Pisma iz domačih krajev Remšnik. Kar je zadnjic volilo Žerjava, Radiča, socije, ikornuniste, vse to se je sedaj združilo za občinske volitve. Naj.brž diši županslcj,- stolček in občinska pisarna onima dvema, ki hodita hajrajši v temnih večerih podpise pobirat. Čudna goreonost se je pokazala pri teh gospodih za občin&ko oblast. Volilci, vedite, da vsiljivi prijatelji so malo vredni! Sodite sami, če ni tako! Gornja Sv. Kungota. Dopisnik od Goraje Sv. Kungote se je debelo zmotil, ko je poročal, da so dobili od lanske povodnji podporo samo izvoljeni pristašl SLS in da prijave, odnosno prošnje, ki so jih vložili pri občini, niso šle naprej. Občina je vpiisala, oziroma prijavila tudi one stranke, ki se same niso zglasile, a so tnpele na povodnji, ne pa, da bi onih ne, ki so prišle osebno v abčingki urad. Vseh prijavljenih je_36 po številu. Kar se pa tiče glede dobljenih podpor, občina ni bila merodajna in ne nosi nobene odgovornosti. Tako tudi ne more odgovarjati za one, ki končnega izida letnega pridelka niso naznanili, kljub razglasom in pozivom. Pisec se naj o tem boljše informira. — Toliko v pojasnilo, da ne bomo delali županu krivice! St. Jakob v Slov. gor. V pondeljek, dne 24. oktobra, smo ob obilnem spremstvu pokopali naijstarejšega moža naše župnije, 901etnega posestnika in dolgoletnega obcinskega odbornika Alojzija Dogonik. Pokojnik je bil spoštovan daleč naokoli in je bil zvest volilec naše straiike, kakor tudi cela njegova hiša. Svoje otroke je vzgojil v krščan&ikem duhu. Bil pa je tudi dober gospodar. Svetila vrlemu možu nebeška luč, preostalim pa naše sožalje! — Stari in zgodovinako (postavljen v letu 1760) važni spomenik Sv. Janeza Nepomuka v Spodnjem dolu smo prenovili. V nedeljo, dne 23. t. m., se }e vršila slovesnost blagoslovitve, katero je izvršil naš delavni in priljubljeni g. župnik. Dober pnijatelj Šentjajkobcanov g. Ivan Meža, gostilničar v Stolni ulici v Mariboru, s svojo gospo soprogo, je prevzel vse denarne žrtve za popravilo in obnovo spomenika. Lepa nra hvala! — Neki lažnjivi kljukec je nedavno v »Jutru« pisal, da sedanji okrajni zastop, v katerem so po vecinJ možje SLS, noče za ikraje okoli Sv. Jakoba in Jarenine ničesar storiti. Klerikalci so po mnenju tega strasno pametnoga gospoda tintomaza krivi, da je Rajzmanov breg tako strm. Kajti, iko so pred davnimi desetletji gradili cssto čez ta in Slatenski breg, sta gerent dr. Veble in poslanec Žebot, na katerega ima »Jutrov« dopisnik posebno piko, zahtevala, da se cesta mora graditi ravno čez največje strmine! Ta zagrižena griža, ki je to napisala, je menda rodom od tu neki, Bamenoma preobrača resnioo. Kajti ravno sedanji »klerikalni« okrajni zastop je že davno poprej, predno je »Jutrov« Tesnicoljub zapisal laž o cestah, vse potrebno nkrpnil, da se bo Rajzmanov breg prihodnjo spcrmlafl znižal. Komisija je že v glavnem potrebno določila in okraj ni odbor je že prej, predno se je demokratku o tem sanjalo, določil vse radi proračuna 'in načrtov. Res tu;li ni, da sedanji okrajni zastop ne da dovolj gramoza na ceste. Toiiko gramoza še sploh nikdar ni bilo na naših cestah, kaVor sedaj. To vidi vsak, kdor ni popolnoma s slepo-to udarjon. Lažite, demokrati, drugokrat vsaj tako, da boste sami te laži verjeli in ne taiko, da e vam vse smeji, ko sliši o vaših debelih izmišljottnah. Jezi vas, ker nimate nikjjr nobene besede več, ne pri vladi, ne pri okraju, ne pri oblasti in tudi tne pri občini in pri Ijudstvu. Tu je pac popolnoma resnična tista znana pesem: »0 mein lieber Augustin, alles ist hin . . .