DI • > List 22 I T e čaj LIX I f na t \ / » po % Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinaSanje na dom v Ljub IJ se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tisharni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 31. maja 1901. » Te tendence pomenijo trajno veliko nevarnost in zato zahteva ^amoohrana, da stremimo po taki politični moči, ki bo v stanu, odpraviti to nevarnost. Uporabiti Pametna beseda. češki poslanec dr. Herold jeden najvplivnejših in najuglednejših voditeljev češke državnozborske delegacije 1 imel v soboto v Pragi velezanimiv govor o njegovem govoru in smotrih češke politike, tudi za nas Slovence uvaževanja vrednih mislij sredstvih toliko da se je vse, da se vse pridobi, da ne bi kdaj vsega izgubili. Zato mora biti naša politiška taktika tako urejena, da pomnožimo množino obrambenih sredstev. To je mogoče samo potom praktiške politike, vse drugo treba podrejati vzvišenim ciljem naroda. Dejanstvena politika v bližnjem času mora biti politika aktivnosti in dela. Parlamentarno delovanje bodi nam zdi primerno, podati vsaj kratek ekscerpt iz tega govora. Narodu je po tem govoru dr. Heroldu potreba pred vsem politične moči. Ta moč sestoji na jedni strani v naperjeno na I to, da se povsodi pridobi prostora za razvoj kulturnih, narodnih in gospodarskih sil. Tako de- ževalno sredstvo, zadostuje pa samo za trenotek. množini kulturnih in gospodarskih sil 1 na drugi strani upravo m na pa iz narodnega vpliva na zakonodajo sploh na razvoj države. Vsled tega mora liti politika na vsak način aktivna, a raztezati se mora na vse politične so v zvezi s politično močjo. Od tod strem- kulturni zavod je lovanje je prodirajoče. Razunemanje strasti je le razdra- Manj se je treba pritoževati zaradi krivic, toliko več pa treba da se krivice odpravijo. Vse politiške korake mo- 1 strani Ijenje po kulturnih zavodih. Vsak delati, rajo voditi temeljne ideje, ne pa hipna navdajanja. Poli-tiško izobrazbo naroda treba povzdigniti iz globin fraze na trdno višino trajnega prepričanja in dela. Politiško delovanje narodovih zastopnikov mora biti orožje za dosezanje novih ciljev. Takisto je tudi jezikovni snovanje in delovanje, to pa zahteva višjo politiško inte boj važen, ker čim bolj se razširi območje in veljava ligenco. Poslanci morejo povzdigniti politiški pomen in jezika, toliko bolj se razširi narodova moč. vpliv naroda po visoki inteligenci in koristonosnem Vse gibanje mora sloneti na trdni gospodarski pravem delu. Bolj nego kdaj je danes treba rabulistiko podlagi. Ob veličini gospodarskega življenja ne zadošča in prazno demagogstvo izključiti iz parlamenta. Cilji na- več samopomoč pojedinca ali razredov. Politična smer roda so jasni: doseči jih pa moremo po skupnem naroda mora iti za tem, da se sredstva države priteg- delovanju vseh. Cepljenje v frakcije je nesreča. Razvr-nejo v gospodarsko oskrbljenje naroda. ščanje v politiške sloje z gospodarsko podlago je še več, Ako torej narodu za dosego zmage potrebna nevarnost. politična moč in ako je ta odvisna od množine kulturnih 1 Treba je, da se naša bojna sredstva pomlade in narodnih in gospodarskih sil, potem so tudi dane direk- oplemene. Ne smemo jih torej izrabljati v mejsebojnem tive za sedanjo češko politiko. Treba je z vsemi sredstvi povzdigovati vpliv boju m so idealni cilji vsem enaki možno materi na- jalne po mejsebojnem varovati m vzravnati. Dolžnost roda na državno upravo. To je toliko bolj potrebno, ker svobodomiselne stranke je, da izvede koncentracijo vseh se moč pangermanske ideje, ki je zmagala pri Sadovi resnih mož, ki predstavljajo delavno silo naroda v vseh in Sedanu, diplomatiškim potom ne oslabi in ne odpravi s sveta. Tendence, gojene to hočemo ali nočemo. od generacij 1 prodirajo i naj slojih. Najbližja bodočnost poda nasprotnikom imponujočo sliko zjedinjenega naroda. V dobi splošnega razcepljenja, Stran 212 Letnik LIX ko se zametavajo vse politiške tradicije > narod ki ga Davščina na žganje v gosposki zbornici. V vodi delo inteligenca, razum m vroča ljubezen do do- soboto je gosposka zbornica sprejela v vseh treh branjih povi- movine, narod, ki zjedinjen, pomenjal politiško po- šaoje davščine ua Žganje m sicer nespremenjen, kakoršnega tenco ? imela velik vpliv nä usodo naše monarhije. je vlada predlagala. Odbila je torej premembo Turnherrovo, katero je vsprejela poslanska zbornica. Zadeva pride torej Združimo se vsi za dosego politične moči in vpliva ^opet pred poslansko zbornico v jedni prihodnjih sej. za naš narod in potem bo vsakdo mogel reči o sebi, da služi narodu in I narodu čigar Razmere na Kitajskem Že zadnjič smo poročali blaginja in sreča mora da je kitajski cesar sporočil zastopnikom velevlasti. da se ne ostati najvišje, po čemer stremimo. vrne prej v Pekin dokler mesto ni izpraznjeno Evropej Politični pregled. Isti čas pa je grof Waldersee dal sporočiti kitajskemu cesarju, da se mejnarodne čete ne umaknejo prej iz Pekina, dokler se 3nci. Grof Waldersee ima ne vrne cesar in ga sprejme v avdij po naročilu svojega cesarja baj nekaj zelo važnega sporočiti Državni zbor Poslanska zbornica je minoli teden kitajskemu cesarju, to pa le osebno radi tega pa naj ča ešila v drugem branju važno predlogo o investicijah. Pri ti ^^^^ vse mejnarodne čete v Pekinu. To bi pa utegnilo dolgo priliki sta govorila poslanca dr. Ferjančič in Pogačnik o trajati Združenih čet ostane na Kitajskem še 12 500 mol za na Kranjskem. Takisto se je v minolem varstvo poslaništev in železnic Boksarji so na Kitajskem tista kalnih železnicah tednu rešila predloga zastran ureibe delavnika v premogo sprejet rt Črna ojska se ne da ugnati, marveč kopih Preminjevalni nasveti so bili vsi odklon] tam novih nemirov. Ti ustaši dobivaj svoje vprizarja tu in skrite podpore vladni načrt V sredo se je poslanska zbornica začela baviti navodila ali od strani raznih Evropejcem sovražnih man s predlogo o vodnih stavbah na Češkem, paralelno s to raz- darinov (podkraljev), boječih se za svoj siiaj in nadoblast pravo pa se bo vršila razprava o budgetnem provizoriju. Deželni zbori so sklicani na dan 18. junija. Zasedanje bo trajalo samo 4 ali 5 tednov, potem pa se bo pretrgalo in se nadaljevalo meseca septembra. Volitve za one ako na Kitajskem odzvonilo domačemu absolutizmu in bi se uvedli evropski odnošaji, ali pa tudi od agentov venki letos deželne zbore, katerim poteče teh dispozicijah vršile meseca novembra. šestletna doba, bi se po tajskih vlad ali špekulantov, jo provzročajo dogodki iznova na krajih, upajo ribariti v splošni zmes njavi, sarji vedno Radi tega se pojavijo bok okraj v bližini mesta Paotingfu že zavladal mir. V