomiloval g. poročevalca, da so je lotil nehvaležnega posla, — umivanja zamorca, vsi pa smo iskreno obžalovali, da niste sami poslali zastopnika no shod, kateri bi Vnm gotovo nepristran ko opisal žalostne dogodke, ki so se vršili na drugem zborovanju občodijaškega shoda. Da so resnica prav spozna, čuti treba oba zvona! Poročevalec g. phil. Reisner je ob zaključku svojega poročila o občedijaški organizaciji, stavil resolucijo, naj vsi dijaki kar tako vstopijo v obstoječo »Savo« in je pristavil sam doslovno: -'Videli bomo kasneje, ako bo skupno delovanje mogočo.« Ker jc bil predmet o organizaciji sploh, zlasti pa o preosnovi »Save«, na dnevnem redu, ker je za to, da so na tem zborovanju osnuje ob-čedijaška organizacija, v katero bi mogel vstopiti sleherni slovenski visokosolee, zato je bilo vsekako umestno, da se je pričelo razpravljati, kakšna bodi ta organizacija. Odveč bi bilo opisovati vso debato, ki so je vnela o tom vprašanju, dovolj je, če priobčimo doslovno govor, ki je rodil toliko nasprotovanja, iz katerega jo razviden ves položaj. Ta govor slove: »Dragi tovariši! Oprostite, novih misli no namerjam povedati mnogo, ampak le povdarjati nekatere danes izrečene in splošno odobravano, in raztolmačiti popolno opravičenost načel, ki jih je tako točno in lepo razvijal naš somišljenik in naš tovariš Šinkovec, ker so mi zdi, da večina ni dobro umela njegovega govora. *) Kakor smo prvemu gospodu dopisniku o tej stvari, tako prepuščamo tudi današnjemu vse moralno odgovornost zn vsebino tega dopisa. Op. ured. mušice slon. Sedaj z Bogom! da vidim, kaj mi piše Rabata!« * * * Krčma »črnega Nike« jo bila prazna. Svetilka je žalostno brlela v tihem mraku, a gospodar Niko je sedel povešeno glavo pred praznim sodom. Zunaj je tulil vihar, skrivaj so letale sence oboroženih ljudij, a z burjo vred se je razlegal meniški zvonec. V tem trenutku so se otvorile vrata in skozi nje so je prikazalo mršavo, oglato liee, sivih brk pod črno uskoško kapo. Sive oči so so zabli-skale — beli zobje zarežali. »Niko — Niko!« jc viknil tujec poluglasno. »Kaj je?« je vprašal gospodar. »Daj mi žganja, Niko!« Niko je dvignil glavo. »Tebi, Bogdanič? Tebi malopridnež? Niti j kaplje!« »Pa zakaj vendar ne, sladki Niko ?« jo vprašal Uskok, vstopi vsi v krčmo. »Ker ne poznaš ne Boga, ne poštenja. Ker si oplenil cerkev Matere Božjo na Krku, ker si osramotil ženo in ubil jej dete na Rabu, ker si prava pijavka.« »Da bodemo videli« se je nasmehnil Uskok ter pograbil nož, »žejen som, novcev nimam. Toči, pes! Rabata pride, vino ti bode ceneje.« In kakor kača se je dvignil BogdanoviČ na krčinarja. Niko je zgrabil sekiro. ^\li v tem hipu je lopnila močna pest BogdanoviČa ob zemljo. »Šibaj ga, da ga vzame vrag!« zagrmol je vojvoda Milovčič, Btopivši pred Niko ; »hodi, stru- pena golazen, da ti ne iztržem vmazanega jezika«. Povešeno glave so je pobral hajduk iz krčme. »Si-li slišal, Niko!« pristavi stari vojvoda, »prav po godi si mi, rad to imam. Žal bi mi bilo, ako so ti pripeti kaj hudega. Izza hriba se je bližala nevihta, in Benečani, mislim, so hudi na te, a tudi nemška gospoda, ker podpihuješ vaše vojake. Spravi svojo prtljago, pa odlazi z Orlovičevo četo o polnoči v gore. A tega vraga se čuvaj, ker jc hudobnež in no človek. Hočeš-li?