« Pesnigki dvor. V sr&do, dne 19. t m., se je poročil tukajšmji posestniški sin Štelan Gomik, znam navdušen čitatelj dobrih knjig, s iposestniško hčerko Brigito Kronvogel od Sv. Petra pri Mariboru. Pri tej priliki je bilo nabranih 90 Din za podružnico Jugoslovanske Matice pri Šmarjeti ob Pesnici, ki se za ta prispevek tukaij iskreno zahvaljuje. Mladeiiiu zavednemu kmeokemu paru pa klioemo: Bog % Vama! Sv. Barbara v SIov. gor. Dne 4. decembra bomo imeli tukaj občinske volitve. SLS se za iste dobro pripravlja po vseh oboinah. Seveda da samostojni demokratje najbolj rogovilijo po Koreni in si na vse žive in mrtve prizadevajo, da bi dobili občinsko gospodarstvo v roke. Danes, ko so za silo popravljene obcinske ceste, jim strašno letijo sline, da ima napredna lista štiri županske -kandidate. G. Šabeder, kateri je tako sijajno vodil oboinsko gospodarstvo, da ni inogel s praznim vozom pošteno voziti in je še zraven tega makapal davkoplacevalcem tisoče dolga. Drugi je France Pumtner, raož, ki je zajahal naprednega konja in je imel svoj čas, ko Je bil v oboinskem odboru tako veselje za popravo cest, da je hotel tistim deliti zaušnice, ki so vozili kamenje na eeste, in tudi malo policijskega poklica ima, zato je izjavil, da morajo fantje imeti od njega dovoljenje, ige hočejo ma vas, bi bil res postaven župan. France Klučnik pa po svoji bogaboječnosti itak prekosi vse, zato je res pravi demokrater ali napredni ikmet, kakor sam pravi. — Kukovec, mož, iki je bil nekdaj predsednik obcinskega agrarnega odbora, pa je najboljši in ga vsi občani strašno spoštujejo, ker jinn je skoraj spravil vso agrarno zemljo v druge roke, potrudil se pa je, da v obcini nihče ni dobil 11stja in ne drv od agrarne reforme. Ta štiriperesna deteljica pleše velik tamtam, ko ji svira g. Milan na deiriokratsko lajno. Mi voliloi pa bomo volili le liste SLS, na katerih so krščanski možje, ki spostujejo božje zapovedi! Sv. Barbara v Slov. gor. Samostojni demokratje danes vpijejo po obcini Koreni, da SLS samo ob volitvah hoče delati novo okrajno cesto skozi obcino, kar pa ni res in naši demokratje tukaj namenoma lažejo, zato da bi s tem zakrLli svojo medelavnosi: v bivšem Šabeder-Puntnerjevem obč. odboru. Povejte, kaj ste Vi naredili, ali ste popravljali kje ceste, ali ste gradili mostove, zakaj ste bili zmiraj na tožbi radi slabih cest. Zakaj niste boljše gospodarili? Zakaj ste imeli samo racunsko in proračunsko sejo, drugače pa Vam |e bila ta deveta briga za obcino, to povejta, gg. Šabeder in Puntner, volilcem! Mi pa lahko povemo, da smo v treh letih imeli 18 občinskih sej, popravili vse ceste, navozili nad tisoč vozov kamenja in prodca na ceste. Naredili smo 14 mostov in več kanalov. IzposlovaTi pni vseh posestnikih brezplačen odstop zemlje za novo cesto, prosili okrajni zastop in oblastni odbor za podporo pri gradnji okrajne ceste, dobili zagotovilo, da bo v kratkem komisija teren za to cesto pregledala in doloeila. Popravili smo šolo, katero ste taiko vnemar spraviii itd. Poplačali Vaš dolg, katerega ste naredili pri občini in to, da nismo zvišali doklad pri neposrednih davJcjOi, seveda, da so to maokmje solze v iprid. občanov, kakor mislita gg. Šabeder in Puntner. Ra^e-Fram. Bauinan Vinko, 20 let star posestniški sin iz Podove, je šel dne 20. t. m. zvečer po opravkih v Brezo vo. Med potjo so ga napadli Alojzij