nekem er so nedavno imeli v Cesar na Češkem. Program za cesarjevo poto- rokah upravo Francije, a so isto izročili generalu Liu so se vanje na Češko je definitivno določen. Cesar odpiotuje z Dunaja dne 12. junija'in se vrne dne 19. junija. pojavili nemiri boksarjev. Liu je s svojimi vojaki zasle- doval ustaše, a so se mu venderle uprli. Močne ustaške čete so pri Anpingu, proti katerim je nastopilo 2500 mož redne Češki glasovi o vodnih potih. V čeških strankah kitajske vojske in 1500 Francozov pod generalom Brailloudom se jako cepijo glasovi o uravnavi Čeških voda in osobito o Ker se bati da uderejo boksarj tudi v Paotinfu v Ti novo projektovanih vodnih cestah Čeravno poslednje v istem entsin in razne druge kraje, so se od strani mejnarodnih čet obsegu, kakor so projektovani, najbrže ne pridejo do izpeljave, to pa iz jedinega vzroka, ker bi to delo provzroČilo neznosnih Že storile priprave, da se odbij se je zaznalo, da mejnarodne napadi boksarj Odk čete zapuste Kitajsko, so se bremen, naloženih na rame davkoplačevalcev, je vender zani- boksarji z nova oglasili in kateri ne bodo prej nehali, da iz- mivo čuti razne glasove čeških merodajnih mož ki so za blagor češkega naroda, kateri pa so proti trebij Kitajske vse Evropejce, ker tako hočej mandarini temu. Tako na pr. in morda tudi kitajski dvor sam, ki nad sovraži Evropejce princ Karol Schwarzenberg zavzel odločno stališče proti zgradbi kanalov, kateri bi vezali takorfkoČ severno in jadransko morje mej Stettinom in Reko skozi Šlezijo, Češko, Dolenje Avstrijsko Vojna v južni Afriki, Mej angleško vlado m m Hrvatsko m katera vodna zveza bila v korist vrhovnim poveljnikom v južni Afriki je prišlo do spora in je čuti glasov, da zapusti Kitchener svoje mesto in se vrne na Nemcem in Madjarom, a v veliko škodo avstrijskim Slovanom. Zaradi tega so neki izvestni „češki" krogi uprizorili pravcato Angleško ali pojde celo v pokoj. Vzroki temu dogodku so baje različni. Viri govore, da lord Kitchener zahteva dvoje : gonjo proti princu Schwarzenbergu in češkemu konservativ- nemu veleposestvu. Nasproti temu pa mu izrekajo simpatije VSI pravi češki rodoljubi. V Budjejevicah izhajajoči list „Jiho-česke Listy^* so mu izrekli javno zahvalo in zaupanje. Temu listu je poslal Schwarzenberg svojo zahvalo m ]e pri tem z nova poiasnil svoje stališče v tej zadevi. Dejal je, da odločno ugovarja trditvi, da čeških voda, ko on hotel zavirati veliko- delo uravnave to storil, bil nespameten in delal ali da se mu pošlje toliko novega sposobnega vojaštva, da zamore hitro narediti konec vojni ali pa da se pusti Burom popolna neodvisnost, ker tega cincanja je Kitchener že do grla sit, zlasti radi tega, ker sprevidi, da s svojimi bolnimi in demoralizovanimi četami junaškim, za svobodo in domovino se borečim Burom ne more biti kos, marveč da utegne istim danes ali jutri podleči. Ker pa angleška vlada prvi zahtevi ne more ugoditi, ker vojaštva nima, drugi pa noče 9 ker jej proti češkim interesom. On hoče pospeševati to veliko delo, a želi, da se najprej poskrbi za plovbo in kanalizacijo domačih voda, posebno Labe in Vltave do Budjejevic, ter da se uravnajo iste tako, da bodo služile domačim koristim. Po dovr- ka- šitvi tega dela, je predpogoj dobrega funkcijoniranja nalov, želi, da se le ti zgrade tako, da bodo služili domačim razmeram, ne pa kot prevozno sredstvo za tuje blago. tem brani sebičnost, radi tega utegne Kitchenerja kmalu nadomeščati kak novi vrhovni poveljnik. Preko Kapa se poroča, da je ondi v gorovju Zuur zbranih mnogo novih čet, ki se orga-nizujejo in vežbajo pod vodstvom Kruitzingerja in Gooringerja. temi četami namerava Dewet operirati proti Oranje, katero mejo so že prekoračili kapski prostovoljci, da se vržejo proti Angležem. Glasom najnovejših poročil se je Angležem posre- pojasnilom je princ Schwarzenberg dokazal, da se protivi vele- čilo to prodiranje ustaviti. druge strani pa se poroča, da neškim in velemadžarskim avstrijskega davkoplačevalca stremljenjem, ki hočejo s pomočjo po največ Slovana novo sredstvo za svojo politiko, ter da je njemu dobiti Schwar- so Buri Angleže dne 2. maja blizu Pretorije popolnoma porazili. 49 Angležev je bilo ubitih, 150 ranjenih, 600 ujetih. zenbergu — v prvi vrsti pri srcu korist lastnega naroda. Oni pa, ki ga radi tega napadajo, so le pokazali, da stoje v v službi velikonemške politike. b t Letnik LIX Str Pristojbinski ekvivalent (Konec.) Protizakoniti fiskalizem. Letošnja zima in njen vpliv na vinograde. Letošnja zima bila izvanredno ostra in Tista določba pristojbinskega zakona, s katero smo se bavili (T. P. 106 B. e. opom. 1.) ima še prav zanimiv privesek. Ta se glasi: Zato so pa tudi njene posledice izvanredne. dolga, mnogih krajih pozebli niso orehi, marveč tudi drugo sadno drevje. Pozeble so breskve, marelice, da še celo hruške io jablane. Posebno žalostne posledice letošnje zime vi- o Pristojbinski ekvivalent se ne sme predpisati dimo pa po vinogradih. nizkih legah so trte jako družbam za skupno pridobivanje, ki niso ustanovljene za močno pozeble, v višinah ne. Stare necepljene so razpo- dlje časa kakor za 15 let**. Iz tega misli finančno ministrstvo, da sme per argu mentum e contrario, sklepati, da so vse družbe ustanov kale v starem lesu. Počrnela so jim na mladikah očesa > pozeble so pa tudi mladike same. Kaj čudno pri letoš- Ijene za dlje kakor 15 let pristojbinskemu ekvivalentu podvržene, kar je seveda flagrantna krivica in nič kakor jasno izhaja iz tega, kar smo pisali drugega v prej- njem pozebljenji še prav mladih cepljenih trt je pač to, da so jim pozebla najspodnejša, najnižja snega ostala pa niso pozebla. očesa izven bolj čudna prikazen pri letošnji pozebi še prav mladih cepljenih trt pa ta 1 da šnjih številkah o tej zadevi. Ta poskus ni druzega, kakor protizakonito fiskalično nasilstvo. so pozeble podlage same, ne pa evropski del trte. Tako pozeble so večinoma šele v lanskem m predlanskem letu zasajene ali zagrubane cepljene trte. že celo velja Sploh je vse tolmačenje zakona, kakor je obsega to o trtah, cepljenih na rupestris podlago. Tako pozeble pozeble naredba finančnega ministrstva z dne 14. julija I. 1900 svojevoljno fiskalično in v najdirektnejšem nasprotju z nameni zakonodajalca, da še več, naravnost protiustavna prememba veljavnega zakona. Vsled tega je liberško trgovsko društvo podalo ob trte so v evropskem delu večinoma nepozeble, so pa tikoma pod požlahtnitvijo, in naj si bodi, da so bile čez zimo z zemljo zasute. Vse te prikazni nizkega pozebljenja spričujejo da bil pač vzrok pozebljenja sledeči: Ko so bile v februvarju trte zametene, pričelo Širno in temeljito spomenico