« Niko se jc zamislil, obrisal si čelo z roko in rekel po kratkem molku: »Pojdem, vojvoda! Hvala ! Prav pravite! Rabata gre, — Benečan bi me mogel —« Niko je pokazal s prstom na vrat. »Pa sam ne pojdeš! S teboj pojdeta tudi Vu-jica Vedcšič in Budonovie, ki je pojedel pri Hvaru poln brod beneških sardelj. Pred polnočjo pridete na Velika vrata in od tam jo dalje vdarite. Z Bogom, Niko!« Krčmar je zaklenil krčmo, da zbere nekoliko prtljago skupaj. Med tem so se zbirali od vseh stranij oboroženi Uskoki šepetajo in mrmrajo med seboj, po-vešene glave in jeznega očesa. Mesec jc bliščal skozi temno noč, polival svojo bledo svetlobo po senjskom tlaku, po dolgih puškah in mrklih obrazih; veter je sukal rudeče plašče junakov, po kamenju so odmevali težki koraki, a iz poslopij seje čul govor žensk, ječanje otrok, slišal se je jok starih mater, v burjo so mešala kletev, prihajajoča iz hiš, težka kletev do Boga na izdajalce, na izvržke naroda. (Pride še.) Najprej tudi jaz iskreno pozdravljam zares prelepo idejo ol>čcdijaške organizacije in izrekam srčno željo, da se danes zasnuje taka organizacija, v katero lahko vstopi vsaki slovenski akademik, vsaki tehnik, sploh vsaki visokošolee. Toda ogledati nam treba 'najprej bistvo vsake organizacije, ako hočemo dati svoji organizaciji oni značaj, ka-koršnega ji želi vsaki dobro misleči visokošolee, značaj namreč, da bo mogla že po svojem bistvu stremiti v korist našemu milemu narodu. Pravi znak organizma jo enovitost njegovega delovanja. Istntako mora imeti tudi vsaka organizacija, ki hoče zares uspešno delovati, za trdno podlago enovitost naziranja, eno vi tost delovanja vseli svojih členov. Kaj pomaga vsaka organizacija, ako so nje udje različnega mnenja o nje namenu, ako nje udje ne samo različno, ampak celo nasprotno delujejo, da drugi namenoma in načeloma to pobija, to podira, kar prvi s trudom gradi. Pred sabo imam pravila akad. ferijalnega društva »Save«, ki som jih pnzno pročitah Kakor jih jaz umevam s svojega stališča, so v obče dobra in ž njimi bi se dalo res kaj storiti v prid našemu narodu. Toda mnogo jih je med Vami, tovariši, ki ume vajo ravno ta pravila povsem drugače. Jaz sem popolnoma prepričan, da jo katoliška vera našemu narodu v največjo srečo; drugi vidijo v osvoboditvi našega naroda od duhovniškega vpliva, v odtujitvi našega ljudstva od katoliške vere njega največji prospeh. Meni se zdi, da je vsaka trditev, naši veri nasprotna, našemu ljudstvu naravnost kvarna, drugi trosijo veri in cerkvi sovražne ideje v imenu pro-svote in napredka med narod. Meni se zdi, da t. zv. moderno leposlovje kuži naš narod in mu črpa moralno moč, katera edina ga more rešiti, drugi pa se navdušujejo za tako leposlovje in je širijo z vso vnemo med narod. In vsi ti nasprotni nazori in iz njih izvirajoče nasprotno delovanje se dajo kaj lahko spraviti v »Savina« pravila, ker jim no dostnja podlage, ker jim nedostaja pravca, kaj jo prava narodova sreča, kaj delujemo složno za naš narod. Mi nimamo nič proti pravilom »Save«, odločno pa zahtevamo, prodno v njo vstopimo, da se dit tem pravilom enotna podlaga, da jih bomo