Novak, Jakob Žumerl in Ivam Predikaka z vilami in polenovkami ter mu zadjali dve mocni rami na glavi. Prepeljali so ga takoj v mariborako bolnico. Gornja Radgona. Na tukajšnji šesirazrediii šoli imamo tri ucitelje ter pet učiteljic. Dragi razred je razdeljen, nekateri imajo šolo od 8. do 12., drugi pa od 1. do 5. ure zvecer. Zdaj si pa premislite, kako težko je poslati otroke popoldan v šolo v teh kratkih jesenskih dneh! Zanimivo bi bilo vprašati vpokojeno gospo učiteljico R. Hren, Jkoliko otrok so oni uoili: pri Kapeli 125, tu pri Sv. Petru pa 80 in njih niso delili, kakor zdaj. Pred 20 leti je sedelo po 6 do 8 otroik v eni klopi, zdaj pa 2 ali 3, ker mora biti toliko prostora v šoli, kakor če bi bila plesna dvonana. G. župnik pridigujejo v cerkvi stotinam ljudi naenkrat in nikdar ne rečejo: preveč vas je za emlcrat. V šoli pa se sedaj 40 otrok ne more uciti naenkrat! Če se bo dalje tako ucilo, potem bi se otrokom morale podariti svetilke, da si lahko domov svetijo, ker vsi niso iz Gornje Radgone, marveč precej od daleč in se že v temi prijokajo domov. Mala Nedelja. Cerkvena proslava praznika Kristusa Kralja se letos pri nas zaključuje s poklonilno prireditvijo naših mladinskih organizacij, M se ne sramujejo svojega krščanskega imena. Na sporedu so dnevu primeme pevske in deklamaeijske tooke, govori ia štiridejanska igra: »Junakinja presv. Srca«. Na prireditev, ki se vrši v malonedeljskem Društvenem domu popoldne po večemicah, so vabljeni vsi, posebno prijatelji krščanske mladine. Prireditelji prosijo oenj. obcinstvo, da stojišča izkljucno prepusti otrokom. Na svidenje, mali in veliki! Kapela pri Radencih. Da si ne boste mislili, da so pri Kapeli samo žalostni dogodki, vam tokrat poročamo nekaj veselega. Na misijonsko nedeljo je porocil dober mladenič Alojzij Divjailc vrlo mladenko Miciko Nemčevo n-a Moti. Na prav prijazni gostiji so se gostje pri dobri volji spomnili tudi naših ubogih stradajooih dijakov in še revnejših pagančkov ter za oboje zbrali 140 Din, za kar jim bodi izrečena v imemu obeh sfcupin prisrena zahvala! Bog povmi! MTademu paru pa želimo obilo srece na potu v novo živIjenje! Polzela. Še par tednov nas looi in zopet bomo odločevali o bodočem vodstvu naše občine. SLS je sestavila, v svesti si, da so v njenih vrstah možje, katerim se daihko brez skrbi zaupa vodstvo občtne, lastno kandidatno listo za ol>6mske volitve. Lista se je sestavila sporazumno z dosedanjimi odborniki, nove Ijudi se je pritegnilo samo v slucaju, ker dosedajni odborniki niso več hoteli sprejeti tega mesta. »Korist občine« je bilo vodilo pri isestavi kandidatoe liste. Naši kandidati za odbornike so: nosilec liste: Mešic Anton, župan im. oblastni poslanec; Polzela: Sevničkar Franc, Kolar Alojzij, Špacapan Leopold, Jelen Ivan. Podvin: Kok Tomaž, Žolnir Jožef, Zagoricnik Vinko. Založe: Lenko Franc, Dušič Franc, Likeb Alojz. Ločica: Košec F., Podlunšek Jaikob, Pirc Jožef. Breg: Tumšek Franc, Okorn Franc, Oravavas: Novak Jakob. — Volilna borba se je že pričela, od nas odkrito in pošteno od drugih z lažjo in obr6kovanjem! Z lažjo in obrekovaTi}&m gi hočejo pridobiti naše zaupanje, z lažjo in obrekovanjem nad nami oblast. Polzelani! Predstavljajte si sami, kaj lahko pricakujemo v bodoče od ljudi, iki prihajajo že sedaj ined Vas z lažjo na jeziku. Nismo se strasili nasilja, ne strašimo se laži! Naše geslo je in bode: »Z resnico in odkrito«. Njim pa, ki Vas hocejo z lažjo preslepiti že