na vlado, specielno na deževati. Dežnica in snežnica, stekla sta se dol finančno ministrstvo. tej spomenici zahteva naj se zemlji i katera je pa zmrznjena bila in tam spremenila vlada drži duha in besedila veljavnega zakona, zajedno pa naj sproži, da se zakon v državnem zboru tako spremeni, da se ne bo več mogel zlorabljati po znani fiska- lični navadi. se je s snegom vred v led, kateri dajal. trte dlje časa ob ledu £0 pa trte seveda morale pozebsti Sicer pa ravno po letošnji zimi dognano, da je rupestris podlaga 1 bodi si že metalika ali pa montikola, za naše Zdaj cirkulira po vsi Avstriji v tem smislu sestav podnebne razmere preobčutljiva. Ijena peticija na poslansko zbornico Želeti bilo » da Zanimivo zvedeti, katere na ameriške podlage dobi ta peticija tudi pri nas kar mogoče največ pod- cepljene evropske vrste so najmanj pozeble. V tem oziru pisov 1 zakaj za nas je stvar še posebne važnosti 1 ker podaja vinograd grmske kmetijske šole v Cerovcih pri jako mnogo tacib trgovskih in obrtniških družb, največ Smolinivasi najboljše podatke. Tam se kaže, da nista tacih ) ki štejejo po dva člana, in za katere pomeni pri- zelenika in laški rizling čisto nič pozebla, žametasta čr- stojbinski ekvivalent jako občutno breme. I .Gospodarska zveza v Ljubljani je imela v torek svoj občni zbor pod predsedstvom dr. Šusteršiča. nina pa le prav malo. V ravno tem vinogradu se skazu jeta tudi španjol in beli burgundec proti zimi prav poročila ravnatelja » Gospodarske zveze" je razvideti. da je tekom leta 1900 pristopilo 36 hranilnic in poso- 42 malo občutljivi sorti. Žal in zopet žal, da se je pa kraljevina kaj občutljivo pokazala, kajti ona je grdo pozebla. In to ne ravno v nizki legi, ampak že precej v višini. jilnic z deleži L vrste, 34 hranilnic in posojilnic z deleži 11. vrste, 33 konsumnih društev z deleži IL vrste, 25 trgovcev, 11 obrtnikov in 1197 rednih članov. Ob novem letu 1901 je pristopilo 200 rednih in 10 trgovskih članov, ležem 28 zadrug z deleži II vrste m 1 zadruga z de Kaj občutljivi sta tudi modra frankinja in portugalka. Ker novi cepljeni vinogradi že kar strašansko dosti stanejo, kazalo bode pač, glede izvolitve sort pri cepljenju se tistih držati, katere so letošnji zimi dobro kljubovale. Cepiti bode torej kazalo zeleniko (dasiravno so ji nekateri u vrste. Promet „Zveze" znaša 583.778 kron primankljaj znaša 10.547 kron 43 vin. strokovnjaki jako neprijazni) žametasto črnino, italijanski rizling. Sicer treba pa vedeti, da je letošnja zima tudi po drugih vinorodnih deželah tako nemilo gospodarila kakor pri nas ali pa še veliko hujše. Tako č tati po časnikih prežalostna poročila iz Italije 1 posebno pa iz južnih Tirol, da so tam trte večinoma vse mrtve. Močno I \ stran 214 Letnik L1X tožijo o pozebi tudi^ po Štajerskem. Vpraša se tedaj, katere so do tai, torej Ogrskem » Nižje Avstrijskem in vetrom, kajti prav lahko bi se prigodilo, da je radi nje lahkote odnese v šinje višave Jaz kot nepristranski kaj do početi s cepljenimi trtami, v ameriške podlage pozeble ? opisovatelj ne rečem tem besedam ne da ne ne 1 pač Take trte kaže koncem maja odkopati, da zaženejo iz tal iz zemlje, in tako nastale poganjke oziroma mladike treba prihodnje leto nizko pri tleh cepiti. Najbolje bode pa lahkega srca in mirne vesti izrečem definicijo: dična Hermina ni preveč lepa, niti ne prikupljena. je gospo- Tudi nio težko občeveti, kajti ona zahteva, da se govori njo bolj glasno, menda nje ušesni organ ne deluje pač pozeble trte odkopati njih iz tal zagnane poganjke tako natanko in precizno, kakor pri drugih normalnih letos pri miru pustiti, drugo leto na palce (čepe) rezati J ljudeh, ali ka li. Navzlic temu pa baje v devetih in na palcih nastale poganjke zeleno cepiti. prav nizko pri tleh na župnijah ni jednakih, kaj še boljših igralk na glasoviru. Rad naštel še kaj dobrih lastnostij, zmožnostij in vrlin, pa pri vsi svoji do6ri volji ne morem, ker 9 Kmetijske raznoterosti. Kako ozdraviti preobjedo pri goveji živini? žal, sicer dobra narava ni odičila in okičila ž njimi Vender pa ima gospica Hermina nekaj posebnega 1 na Iz kar zelo zelo ponosna. Gospodična Hermina kušen posestnik Fr. Dolinar iz Griž nasvetuje kot popolnoma petična, bogata. Nje oče je prišel od daleč v Dolino in zanesljivo sredstvo proti napihnjenju govedi ob sveži travi in detelji: Navadno maslo se razbeli ter polije z jesihom. Ta tu si nakopičil m nagromadil bogastva, da velja za pr zmes se vlije topla, a ne prevroča napihneni živini v gobec. vega veleposestnika in kapitalista v vseh bližnjih krajih Takoj upade trebuh: Torej na bogastvu sedi gospodična Hermina na veli Stari grah, kako ga kuhati? Stari grah, o katerem kanskem bogastvu! 12 15 ur v mrzli menimo, da je nerabljiv, namočimo za vodi, nato vodo odcedimo ter pustimo grah v posodi na gorkem lupine pokati. m ima okus enak no- ža dva dni, da mu med tem ^časom začnejo Šele potem se dene kuhati v resnici vemu grahu."» Kako bučele napeljati k rojenju? Mnogokrat se zgodi, da so čebele že popolnoma pripravljene za rojenje, dneve Vsakdo bi mislil, da so se ženitve željni samci kar daleč bogatih in trgali za njo, da je imela od. blizu in revnih, omikanih in neomikanih, starih in mladih kava- ♦ • lirjev in snubačev. Pa ni bilo tako! Nje sestra se je pač imenitno omožila nekam na Hrvatsko in tedne se obirajo pred panjem, kjer jih željno pričakuje ženska obdarjena z obilico dobrih svojstev 1 bila in ko so marljiv čebelar, ali röja še ni! Neki strokovnjak v tudi njej gospici Hermini prisvetila blažena leta 1 v ka reči poskusil je to sredstvo: Privezal je mrtvo matico na nit ^^^^^^ dekletu kri'po žilah kipi in vre ter jo po malem spustil med čebele na čelu panja. Od tam ko srce ncuto jo je vzdignil spet v zrak in roj je šel za najo. Ta poskuSnja se lahko napravi, saj ni draga. » laženo bije', ko se njegove duše poloti hrepenenje po po . misli . možu tedaj si tedaj so se tudi njej podile tudi ona želela nečesa po glavi Zah valj ena bodi Fortuna, da nisi pozabila sicer zapuščine gospo- dične Hermine. * * t Mlada bogatinka. Gospodična Hermina je velezanimiva prikazen mej S manj zanimivimi prebivalci tržca Doliiie. Kakor storijo radi veliki in mali pisatelji, naj vam • » tudi jaz osvetlim najprvo nje žunanjost. t Gospodična Hermina je srednje postave, lica rudeč- kastobledega, menj obilega suhega, oči j sivih, vsiljivih skrajno neprijaznih, pogleda kratkega, hoje jako intere- Bog dodeli priliko, da jo vidiš hiteti santne Ako skozi trg, morajo se ustnice nagrbančiti na kajti nje korakanje ni več korakanje nasmeh, preširno drsanje s čeveljčki 1 po cestnem prahu silen ampak Nežno. drobno