vsi enako umevali, da bomo vsi na ti enotni podlagi, lahko složno uravnavali svoje delovanje. In katera bodi ta enotna podlaga? Sklicujem se o tem na besedo današnjega poročevalca o organizaciji tovariša Rcisner-ja, »da bodi razumni-štvo dušo in telom narodu vdano«, in da »pripravlja narodu pogin, kdor hoče zanesti tujo življe v narod«! Naša organizacija stoj torej na n a-rodni podlagi, to se pravi, naša organizacija imej ■ona načela, ki so našemu narodu zvezde vodnice ! Neutajno je naš narod po ogromni večini veren narod, vera, katoliška vera mu je merilo in pravcc vsega delovanja. Ne samo, da so so naši državni in kranjski deželni poslanci zodinili izrecno na temelju pozitivnega krščanstva oziroma katoličanstva, ampak vos narod je lani v tem poslopju, v sijajni manifestaciji vseslovenskega in i s t r s k o-h r v a t s k o ga shoda jasno in glasno brez najmanjšega pri ligo v o r a i z p o v o d a 1, da prič a k uje rešitve od krščanstva, ves narod jo v s prejel odločno krščanski program ne samo v politiki, a m p a k z a v s e s t r o k e j a v n e g a narodnega delovanja! To dejstvo, da so namreč krščanske ideje našemu narodu najvišjo, priznal je celo zaupni shod narodne napredne stranke 1. 1H!)4. ter neprikrito priznal, da z veseljem pozdravlja krščnnsko-soeijalno gibanje, da treba 1111 podlagi katoliško vere vravnati vse delovanje za narod. Vidite torej, dragi tovariši, da mi, takozvani krščansko misleči dijaki, 110 zahtevamo za podlago našo organizacije nič klerikalnega, saj je ravno isto, nič več, nič manj, postavila za temelj svojemu programu stranka, ki ni ne klerikalna, še manj hiperklerikalna, ampak pristno liberalna. Naša organizacija imej torej zares narodno podlago, ki jo katoliška! Poročevalec tovariš Reisner je predlagal, naj so osnujejo v vsakem akudemičnem društvu klubi, ki so naj pečajo z gospodarskimi, političnimi vprašanji, ki naj goje strokovne vede, ki naj skrbe za pošteno zabavo. Vse te predloge pozdravljamo radostno in želimo, da se udejstvujejo prej ko prej. Skladamo se z namenom društva »Save«, naj di-jaštvo prireja zabavno ia poučne shode, naj iz- daja poljudne brošurice, toda v imenu vseh somišljenikov izjavljam, da ne pritrdimo Koisnerjevi resoluciji, da ne vstopimo v »Savo«, dokler se »Sava« ne postavi na narodno podlago, jasno in nedvoumno vspejeto od vsega slovenskega naroda na vseslovenskem shodu. To je jedina naša zahteva glede temelja naše bodoče skupne organizacije. »Sava stoj izrecno na krščansko-katoliški podlagi! (Zvršetek pride). Domače vesti. JUTRI ZJUTRAJ izide „Edinost" pred 8. uro. Kadi žalosti v cesarski hiši je več javnih poslopij razobesilo zastave na pol droga. Tako tudi obe delavski podporni društvi naši. Tudi kanalski Italijan Skrl je danes z lesom zagradil svoje izložbeno okno, na katerem je ponosno stal kip — 1'mberta. Strah je lepa reč. Čitateljem. Radi žalostnega dogodka v cesarski hiši smo odložili za par dni nadaljevanje poročila o slavnosti 11a Prošeku. Čujemo, da so se nokaterniki — oni namreč, ki nočejo umeti naših razmer — hudovali na nas, ker nismo v soboto zvečer priredili drugega izdanja. Konstatujemo torej, da smo avtentično potrdilo o smrti cesarice