sedaj, nobenega podpisa, nobenega glasu! Zaupnike pa prosim, da naznanijo vsako laž in obrekovanje in dotioniin se bode dala prilika zagovarijati se pred sodnijo. Proč iz lažjo! Kdor je za resnioo in pravioo, kdor je za napredek oboine, je z nami! — Za krajevno SLS na Polzeli: Franc Tumšek. Škale pri Velenju. Malokdaj je slišati v našem doma5em listu novic iz našega polhribovitega kraja. Vendar pa smo vedno na stališču, da si SLS pri vsakih volitvah pribori slovesno zmago. Sedaij se zopet bližajo obeinske volitve, za Jtatere se tukajšnji komuinisti hudo pripravljajo, ker jim je bila pri zadnjih občinskih volitvah lista razveljavljena. Upajo, da bodo prišli sedaj na vodiLno mesto, ali se s tem hudo motijo, ker zavedni prebivaloi tukajšnje oboine bomo volili vsi kot eden može na listi SLS. — Zbudil se je pri nas čudak, ki si je osnoval sam svojo listo ter nevedneže naslepariil, da so mu Msto podpisali, ker je s prazno li-sto pobiral podpise ter sleparil, da je to lista SLS, kateri pa je potem dal ime »Kandidatna lista«. Ta čudni mož bi rad zlezel na županski stolček, v nadi, da inu bodo potem kar pohani piščanci leteli v usta. Ali ljubi prijatelj, močno se motiš, ker si misliš, da boš s svojim kričanjem, izzivanjem in obrekovanjem poštenih mož si pridobil največ vo'lilnih ikrogljic v svojo šlcriiijico. Ljudstvo ve, da so napačni tvoji nameni. Misliš isi, da že sam kraljujes v Škalah. Vemo, kaj je tvoje mišljenje, iker si bil vedino prvi v vrstah samostojne stranike ter videl, da nisi s tem nič opravil. Danes si hočeš s himavšSino pridobiti mesto ter si se polastil nevednežev v&e odkraja, kar ti je pač nevednega prišlo v pest. Torej bomo volili vsi eno Škrinjico SLS! Marija Gradec pri Laškem. Pomenljiva slovesmost. Občina Marija Gradec je postala leta 1873 iz obcine Laško in ze leta 1923 na tihem obhajala 501etnico svojega obstoja. Na predlog podžupana g. Jurija Krajnc se bo ta 501etnica obhajala dne 7. novembra v pondeljek po zahvalni nedelji, na ta način: Ob 8. uri v cerkvici Marija Gradec sv. maša za vse rajne bivše gg. župane in druge bivše oboinske funkoijonarje. Nato kratek pogovor in razhod. Vabite se občani Marijagradčami, ki se gotovo visak kolikor toliko spominja svojih županov in obSinskih odbornikov, ker je gotovo vsak kolikor je bilo v njegovi moči vam dobrega sto ril, da se ga ob tej priliki spomnite. Samoobsebi je razumljivo, da se ibo g. župan z občinskim odborom udeležil te slovesnosti. Marija Gradec pri Laškem. Pozor Marjagradčani! Pri vsakih volitvah in vsikdar ste se postavili in odrezali tako, da ste nasprotoLkom ne samo stopili na rep, ampak za vrat! Tako naprej! Škobernetov Karol iz Ojstrega, po domace Vegmaher, pa nosi sedaj okrog neko listo v podpis, ki nosi ime »Gospodarska lista« in pod to krinko se skrivajo stari liberalci in razni puhleži ier bivsi orjunaši in ljudje, ki radi mnogo govorijo, pa nic v korist občine ne storijo. Nekaj pa jih je baje že podpisalo, ki niso vedeli, kaj je pravzaprav ta lista. Uradniki iz Rimskih toplic, Zidanega mostu, g. Melhijor Sojč iz Lož ter njihova laška politična žlahta, dzkljuono kmetake občine ne boste nikdar vi komandirali! Ako vas kdo sili s takimi podpisi, kdor je pristaš SLS, kaj takega me bo podpisal! Zagorje pri Pilštanju. Tukaj je božja pot, ne sicer tako obiskana kot Sv. Gore, Ptujska gora in drugod, ampak najbolj le dvakrat na leto. Da dobri ljudje kaj darujejo za cerkev, je dolžnost krščanska, pa