glavico pripogne „gracijozno" nekoliko naprej oprostite, nje vid ne sega čez deset korakov, tedaj je Lepega jesenskega popoldneva, ko se je gospica Hermina na vrtu za hišo zibala v gugalnici, pridrči na dvorišče domača kočija. Iz nje stopi z dvema otročičema njena sestra, soproga sodnika Jurkoviča ki je zopet prišla rojstvu moška kraj obiskat 1 m pa visoka, inteligentna postava. Po običajnem „ginljivem" pozdravu se tuj gospod predstavi gospodič Hermini: Josip Ljubič, profesor v Hermina je bila strašno vznemirjena presenečena, kajti prihod je bil sicer naznanjen za danes toda na vrtu se je bila udala, dekliškemu premišljevanji in sanjarjenju sestra vede spremlja gosta. in ura prihoda jo prihitela Gospa otroka v sobo gospodična Hermina pa Profesor Ljubič je bil namreč najiskreneji prijatelj potrebno, da opazuje tla — roke mično skrči baš tako gospoda Jurkoviča 1 in vedno dobro došli gost cele nje ptič peroti, kadar se pripravlja kakor daleč okoli odmeva izpod njenih čeveljčkov letanje : dr s. gove rodbine Izvedel da ima gospa Jurkovičeva drs 1 mlado za množitev godno sestro, in ker je bil njegov drs. Hudomušni ljudje se drznejo trditi, da vso težo nje- drug zadržan posetiti si tasta, in ko mi je ponudil pri nega telesca tvori opazke > da gospica obleka Hermina in SI ni varna dovoljujejo pred delati liko, da si pogleda krasoto slovenske zemlje sprejel močnim profesor z velikim veseljem to ponudbo Letnik Siran tržani pa poči glas, kakor'bi:treščilo mej nje: Pri Jelioeku imajo snubača, ha, ha, gospodična Hermina se moži! In zopet je smehu in grohota mej hudomušnimi v Dolinčani. Sprejem in zabava pri Jelinekovih in ni mi treba praviti, kaj so jedli, pili in govorili bila navadna, pač pa bi bilo važno opaziti m na gospodu Ljubiču in gospodični Hermini Utis katerega je napravil hrvatski gospod profesor na njo, je bil jako u godAi ) in že je snula krasne načrte in naklepe o krasni bodočnosti .t t Ogledali so si isti dan grajščino Jelinekovo, in go spodična Hermina je imela nalogo katero radostno vsprejela — gosta voditi in mu razkazovati znamenitosti Gospod Ljubič je govoril, malo in te besede so bije be- slavil spremljevalko svojo sede, s katerimi hvalil in Gospodični Hermini je to neizmerno dobro delo, kajti tako laskavih besed ni še nikdar slišala od nikogar, in bila je prepričana, da ni lepšega dekleta, da ni duho- vitejšega ženskega bitja, da daleč nadkriljuje svoje so vrstnice. Gospica, srečen srce. Jaz mu zavidam* B bo tisti, kateremu boste dali svoje reče. Ona zardi, malo se nasmehne in pogleda profesorja Ljubi ča: D Gospod profesor, vi se šalite". » Ne 1 gospica Hermina Jaz govorim odkrito. IZ prepričanja, iz srca". a Sedaj vam verujem"- In gospodična Hermina bi. bila še poslušala rada sladke besede gostove, toda prišla sta že do hišnega praga, ter se vrnila v hišo . . . Tri dni je bival gospod Ljubič pri Jelinekovih. Tretji dan dobil pismo katero mu baje poroča 1 da mu oče nevarno obolel. Pred odhodom ga je še preprijazno povabil gospod Jelinek v svojo sobo, da se tajno pogovori O neki vele važni stvari. Gospod profesor seveda slutiL kaj na merja njega povabila. gostač, toda odbiti mu ni smel in ne hotel Gospod profesor o prične stari mogotec ki je vedeli sedaj, a 1 kaki nagibi so privedli gosta v njegovo hišo, ko se morate nanagloma poslovati od nas, sedaj se drznil pokorno vas vprašati o neki stvari Gospod profesor, vi ste sicer mlad 1 čil krepak » pa ne zamerite, velecenjeni gospod bi jaz trdil vender da nekaj pogrešate, da nekaj iščete . . z besedami! Soproge vam je treba kaj in jaz se lovil vem' za njo Moja Hermina vam je udana in pripravljena vsaki čas dati roko v zakonsko vez, » Gospod Jelinek 1 hvala vam srčna na ponudbi Vašo gospico hčer sem izpoznal do dobra v tem kratkem času. Res, ponosni ste lahko na tako cvetlico, in bojim se da je jaz nisem vreden. Sicer pa dovolite, da se za par dnij izrazite pismeno a Hermina da jih po gredi povije v Mej tem je hodila gospodična nabirala in zbirala najlepše cvetlice šopek in jih v slovo pokloni svojemu Ko stopita Jelinek in Ljubič iz sobe, pride jim nasproti gospodična Hermina z dišečimi in nedišečimi snubaču rožidami v rokah in da zviti šopek gostu rekoč B Gospod profesor, vsprejmite šopek iz moje roke kot znak naklonjenosti, sprejmite ga v spomin. Ali nas zapustite za vedno, gosp. profesor a 8 Gospica milostiva, hvala lepa na naklonjenosti Visoko vas čislam, spoštuje Za nekaj dnij se vas spomnim v belem lističu. Z Bogom gospica. Klanjam.se, »sluga In voz oddrči proti milostiva gospa, poslavja se od gospe Jurkovičeve ponižen, gospodine Jelinek bližnjemu kolodvoru. Gospodična Hermina je sedaj tako srečna č so preje 1 da velika revica duševna in telesna itali da ga ni človeka, ki bi se zanimal za njo, sedaj pa sam profesor iz daljne daljave prosit za njeno prišel roko > sedaj je uverjena da bo skoro v kakem mestu živela življenje profesorske soproge In zidala si je v sladkih nadah grad za gradom, čutila se vzvišeno nad vse vrst nice-prijatnljice, delala oklepe, da bo v prihodnje vali njim kolikor mogoče malo 1 obče ali pa nič. Občevati s takimi zapuščenimi plebejkami, ki se ji ponuiajo za prijateljice, kolika neumnost! živela v tej domišljiji, omamljena Dva, tri dni in skoraj onesvesčena od brezmejnih radostij. Le jeden hip v tem času ožalostil dušo. Našla je bila kmalu po odhodu profesorja L;ubiča ob cesti katerega je pripela na njegove prsi. na trati šopek Vzbudila se sumnja. me ljubi. Kaj ko bi on vrgel . . . oi, ne. ne je on Četrti dan pa dobi od njega kratko pismo gla- seče se: Milostiva gospica I „Dovolite mi, da se še jedenkrat iskreno zahvalim za Vašo in vašega« gospoda ofeta gostoljubnost. Sicer pa velecenjena, svobodno dajte svoje srce komu drugemu, jaz se ne čutim vred nega da. bi ga vzel v posest Oče moj je že okreval. Ponižen poklon"! v Profesor L'ubič Ah prevara, sama prevara. Ti možki! Vsi so jed-vsi so taki, vsi se z nami le — igrajo, huduje se naki, togotna gospodična Hermina, grize si Igrajo, ustnice in viha nos Tudi očeta močno potere najnovejša novica tudi on mrmra, gospa sestra pa molči r « i Gospice Hermine se še bolj poloti sitnost napram družinčadi, pa tudi napram drugim domačim in znanim f Edina tolažba so^ njen pogled je še bolj črn, zopern največkrat v grozni disharmoniji izbrani akordi so vir ju. na pri tipkah pozablja krute prevare zadnjih dnij * * * Minulo je nekaj mesecev, minula je tudi gospodična Hermina mržnja do moških, v srcu ji je zopet vsplam tela vroča ljubezen do druzega spola. Strao 216. Letnik LIX. Takrat se je bil namreč naselil za nekaj tednov v Okrajni cestni odbor