prejeli še le ob času, ko so se naši stavci, haterih nekateri stanujejo celo v Rarkovljah in v Rojanu, že razšli na svoje dome. V uredništvu pa je bila v isti hip jedna sama oseba: — kaj naj bi bila storila ? Storili smo torej, kar je bilo možno storiti v naglici: priložili smo sobotnemu izdanju listke, javljajoče žalostni dogodek. No, zato pa je bil danes zjutraj naš list prvi po tabakarnah in se je tudi razpro-dajal tako naglo, da smo ga morali tiskati vse predpoludne. Le pomisliti, pred 110 so graja! Svarilo okoličanom! Ob času vpisovanja otrok v ljudske šole po spodnji okolici godć se običajne grde nepravilnosti. Našo deeo se namreč na vse kriplje lovi v italijansko razrede. Mnogo so je že govorilo in pisalo, kako ravnajo ob tej priliki še vedno razni agitatorji in celo šolski voditelji. A temu vendar ni še konec! Naj prijavim torej grd slučaj, ki so je pripetil lanskega leta na neki okoličanski mešani ljudski šoli, od strani nekega poznanega voditelja, in to, kakor mi jo bil poverjen po več osebah. Na istoj šoli, kjer poučuje isti voditelj, upisalo je namreč prejšnja leta več starišov svojo deeo v italijanski oddelek. Ker so pa razno britke skušnjo popolnoma uverilo dotično stariše, da to ni pravo, ampak krivo početje, hoteli so lani popraviti zmoto in svojo deeo vrniti zopet slovenskim razredom. No, talcu zahteva jo bila menda voditelju — pravi ogenj v strehi. Da bi se takim načinom zopet praznili italijanski razredi, ne! In čujte, gospod urednik, v istem trenotku si je izmislil oni voditelj sledečo nakano ter jo povedal dotičnim zahtevaj očim roditeljem naravnost v obraz, ki sojo pa brzo razširili po vasi. Zakon pravi, rekel je, da stariši, ki so enkrat vpisali svojo otroke v italijanski oddelek, nimajo več pravico na novo prepisovati iste v slovenski oddelek. Torej tako! Grešniki se ne smejo potemtakem več poboljševati, ampak tirati morajo (seveda drugim na ljubo) svoje grešno življenje nadalje — sebi v pogubo. Ta bi bil torej zopet lep zakon, ki bi kratil roditeljem pravico do svojih otrok — do svoje krvi! To je očitna prevara, ki jo vredna vso graje ! Da se pa .takim prevaram letos odpomore, bodi toplo priporočeno vsem onim starišem, ki žele in hočejo popraviti svojo prejšnjo zmoto, našemu milemu narodu na ljubo, da ob letošnjem vpisovanju svojih otrok v ljudsko šolo sičuo ponove ravno iste zahteve ter tirjajo odločno, da se njih deea vpiše v isti oddelek, kamor žolč oni sami. Ob tej priliki naj se torej nikdo ne ozira na ono od magistratnih šolskih voditeljev namišljeno določilo zakona ! So/a I,} k e iz Primorja. Danes opoludue je bila soja občinskega svfeta tržaškega. Zupan je v daljšem govoru povdarjal žalost vsega prebivalstva in da je ta čutila že prijavil Nj. Veličanstvu v posebni brzojavki. Tildi namestništvu je došlo mnogo ustmenih I in brzojavnih izrazov sožalja, med drugimi tudi <>d škofov l lappa in Sterka. Dodatek k sinoćnjim demonstracijam V ulici (ihega so demonstranti na tam na novo odprti italijanski gostilni razbili vse šipe in nad isto visečo plinovo luč. Po javnem vrtu je bila prava gonja nad Lahe. Vse je vpilo: »Fora i a<-sasini ! (Ven z morilci!