tudi čednost to dolžnost izpolniti. Raznme se pa, da božje poti brez duhovmikov ni. Pravi kristjan grS na božjo pot z namenom, ki je svet in ta je ali kako obljubo izpolniti, se zaobljubiti na kako dobro delo in si iznrositi kake posebne dobrote za dušo in telo. To pa ve vsak kristjan, da moliti more zaslužljivo le tisti, ki je v milosti božji. Milosti pa delijo sv. zakramenti, te pa delijo duhovniki. Zoper duhovnike pa v Zagorju nastopajo prav surovo domači farani že dolgo vrsto let. Tu so gotovi Ijudje, ki so danes radičevci, jutri napreditijaki ali žerjavovci, socijalisti, kakor nekdaj tudi štajerčijanci. Poznamo te ljudi in recemo lahko mimo, da nimajo žive vere, nimajo dejanskega verskega življenja. Če sv. Pavel toliko opominja, da moramo biti pokorni oblasti, ker ta je od Boga, velja to tembolj o oerlrveni oblasti. Že dolgo je tega, ko je pravil vnet duhovnik, goreč pridigar, katehet, spovednik, da bi ne imel več svoje STJiknje, oe bi še dalje v Zagorju ostal; naj torej razni rogovileži ne niislijo, da je kateri duhovnik tako silmo srečen, ce pride ravno v Zagonje. Kar pa se tiče agitacije, naj si le zapomnijo, da je to le dobrota, ako tem bedastim nadutežem kdo dobro želi. Verno Ijudstvo, kdo je tvoj voditelj? Tisti, ki cerkvi ne darujejo niti ficka in ki duhovnike preganjajo, jih smešijo ter jim ne privošcijo stanu primeme plače, tisti delajo za tvoj blagor, ki ne spolnujejo pbožjih zapovedi, niti osme ne!?' Upamo, da se zavedaš, ljudstvo slovensko, da le preizkuišeni možje, ki se trudijo za božjo čast in Ijudski blagor, ti so pravi tvoji voditelji. Zagorjani, kar vas je dobrih, ne vstrašite se nobenega razgrajača, pa naj bo iz gostilne doma, ali v šoli, naj bo kšeftsman ali kdorkoli. Spoštujte svojo župnijsko cerkev, skrbite za njo, ljubite svoje duhovnike, ker ti so vaša pravi dobrotniki ter voditelji! Sv. Benedikt v Slov. gor. No, Miha, kam tako hitro? Počakaj vendar no! Boš povedal, kaj je spet novega v vaši grabi? — Miha: Kaj je novega? Hm, veš kaj, žemlja pri peku. — Tine: Šalobarda, jaz ne mislim, kaj je novega pri peku, ampak kako kaj delajo vaša društva? — Miha: To pa to! Veš, pri nas ni miru. Vedno gledamo, da damo našemu ljudstvu izobrazbe, pa tudi zabave, seveda me takšne, po kateri bi bolela glava in vest. Pri vsem teni pa predrajači orlovaki ods©k. — Tine: Orel praviš? — Miha: Da, Orel. Ampak ne misli si, da se mi kažemo samo v paradah in da vse naše delo obešamo na veliki zvon, ampak mi delamo bolj tiho, a tem vstrajneje. Ko drugi fantje kolovTatijo po raznih stranpotih, se naši Orli teden za tednom zbirajo v Drustvenem domu k telovadbi, kjer vežbajo svoje ude, a <ne isamo ude, ampak tudi uma svitli meč. Iinajo pogosta predavanja o vseh mogočih rečeh, ki morajo zanimati naše fante, ki bodo vemdar enkrat naši bodoči gospodarji, voditelji vsega javmega življenja. Le pomisli: Orli so imeli tekom enega leta 42 telovadnih večerov, 13 fantovskih sestankov s 14 predavanji, 8 odborovih sej, vprizorili so 2 dramationi predstavi, kateri sta se ponovili. Ali se še spominjaš na »Verigo«? Ali na ono lepo igro »Na dan sodbe«? Le samo škoda, da še več benediških fantov ni pri Orlu. Koliko koristnega ibi se lahko naučili za življenje. — Tine: Saj res. Večkrat sem že mislil, da bi se vpisal pri Orlu, a sedaj, ko ividim, koliko lepega se pri Orlu lahko naucim, nocem več odlašati. Veš kaj, kar vpišite me! — Miha: Vrlo dobro! To bo tebi še prav posebno