mokronoški ie izvolil Dolini mlad, lep trgovec z lesom » samec seveda Likovec spojim načelnikom gosp. Frana Zupančiča iz E^^kovnika, po imenu. Hipoma se je raznesla govorica, da je prišel snubit gospodično Hermino, njej pa se napolni preje ža- lostna duša z brezmejnim veseljem. niso splavali vsi upi po vodi J še čaka lepa, zlata bodočnost! Toda podnačelnikom pa gosp. Ludvika barona Berga iz Mokro-kronoga. Štrajk. Krovci kleparskega in krovskega mojstra Hanuška Korna v Slomškovih • ulicah so pričeli te dni štrajkati. Isti zahtevajo po 4 krone mezde ,na delavni čas od čudno! Zakaj je ne poseti, zakaj se ji ne približa? Toda zjutraj do 6 zvečer. Dosedaj so dan in delali od 6 zjutraj do te sumnje kmalu prežene usoda, ki nakloni Hermini pre ugodno priliko, da se pokaže lepemu tujcu. ivečer in so imeli 20 kron plače na teden. Vseh štrajkujočih delavcev je 8. nici 1 — Velikanski promet je imela te dni poŠta v Po- Baš tiste dni so pripravljali veselico v trški čital- gtojinski jami. Oddanih je bilo v treh urah nad 10 000 raz-veselico s petjem deklamacijo itd. Gospodična Jeli- glednic. Pošta jejelovala z veliko naglostjo in jako točno, nekova je izvedela, da prisostvuje veselici mladi trgovec, kajti vse razglednice so bile ob istem času sortirane, kar je Brzo se požuri do predsednika čitalnice, poprosi in dobi posre- jako pohvalno omeniti. dovoljenje, da sodeluje in sicär z deklamacijo. dovanjem jedne svojih najljubših prijateljic 81 krasno pesem „Domovini", katero se vadi izbere dasi je Za pogorelce v Gorenji vasi je cesar daroval is svoje zasebne blagajne 2000 kron, vlada pa je za sedaj nakazala 10.000 kron. x>Slovenska zadruga«, glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug ter „Centralne posojilnice slovenske kratka, dan za dnevom. Po trgu vzbuja ta novica silno m posmehovanje, in vse se želi toli pričakovanega večera, v Krškem, bode odslej prinašala razen spisov narodno gospo-— Napoči dan veselice. Gospodične Hermine se loteva darske vsebine tudi razprave o domači in narodni vzgoji, ker slovensko učiteljstvo ne more še ustanoviti samostalnega lista stroki, kakor se je to poudarjalo tudi na shodu jugo- strah in bojazen. Nikdar še ni nastopila javno, nikdar ni govorila večji množici, sedaj pa mora govoriti toli- V kemu občinstvu, govoriti mora tudi njemu. Ah to je strašno! Obrne se še jedenkrat do čitalničnega predsednika, naj jo izbriše, a zaman! Deklamovati mora. Pred- slovanske učiteljske „Zaveze" na Bledu. Stekli psi na Dolenjskem. Vlada je pasji kon-tumac raztegnila na ves krški politični okraj in novič naro- čila, da se morajo veterirarno-policijske' odredbe najstrožje sednik jo tolaži: „Milostiva, memoriraU ste izborno, izvrševati. Zajedno opozarja vlada tudi glas imate močan, prikupljiv, mimiko izvrstno, kar oča rali boste občinstvo! In gospodična Hermina se da pre pričati, da ima krepak, prikupljiv glas, da se prepričati prebivalstvo, naj se po- I da jo čaka popolen uspeh, burna pohvala od vseh tudi « • 4 od — trgovca. A zvečer gre v čitalnične prostore. (Konec prih.) strogo ravna po izdanih odredbah, ker je to neizogibno trebno, da se kuga zatre. .Kdor greši proti vladnim tozadevnim odredbam, se brez izjeme kar najstrožje kaznuje. k Petdesetletnica Vrazove snoirti. Dne 24. t. m. f je minulo petdeset let, kar je izdihnil svojo plamenečo dušo navdušeni pesnik ilirske dobe, Stanko Vraz. vojaški nabor v Ljubljani je Abnormiteta. Na Osebne vesti. Za notarje so imenovani notarski kandidatje gg Janko Hudovernik v Kostanjevici za Kranjsko göro, dr. Josip Barle y Slovenski Bistrici za Tržič in Matevž prišel fant Karol Martinčič, ki je 80 cm visok in star 21 let. Glavo ima izjemoma veliko, noge pa majhne, kakor štiriletni otrok. Volitev na Teharji, V torek se je vršila volitev na Teharji pri ogromni udeležbi in silni volilni borbi. Takrat so nastopili prvikrat delavci štorske tovarne kot volilci vsled osebnega dohodninskega davka. Hafner v Ljubljani za Senožeče. Okrajnim šolskim nad- razredu 4 narodni kandidatje ter rav- zornikom za nemške ljudske šole v Ljubljani, v Beli peči, v Domžalah, v Groričanah in v Vevčah ter za v s\. meščansko rškem je imenovan profesor ljubljanske realke gosp. šolo Albin Bel ar. — Pravni praktikant v Ljubljani, gosp. Fran Goršič je imenovan avskultantom. — Poštnim asistentom na Zidanem mostu je imenovan gosp. Fran Irgolič iz Celja. Poštni oficijal v Celju gosp. Josip Sivka je premeščen v Maribor. Na njegovo mesto pride gosp. V. Winkler iz Ljubna. Vsi so morali voliti na komando štorske tovarne jednoglasno nemškutarske kandidate. Izvoljeni so bili v natelj štorske tovarne, za šestega odbornika se je žrebalo, ter je odločil žreb za nemškutarja; narodni kandidatje so dobili do 106 glasov. V drugem razredu izvoljeni so 4 narodni, nemškutar in Kari .Koštomaj je bil izvoljen od obeh strank. a prestopil pri volitvi v prvem razredu v nemškutarske vrste. prvem razredu prodrli so nemškutarji z proti glasom. Izid je torej neugoden za narodno stranko, ker ima Žup an gosp. Hribar bo v soboto praznoval 251et- katera v občinskem odboru 8 glasov proti 10 nasprotnikom. Narodna stranka storila je vse, ali strahovitemu pritisku šforske tovarne nico, odkar voUi generalno zastopstvo banke „Slavije" v Ljub- svoje delavce gnala kakor Čredo za volišče, ni bilo Ijani. Prevzel je vodstvo v neugodnih razmerah, a s svojo slo- čudovito eneržijo in- delavnostjo je dosegel uprav velikanske uspehe in za banko „Slavijo" takorekoČ zavojeval ves vanski jug. Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev mogoče popolnoma zoperstati. Zmaga bi bila vender narodne stranke, da ni iste izdal Anton Kandolf z Dobrove, kateri je potegnil z nemškutarji, in da ni izostal neopravičeno Franc Stožir, oba v tretjem razredu; z enakimi imela binkoŠtne praznike svojo glavno skupščino na Bledu. glasi bila bi zmaga naša v 3 razred« na celi črti. Popolen propad v prvem razredu ima pa na vesti posestnik in gostil- Izvršila se je točno po programu Udeležba bila ogromna ničar Ignacij Cajhen, kateri se ves čas kuj al in na « I dan volitve potegnil na Ogrsko. Da bi bil prišel tudi on volit, Novo sodno poslopje v Novem mestu po- polnoma izgotovljeno, in so se sodni uradi vanj preselili. pred nekaj dnevi bilo v prvem razredu enako glasov, in bi pri žrebu vseh odbornikov gotovo jeden ali drugi slovenski kandidat prodrl, imela zanesljivo večino v občinskem in narodna stranka 4 Letnik LIX. Stran 217. a odboru: Tudi južna železnica je seveda poslala svojega žastop- zgodilo. Škoda je precej velika, ker je bilo v razbitih vagonih nika nemškutarjem na pomoö. tudi ta volitev ni tako iz- vse