(. Lahi, ki so se v toli žalostnih trenotkih naslajali na koncertu, so bežali kakor nori. Nesreče ni bilo nobene. V ulici dol Pano štv. 1 je padalo na demostrante iz prvega nadstropja kamenje, voda in je padlo celo eno — rešeto! Množica jo zahtevala zadoščenja in policijski organi so morali vporabiti vso energijo, da so ni bom bardova to to hiše. Množica jo bila sestavljena iz nižih slojev meščanstva, a mej isto jo bilo tudi odločnih patrijotičnih oseb, osobito iz slovenskih krogov. Da jo ostalo samo na razbijanju oken in svetilk, gre zasluga v prvi vrsti korektnemu in t a k t ne m u] p o s to p a 11 j u policijskih organov in pa okolnosti, da se lahoni niso uiti pokazali izvzemši slučaja pri »ginnastici . in pa onega smrkavca, ki je /aupil pod »ginnastieo : »Viva Tltalia! , katerega je ljudstvo pograbilo kakor lev svojo žrtev. Da ni bil linčan, zahvali naj so le nekaterim hladnokrvnim možakom, ki so ga obvarovali deloma! Ali bi bilo kaj čudnega, ko bi se takim in enakim subjektom dogodilo kaj neprijetnega. ? Tekom demonstracij se jo doznalo, da se v Mallijevi dvorani — pleše! Množica se je vsula v ulico Torrente ter je zahtevala hrupno, naj so ona dvorana zapre, kar se je moralo zgoditi takoj. Oni pa, ki so bili tako nespametni, da so šli plesat na tak žalostni dan, so bili, ko so zapuščali dvorano, zasraniovani po vrednosti. Demonstrantom pa moramo priporočiti, da naj ne delajo škode po nepotrebnem, kakor so napravili sinoči v ulici Molin piccolo razbijanjem luči prod zaprto —• patrijotično gostilno! Sploh pa moramo ponovno priporočati našemu občinstvu, noj se ne udeležuje demonstracij, ker, kakor so žo sedanje razmere, gre, kar je slabega, navadno na naš račun, a kar jo dobrega, pa na račun — druzih. Poročevalec. »Piccolo« In slnoene demonstracije. »Piccolo« se grozno srdi radi sinočnih demonstracij. »Tndipcudenta« še nimamo v rokah, a bržkone je njegova nevolja še za nekoliko stopinj topleja. Kdo bi mislili, kaki sovražniki so ti Katoni vsem demonstracijam in hrupnim prizorom, ako se isti naperjeni — proti njim! Ako se uprizarjajo nnjgnusnejo orgije, kadar zmaga kakov Hortis — ako tržaška joneusse dor-rd divjaški napada — 15 proti 1 — kakega mirnega meščana po kopališčih, in to brez najmanjega povoda, tedaj nimajo gospodje ni besedico graju; ako pa se priprosti ljudje v takih žalostnih trenotkih dajo zavesti po svojem kipečem čutstvo-vanjo do kakih hrupnih pojavov, tedaj pa je to — barbarstvo. Gospodje se pač drže zlatega nauka, da streljanje tja čez je jako lepa stvar, dokler ni prišlo na misel komu na oni strani, da začne streljati sem-čez. To je pač junaštvo, prikrojeno po slavnih izgledih pri — Makald ! No, pustimo to, saj te vere ne vzamemo »Piccoloveem«, tla demonstrovati je dovoljeno samo — njim. Le jedno opazko bi napisali z ozirom na dejstvo, da so se demonstracijo začele v javnem vrtu, kjer so se gospoda vspričo grozni nesreči, ki je zadela našo cesarsko hišo — lepo zabavali na — koncertu, Stvar jo za nas jako jednostavna. Res jo, da gospoda podjetnika v javnem vrtu — kakor nobenega druzega ne — ni možno siliti, da bi žaloval radi avstrijskih nesreč, ali menili bi, da bi bila zahtevala od njega najprimitivneja obzirnost do lojalnega