koristilo. Močan si, zdrav tudi, gotovo boš vojak. Kdor je bil pri Oriu, se pri vojakih še nikdar ni kesal. Tudi ti se ne boš, le vstrajaj! In agitiraj se pri drugih. fantiih! Sedaj v rzačetku leta je zopet prilika, da se lahko vpišejo k Orlu. Ali boš? — Tine: Bom. Pa povej mi vendar, Miha, ali je res, da baje mislite Orli v kratkem znova vprizoriti neko lepo igro? — Miha: Res je. Ako ibo šlo vse po sreči, bomo dne 6. novembra vprizorili igro, kakoršne še na benediškem odru niso videli iin sicer »Mlinar in njegova hči«. Je res lepa, kakor nalašč za november. Če se ti ta ne bo dopadla, potem pa sploh nobena. Prosim te, povej vsem znancem, da pridejo v velikem številu. — Tine: Bom! Pa Orel seveda tudi hočein postati! Vuzenica. Pri Devici Mariji na Kamnu se bo obhajala zahvalna nedelja dne 30. t. m. Služba božja bo ob desetih. Castilci Marije Kamenske, matere Kristusa Kralja, prijazno vabljeni! Vuzenica. Dne 8. t. m. je premiiral g. Jemej Salecl, posestnik in obrtnik v trgu. Bog mu bodi bogat plačnik za izasluge, ki si jih je pridobil kot vzoren, veren oče in poštenjak v svoji obrti. Zaostalim pa naše iskreno sožalje! Dne 16. t. m. pa smo zopet ob obilni udeležbi spremljali k večnemu počitku mladeniča Jožeta Poljner, katerega je previdnost ibožja iztrgala iz družinskega kroga ugledne hiše Kreulzvirtove, starega šele 32 let. Obema svetila večna Muta. Neizprosna smrt se je pretekli teden pri nas oglasila dvakrat. V nedeljo zvečer je od kapi zadet nagloina preminul g. Anton Fišer, posestnik in čevljarski mojster Ba Spodnji Muti. Z njim je legla v grob markantna oseba inašega trga. Med tem, ko so njegovi bratje v tujini našli svojo sreco, si je rajni Anton kot rojen Trbonjčan na Muti ustvaril svoje družiasko ognjisoe. Svoje plemenito sroe je posebno pokazal kot oče obfimskih ubožcev. Bil je tudi po preobratu občinski odbornik. Znan pa je bil daleč na okoli tudi kot veseljak. Da ne bo sitnosti ob njegovi- smrti, si je dal že pred tremi leti napraviti rakev. Pa izkazala se je za pretesno in zato jo je razbil. Mizarski mojster pac ni mislil, da ne bo smel odlagati tako malo oasa z drugo, v kateri je legel v grob, star 56 let. Zadnjo čast mu je izkazalo oibilno število njegovih sotržanov in dnigih •znancev, dva pevska zbora pa sta zapela ganljive žalostinke. Tone, Bog Ti bodi milostljiv! — V sredo zvečer pa se je pri nesrečnem padcu z voza ubil livar Sušec, posestnik v občini Št. Primož. Sožalje zaostalim in večni mir njegovi duši! Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela v avigustu in v septembru t. 1. te-le podpore: dr. Franjo Lipold, odvetinik, 200 Din; Mohorjani v Spodmji Sv. Kungoti 75 Din; okrajna hranilnica v Slovenjgradcu 100 Din; Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru niže Maribora, 100 Din; Alojz Rezman, prof., 355 Din; Josip Pimat, profesor, 20 Din; Marko Škofič, kaplan pri Kapeli, na pogrebu g. Antona Zengerja nabraiih 106 Din; dr. Ferdo Pirnat, odvetnik v Slovenjgradcu, 300 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala! — Odbor je dovolil za šolsko leto 1927—1928 revnim dijakom obede in večerje za 10.000 Din mesečno v nadi, da nas naši prijatelji in bivši podpiranci ne pustijo na cedilu. Da me bo potrebno podpore krčiti ali čisto ukiniti ¦vrediiiin in potrebnm dijakom med šolskim lefom, prosimo vse prijatelje revnega dijaštva, da pri vsaki priliki mlsliijo na naše društvo. 100.000 D bo treba, da vstrajamo do konca šolskega -leta.