polno raznega blaga. Tudi železnica je močno pokvarjena padla, kakor smo pričakovali in želeli, kaže ista vender, da in so imeli potniki na kraju, kjer se je zgodila nezgoda, pre- siovenski kmet stoji neomajan za narodno stvar, in smo pre- stopiti iz enega vlaka v drug vlak. vsled česar so priČani da bode prihodnja volitev zopet dala Teharju- častno osebni vlaki zamude. druge strani se poroča o imeli ne- lice, kajti „svaka sila do vremena u zgodi: Dne 26. t. m. zjutraj ob 372 uri odtrgalo se je med Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela Zora svoj v četrtek, 30 t. m., v Opatiji v prostorih druStva , občni zbor. Isti dan sta priredila gospa Ljerka pl. Šram ii g. Borštnik v „Zorinih" prostorih literarno-dramatičen večer » Umrl je na^loma umirovljeni dvorni svetnik gosp Borovnico in Logatcem, to stran takoimenovanega Stampeto-vega mosta od tovornega vlaka zadnjih 15 vagonov niška proga od Logatca proti Borovnici ima Želez- močan padec; blizu omenjenega mostu je nekaj vodoravne in tam je moral strojevodja vlak s strojem malo potegniti, in pri Josip Merk v starosti 64 let. Pokojnik je bil okraj glavar se je odtrgalo 15 vagonov. Strojevodja le vozil svojo priliki pot povsod jako priljublj Slovencem pravičen tudi v narod nostnih zadevah Kot vladni svetnik je imel Šolski referat v rokah, tu pa je bil preveč pristopen vplivom iz raznih strank. naprej, ali odtrgani vagoni dohiteli trčili vanj s tako silo, da se je so prednji del vlaka in 12 s dasi je bil v srcu vnet za šolo in za neod učiteljstvo Pokojnik je šel lansko leto v pokoj m dobil pri ti, priliki v pripoznanje svojega dolgoletnega zaslužnega službovanja, naslov dvornega svetnika. Dv,orni svetnik Merk je bil vseskoz konci-lijanten uradnik in blag človek. Bodi mu prijazen spomin I petrolejem, rižem in milom obloženih voz popolnoma razbilo, dragi trije pa so več ali manj poškodovani. Promet je bil popolnoma ustavljen, kajti vsi ti razbiti in poškodovani vozovi ležali so nakupičeni eden vrhu druzega ravno v neki zaseki, kar je odstranitev teh razvalin jako otežilo Škoda znaša baje 200.000 kron. bilo, izvzemši zadnjega nobenega Na vseh 15 vozovih ni sprevodnika, zatorej se ni mogla nesreča preprečiti. Iz tega Umrl je bivši krojaški mojster v Ljubljani, obče- je tudi razvidno, da je prevelika štedljivost južne železnice znani gosp Mihael Končar, v starosti 75 let. največ kriva nesreča. Požigalec iz Dobrunj je bil v Ljubljani po po- Požar. V Cirjah pri Raki je gorelo te dni pri po liciji prijet in se že nahaja pod' ključem. Požigalec je Jakob sestniku Matiji Duhu. Škode je 1600 kron. Lovša iz Dobrunj. Podžgal )e bil na štirih mestih, pa so povsod ogenj pravočasno zapazili in pogasili. V Ljubljani ga je policija pri beračenju zasačila in aretovala. Dobrunjčani so svoja m so bili vsled večkratnega zažiga v velikem strahu poslopja stražili noč in dan. Pri požaru v nedeljo je bil neki kmet smrtnonevarno poškodovan in so ga morali pripeljati v bolnico. Zaviški gasilci so pri gašenju hudo trpeli in so bili Jereb", je dal Samomor. Žena občinskega sluge v Radovljici, Marija Grilc, ki je že dlje časa slaboumna in od kapi zadeta tako, da še govoriti ni mogla, se je 20. t. m. obesila. C. kr. poštna hranilnica. Zavod nekateri ranjeni. Neki mož, po nekemu fantu nekaj denarja, da domače „stari ga izroči gasilcem, naj se vati dne 12. januvarja 1883, posluje torej 18 let. vejšega tiskopisa hočemo posneti nekatere črtice. začel poslo- najno-Zavod je pokrepčajo. „Vrli" fant pa je šel in z Dobrunjskimi fanti ta denar zapil. Predrzen tat. Dne 23. t. m. je prišel v gostilno leta 1900 napredoval v vseh svojih panogah; čistega dobička Marije Češnikove v Palčj pri Petru neki človek, ki je dejal, da je kurjač v Trstu in se zove Jos. Dekleva Ko dprl neko omaro in jo začel praz bil mož sam v sobi, niti. Domača hči je to videla pri oknu. Ko je gospodinj jela tatu in našla pri njem več ukradenih stvari # • ]e pri-tat dobil je 4,266 101 K in se je na podlagi postavnih določil poštni upravi: uradnikov je v mesecu decembru 1900 urado-valo 588 državnih, 122 definitivno nastavljenih, 1004 pomožnih ter 243 kalkulantnih ali uradnikov ženskega spola, potem še 58 uradnikov in 68 pomožnih službenikov, vseh skupaj torej 2187 oseb. V minolem letu se je po državi uživotvorilo 96 novih poštnih uradov z nabiralnicami poštnohranilničnimi, opu- t f grozil z nožem. Orožniki Postojni. so drznega tatu izročili sodišču v stilo se je pa 6 poštnih uradov. Nabiralnico dobilo je tudi ladij Tako je koncem leta 1900 delovalo 5987 nabiralnic, Denar v pesku. soboto sveČer sta pila v neki žganjariji na dunajski cesti delavca F. G. in F. Ko sta se bila že precej nasrkala „ta grenkega", je ukradel prvi slednjemu denarnico z 12 kronami in je šel vun. Mej tem pa je bil F. R. že opazil, da mu je zmanjkala denarnica in je koj imel svojega tovariša na sumu, da jo je vzel. je ta vrnil v zganjamo, dal t. j. proti 5892 v letu 1899 za 95 več. Umestna interpelacija. Poslanec Biankini in tovariši so interpelirali naučnega ministra, zakaj se učencem iz Dalmacije delajo vedno nove zapreke, če hote pohajati hrvatsko vseučilišče v Zagrebu, in ga vprašali. ce misli te zapreke Ko se odstraniti. mu je F. R prav gorko klofuto, Izložba avtomobilov dunajskem praterj se le češ, da jih bo dobil še več, če ne da takoj ukradenega de- otvorila pod pokroviteljstvom nadvojvode Frana Salvatorij narja nazaj. F. G. se je tako prestrašil, da je takoj priznal, izložba avtomobilov. da je denar res ukradel in ga zakopal v pesek na Dunajski oesti, kjer se je tudi našel. Nezgoda na južni železnici. Tovorni vlak št. 179, je peljal v nedeljo ob 4. uri zjutraj iz Logatca proti Borov- Shod avskultantov. Dne junija t bo v Olo mucu občni shod avstrijskih avskultantov, na- katerem bodo vojih niči, se je pri kilometru št. pretrgal, ko je ravno vozil navzdol. Odtrgalo se je 15 vagonov najbrže vsled tega, ker je bilo preveč zaprto. Ti vagoni so malo zaostali nazaj, mej tem, ko je stroj z drugimi vagoni drdral naprej, čuvaj, ki je to opazil, je dal znamenje, da naj vlak ustavi, mesto, da bi bil dal znamenje, da je vlak pretrgan. Vlak se je ustavil, in in vpitja dečkovega odtrgani vagoni so trčili z vso silo v vlak, vrgli zadnji prazen vagon iz tira in se prekucnili čez ta vagon. Razbitih je sedem vagonov. Zadnji vagon, na katerem je bil sprevodnik Sovine je menda nepoškodovan, razpravljali o svojem materijalnem stanji ter se izrekli o s zahtevah in željah. Radi trpinčenja svojega llletnega otroka se je moral zagovarjati pred dunajskim okrožnim sodiščem vseuči-liški docent dr. Makso Dietz, ki ga je sSupno s sv^ojo