prebivalstva, da upošteva njega žalost. In ker ni storil toga, je izzval sam demonstracijo ter naj se nikar ne pritožuje, ako ima danes kaj škode, »Piecolu« pa povemo to-lo. Tu jo dvojno možno: Ako je gostilničar ravnal v zmislu čutil njegovega {»Pioeolovega«) občinstva, potem je i ono deležno nečuvene demonstracije proti patrijoč-nemu čutstvovanju in nima pravice do tožbo; ako pa ni bilo tako, potem bi bila »Piecolu« dolžnost, da najstrožje obsodi brezčutnost in drznost dotičnoga gostilničarja. Toda nam se dozdeva, da l»odo prvo domnevanja pravo. In s tem je obnojen »1'ieeolo« in kar visi na njem. Novi irnspod kapchlll. I/ Itarkovolj nam pišejo: Minolo nedeljo je daroval ol> 11. uri sv. mašo novodošli .—ure predpoludne in od ;}. 4. uro popoludne; ob nedeljah in praznikih pa od 10,-12. ure predpoludne. V tem času sprejemajo so vloge; najmanjša vloga jo 1 krona. Na to opozarjamo našo delavsko občinstvo, kateremu morda tu pa tam preostaja kakšna krona, pa je ne v 6 naložiti koristonosno. Zrno do zrna pogaču... P radni dnevi so v ponedeljek od 11. do uro predpoludne in v četrtek od ;». do 4. uro popoludne. Številko kažejo, kako krepko se razvija ta naš zavod. Lansko loto koncem avgusta bilo je prometa gold. UHS-JH), letos pa gold' «>ir>.T«uVtNi, torej teles več gld. l.'>."».<>i">4)'lftl. In Nt. Vida pri Vipavi nam pišejo, da so je napovedana veselica vsled smrti cesaričine odložila na nedoločeni čas. Zadnje vesti. Dunaj Truplo cesarice dospe na Dunaj v četrtek zvečer ter je prevedejo v dvorno cerkev. \ petek in soboto ostani; truplo razpoložena na odru. Slovesni pogreh in položenje trupla v cesarsko grobišče pri no. kapiicinih se bosta vršila v soboto ub 4. uri popoludne. Dunaj \"J. Velike vojaške vajena Ojrerskem in v (ialicijiso odpovedane. Vojaštvo se nemudoma povrne v svojo garnizije. Dunaj 12. Ogromne innožioe ljudstva drve na dvorišče cesarske palače in v Sohonbrun. < >d raznih zastopstev v vseli pokrajinah prihajajo neprestano Kožalne brzojavko. Dunaj Il\ Vodno bolj so utrja govorica, da prideta v četrtek na Dunaj cesar Viljelm in kralj Humbert. Dunaj 12. V Pratcrju je došlo do tolikih demonstracij proti italijanskim delavnem, da so isti morali bežati. Dunaj 12. Minolo noč ni cesar spal niti dve uri. Sedaj pa se jo pomiril nekoliko, sosebno vsled ljuboznjivogn in skrbnega nagovarjanja nadvojvo-dinje Valerije, Cesar bo jo utolažil toliko, da se bavi z odredbami za pogrebno slavnosti. Ljubljana 12. Tuje bilo italijanskim delavcem sovražnih pojavov. Ilekft 12. Minolo noč je velika množica dr-vila na Sušak, kjer so priredili ogorčeno demonstracijo proti italijanskim delavcem. Množica jo razbila nekoliko barak, kjer so bivali ti delavci. Demonstracijo bi bile zadobile velikanske dimenzijo, ako ne bi bila posegla vmes oborožena moč. Tudi v Hakru je bilo protiitalijanskih demonstracij, •Teden Italijan jo bil ranjen težko. Rati so je, da pride do še hujših izgredov. Rlldillipcstu 12. Vsa Ogerska žaluje. Že sedaj prihajajo prispevki za spomenik pokojni cesarici. (m 'lieva 12. Avstro-Ogorski poslanik grof Khuenstein in majordoinos pokojne cesarico baron Iireze\viczki sta dospela semkaj in sta imela dolge pogovore z