ženo poslušati joka so vso stvar naznanili sodišču. Sodišče odredilo da se deček da v oskrbo tujim ljudem in obso- tako mučil, da sosednje stranke niso mogle več dilo dr. Dietza na deset, njegovo ženo pa na dni zapora Čudno da se morejo take brutalnosti zgoditi v hiši vseuči m tudi sprevodniku se ni ničesar liškega docenta! Vidi se, da izobrazba ne ublaži vsacega \ Stran 218 Letnik L1X. človeka da liko surovosti tudi med akademiki izobraženimi ljudmi ve- starišev poskusiti tudi oje same vlekli polži Vpregla sta toraj Štirideset polžev pred mal vozižek, postavila ga na Hilsner pomiloščen. Praška „Bohemia" poroöa, gladki asfaltni tlak in se vsedla vanj. Seveda se ni videlo. da je dvakrat k smrti obsojeni Žid Leopold Hilsner pomiloščen, ^^ s® premika, vender se je v teku nekaterih minut pre ter da mu je najvišji sodni dvor prisodil dosmrtno jeöo. Baje maknil za 8 cm, kajti polži so pridno in brez težav lezli po je že prvo sodišče v Plznu priporočilo Hilsnerja cesarjevi lagoma naprej milosti. Za velikane apustil v Parizu milij Sain Zvesta ljubezen. mestu Hodolice na čeSkem sta umrla nedavno istega dne in skoro v istem 8asu zakonca Anton in Ana Pecey. Mož je bil star 84 let, žena pa 81 let. Živela sta skupaj srečno 51 let. Učitelji v Bukovini mestu Eonenu. Vsako leto dobi 80.000 fr. telesno največji med ženini in neve- ne smejo več izstopati IZ službe in se podati k poŠti, železnici itd., ker se je njih število v zadnjem času preveč skrčilo. Bo-li ta naredba koristila se ne ve. Ponesrečen načrt proti rumunskemu kralju. tauen svoje milijo tisti zaročni par, stami. Ta oporoka za velikane ženine in neveste ima namen, nakloniti Francozom čim več zdravega in krepkega zaroda. Saintauenovi milijoni napovedujejo torej vojno telesni dekadenci Francozov. — Apollo v kopalnih hlačicah. Iz Findlaya v Ohiju se poroča: Zavod v Adi si je nabavil kopijo znanega staro-klasičnega kipa Apollonovega v Parizu. Ko pa je kip dospel. Eumunski listi javljajo, da je rumunski prestolonaslednik princ so gojenke protestirale da riSču Zato se goli Apollo postavil v steb Ferdinand srečno ušel zaroti proti svojemu življenju. Princ ateljstvo odredilo, da dobi Apollo rudeče Ferdinand je ogledoval v Trnovem Magurele vojaštvo ter se je podal preko Gyurgyeva v BukareSt. V Gyurgyevu je pri- baržunaste hlačice. Gojenke so bile s tem zadovolj ima zavod Apollona v kopalnih hlačah. danes čakovala ogromna množica ljudstva prestolonaslednika. Roparski umor Blizu Berolina se izvrSil te se je pa v zadnjem trenutku podal po drugih cestah domov. Policija je v zadnjih trenutkih odkrila zaroto proti življenju prestolonaslednika. Nek Bolgar Andrievici je ime! nalog, izvrSiti atentat. Andrievici noče povedati svojih sokrivcev. 12 Bolgarov je aretovanih Pri njih so našli mnogo revolverjev, dinamitnih patron in kompromitujočih pisem. dni strahovit roparski umor. Na nekem polju so naSli truplo moža, kacih 40 metrov od trupla pa glavo. Truplo je imelo več ran, o morilcih pa ni doslej sledu. Trgovina s plemstvom. Iz Peterburga javljajo, da so priSli v Kutaitzu velikim sleparijam glavnem Našli mestu Mingrelije na sled so tam pravcato tovarno, kj so Cesar Viljem v Slavoniji. uje se. da pride cesar Viljem o priliki velikih vojaških vaj na Ogrskem tudi v Slavonijo, kjer se udeleži lova. se izdelovale diplome za plemstvo. Kdor je plačah par sto r. je lahko postal plemič. grofu Tolstem. Šikane, katerim se mora pokoriti stari Tolstoj, so res neverjetne. Privržencem svetega si- Spomenik Krištofu Šmidu. Thanhausenu se noda dovolj da blatijo Tostega na vse mogoče načine postavi to spomlad slavnemu mladinskemu pisatelju KriStofu ^^^^^ ^^^^ Tako n. pr Šmidu spomenik, katerega izdeluje Müller v Monakovem. Štrajkujoči pogrebci. V Neapolju štrajkajo nosači mrtvecev radi prenizke plače. Dne 12. t. m. so ti nosači onemogočili pogreb ter so vrgli prazno rakev na cesto. Več no-sačev je zaprtih. objavil neki profesor Bronsow brošuro, v kateri je objavil bedastočo, da je Tostoj in da je samo vsled reklame postal tako skribent brez talenta, slaven. V charkovskem dnevniku r» Wj Basum ]e obelo danil neki menih pismo, v katerem proslavlja ekskomunikacij Tolstega za največji čin stoletj Dvojčka. Frankobroda se poroča, da je nai- slali Tolstemu ad Adeni so nedavno odpo vflled policijskega ukaza pa je bila med mlajša sestra nemškega cesarja, tamkaj živeča hesenska prin- cezinja Margareta, pred kratkim že v drugič povila dvojčka. Zrakoplov ušel je pretekli mesec zrakoplovni družbi potoma inhlbirana in vrnena. Od njegovih, doslej Se nenatis-njenih del je izšla pred kratkim broSurica, katero je cenzura močno obstrigla, z naslovom: „Urar". Tolstoj zastopa tu idejo v Strassburgu. Pripravljen je bil za odhod ter čakal o pobratenju vseh ljudij in povdarj da se mora z vsemi ugodnega vetra, da se odpravi na namenjeno znanstveno pot po zraku. Naložili so vanj uže vse za učenjake potrebne stroje in priprave, samo ljudmi jednako ljubeznivo ravnati Poštni parnik Kensington Eed Star Linie v Ant so stale mnogo denarja, in ga tudi z živežem dobro založili. Toda zrakoplovu je menda postalo dolgočasno werpenu je dospel dne 22 maj tukaj čakati, kedaj se učenjaku zljubi stopiti se je dvigoil lepo v noči ter odjadral, kamor je sam 1 nepoškodovan v Novi Jork. Srečna igralka. Pred kakimi tremi tedni je prišla v Novi Jork igralka Marija Wilsen, zvezda neke potovalne vanj, in zato družbe. Prišlo jej je na um, da bi poskusila svojo srečo na hotel borzi in tako srečno prišel v Pijemontsko deželo, kjer se je vtrujen In res je dobila v kratkem času spustil proti trdi zemlji, kjer so ga našli popolno nepoŠKo- dovanega ondotni deželani. Polagoma so zvedeli tudi lastniki, kje se nahaja ter priSli njegovi po ubeglega ^ nezvesteža in Kot igralka na gledaliških deskah pa ni m se je takoj nazaj v London, kjer si hoče gledišče. milijone kron. topila, kajti vrnila baj kupiti svoie ga odvedli nazaj v Strassburg, kjer ga bodo drugi Velikanski šopek je dobila soproga bolj pritrdili, da jim ne gre pred nosom z vsemi naloženimi stvarmi v zrak. pot vže Mac Kinleya v San Franciscu. Šopek je navezan na 39 predsednika čev Ijev dolg drog ter je sestavljen iz več tisoč najlepših cvetlic Odrasel človek seže s svojim temenom do Kako močan je polž? To vprašanje rešila sta v tlice začenjajo tja, kjer se cve- Parizu slučajno dva otroka sta se igrala z navadnim polj Brezzični brzojav jela je američanska vlada sedaj skim polžem. Naložila sta mu namreč več koščekov svinca na energično speljavati in rabiti. Najela je profesorja Tesla z njegovo lupino, toda polža ni to prav nič oviralo v njegovi mnogimi drugimi