oblastmi. Škof v Freiburgu je naložil dvoma numama da hditi pri truplu pokojno cesarice. (»eneva 12. Lueboni je pripoznal na zasliševanju, da jo anarhist in da so je bil že davno odločil, da umori kako visoko osebo. Preiskovalni sodnik meni, da zločinec ni imel sokrivcev. Ker v Romskem Kantonu zakon no pozna smrtne kazni, torej tudi Luehcnija no zadene ta kazen. Včeraj jo tudi potrdil, katerim orožjem je zal>ol cesarico. Med drugim je tudi rekel, da lemalo ne bi bilo več bour-bur/.vazijo, ako bi vsakdo storil svojo dolžnost. bonova 12. Cesarica je došla sem v petek popoludne in so je nastanila v hotelu Heaurivago. Na večer je obiskala več magazinov, kjer je nakupila t<» in ono. Že takrat so baje opazili nekn-terniki, da ji slede sumljive osebe. V soboto ob 1. uri oO min. popoludne jo ostavila cesarica hotel se svojo damo. brez niknkega druzoga spremstva, hote se ukrcati na pnrnik. Ko sti dami došli do spomenika Rrunšvikskega, približal se jej jo neki človek, kateri jej je neverjetno naglo zabol v prsa nož na tri vogle. Zločinec jo jol bežati, toda vjeli so g:i i r i izročili policiji. Hcrn 12. Načelnik kazenskega sodišča v kantonu \Vandt izjavlja, da jo že miuoli teden, ko je cesarica došla v Caux, naložil nekolikim agentom, naj jo čuvajo, toda cesarica, doznavši o tem, je izrazila željo, da se jo pusti samo. Vlada jo seveda morala ustreči tej želji. Kini 12. U tis dogodka v Genovi je tu mučen tembolj, ker zločinec pripada italijanski narodnosti. Vso jo razjarjeno in ogorčeno. Konsumno društvo pri Sv. Ivanu i sce krčmar j a preko kavcije od 100 gltl. — Ponudbe naj se pošiljajo do 1 .">. septembra, — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali pa z odraslimi otroci. Emeri so posodo za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d. — namesto škafov, brentačev, vr-eov, putrhov i. t. d. So /.miraj pripravljene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in I »olj pripravne za vsako delo nogo druge p< is< »do. Dobivajo se na debelo in na drobno v delavnici tvnlke Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici ( oniniereiale (trgovinska ulica) št. 11 in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki so razdaja in pošilja radovoljno brez troškov. „Glasbena Matica'- v Ljubljani. Naznanilo o XVII. šolskem lotu INUH/tW. Vpisovanje v šolo »Glasbene Matico« se vrši dne !i*>., Ki. in 17. septembra dopoldne od 10. do Y2. ure, popoldne od 4. do li. uro, v nedeljo 1 H. septembra pa od 10. do 12, uro dop. v vodstveni pisarni v Vegovi ulici. IT č n i p r o d m o t i : Splošna ulashcna teorija, I petje (dekliški, deški iu , pouk jo brezplačen dijaški moški zbor.) I Harmonija. > kontrapunkt, I Učnine so plača za pouk solopetjr, 1 v dveh tedenskih urah od glasovir, I predmeta 1 gld. 50 nvč. gosi I. j na mesec, celi O, ' Vpisnino se plača za vsacega gojenca 1 gld. Stariši gojenca m<»rajo biti društven i ki »Glasbene Matice«; če niso društveniki, plačajo pri vpisu 'i tri. letno društvenim*. Odbor. (»otipo dnevni odpovedi •>7 H 1.J ""HO 11 1 - " '1 .. ;)'."„ 4 mesečni 8 „ t letni Napoleone: po - ",, proti 20 dnevni odpovedi •>i - u •>a o 40 .'! mesečni (» Tako obrestovnnje pisem o uplučilih velja o