veščaki, da ob morskem obrežju napravija hoj Tedaj pa sta naredila iz trdega popirja voziček, naložila več postaj za brezzično brzojavlj nanj drobnih kamenjev, vpregla polža v elastične niti, katere Nekatere teh so vže go tove so se dale raztezati kar ter čakajo samo zveze z drugimi. Poskusi so se vsi vezi . Vsa teža katero storilo, da polž ni Čutil svojih prav dobro obnesli je peljal polž znašala štiri kilo grame. Ako se pomisli, da polž sam ne tehta več. kakor po nekem angleškem časnikarj Angleška baharija je bila zopet slabo zastopana 40 gramov, se vidi, da je vlekel stokrat toliko imel nalogo, klatiti se kakor sam težak. Hotela pa sta ta dva mala otroka seveda s pomočjo svojim časopisom med junaškimi Buri, da poizve to in ono, kar poroča potem Hodil ta junak peresa prav malo Letnik LIX. Stran 219. časa svobodno, kajti kmalu so ga vjeli Buri ter ga poslali v secev svetu pridnost, iznajdljivost, vztrajnost in znanost ame-Pretorijo. Ker pa oni jako spoštujejo vojaške postave, ki jim riških prebivalcev severnega in južnega dela. Prava slovnsnost vele, da je nečastno umoriti ujetnike, ki niso vojaki in se otvoritve izvršila se je te dni Prvo vstopnico je kupil Wi niso borili proti njim, pustili so mu dovolj priložnosti, da je liam Hamlin je plačal za to prednost malenkostno svoto ušel. Sedaj pa je hodil ta ubegli Časnikar od mesta do mesta, 5000 dolarjev. Obiskovalci so jako zadovoljni z razstavo. hoteli posluSati. Pripovedoval jim je o groznih mukah kjer so bili Angleži in s svojim begom in ujetništvom pri Burih delal junaškega in interesantnega pri vseh, ki so ga ki jih moral na begu prestati, o zvijači, s katero je prevaril Bure da je ušel, o svoji epretnosti pri begu itd. No, v nekem mestu pa je med poslušalci naletel na voditelja skrivne burske policije barona Ginsberg-a, kateremu je bilo znano natančno, Amoak. Med Malajci je nekaka posvečena narodna navada ali narodna lastnost. se imenuje „amoak", kar po- meni moriti Kadar je Malajec sila žalosten, razžaljen ali obupan, se ga loti besnost. v kateri kakor blazen ali mori m pobijejo kako junaško" je bežal Anglež. javnem govoru je nato povedal, kako plemenito so mu. Buri dali priliko bega, kako 80 ga skrivaj opazovali na njegovem begu in v dokaz temu pokazal je baron Ginsberg nekaj fotografičnih slik, katere so Buri za šalo napravili v hipih, ko je angleški časnikar menil, da prav nobeden ne sluti o njegovem begu. Seveda je po nastopu tega skrivnega policista vsa domišljena slava Angleža hitro minula, in ubogi 'Anglež je pobral svoja kopita ter odšel v domovino. ubija vse, kar mu pride naproti. Ko ga zvežejo na tla, se kmalu umiri in ne ve baje ničesar, kar se je zgodilo. NajmirnejSi in najpridnejši Malajci zblazno za hip v tre- morilci, ki uničijo kesajo, niti ne besni ne So- nutkih silnega afekta ter postanejo vse. In kadar se zavedo, se svojih činov % sramujejo, nego smatrajo svojo besnost za božjo lastnost, dišča jih ne kaznujejo. Pripetilo se je, da je tak blazen Malajec pomoril v kratkem času troje oseb in veČ ljudij težko ranil, a vendar ni bil kaznovan. „Amoak" je narodna lastnost, pa se pojavlja zlasti takrat, kadar je Malajec pijan od opija, bangurja ali hašiša. Koliko zlata nese jeden človek. Marsikdo si želi imeti toliko bogastva, kolikor bi ga v zlatu nesti mogel. Seveda, malo bi ravno ne bilo, pa tudi posebno mnogo ne. ker zlato je jako težko. Ako bi na primer prišel močan mož Doktorja pl. Trnköczyja in si smel kakor v pravljicah naložiti zlata kolikor ga zamorel nesti eno uro daleč, vzeti bi ga ne mogel niti 100 kg in to bi imelo vrednost priblično 200.000 kron. Tudi ko bil eden najmočnejših, tako zvanih atletov, vzeti mogel več, kakor se skuje iz njega 80 000 dolarjev. preskušena zdravilna mnogo redilna sredstva, preskušana priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy L j u b 1 j a n 1. je naša doba, plačuje in uporablja papirnate bankovce. si ga ne Boljša Ti Najceneje se doblTaJo t podpisani lekarni, Se se naroča po pošti, odkoder se ta zdraTila Tsak dan na Yse strani sieta z obratno pošto s poštni pOTzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančni naTodiiom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže. malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh vsakega se namesto niso težki in ne provzročajo nikakih bremen in vender se z njimi pride po celem svetu. Porod v goreči hiši ? „Amer. Slovencu" poročajo iz Houstona, Texas, z dne 30. aprila: Velik požar je uničil včeraj zjutraj tri hiše in zgorelo je petero oseb: Job Copping, njegova žena in trije otroci. Ko so po požaru preiskovali razvaline, so našli poleg telesa žene Coppinga zgorelo dete, ki I TTt^ao«! odT«*jaine, želodec Čistijo želodec, odvajajo . v v irjroD I -»»-A blato, odoravliaio naüenianie m zabasanie želodca brez je bilo rojeno za časa požara. brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Tmköczya TTnlrSin clflllTli ^fli priporoča kot tečno, krepllno, zdravo in Jl.aJLau sxaulix l^aj najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile Tsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. ^ Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja ^pl^iip^l^p kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir- ^ jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. i t' a vseh bolečin, kakor se čestokrat pripeti drugih Fond vesti. Ameriki imajo nek čuden denarni « donaša Škatlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. — Pocnbene krogljice 80 h, tri škatlje 2 K. icah. katlj a SO dali naslov „fond vesti", in zaklad, kateremu Zjedinjenim državam lep dohodek. Stvar se je pričela tako-Ie: Leta 1811 je došlo na državno zakladnico neko anonimno pismo, v katerem je ležal bankovec za pet dolarjev. V pismu je pripovedoval anonimni pisec, da ga začela peči vest, T^rSni ^^ kaSljev^sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarlj i vim apnenim železom, utisuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kaše^, vzbuja tek 'in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tncata 6 K. Tlr^Tlilni ^^ udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv ^111-i.ll^ jg jjQ^ ^jqU ntešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah m nogan, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. ker je nekoč državno blagajno ogoljufal za 5 dolarjev, so si uradniki zaman belili glave, kam zabeležiti teh Ker do- Tinktura kurja očesa, larjev, so sklenili, da jih vpiSejo v rubriko „razni dohodki". Mej tem pa so imeli še večkrat priliko uknjižiti razne zneske v to rubriko. Dosedaj je došlo že nad 300.00 dolarjev tega II preskušeno sredstvo proti bolestni kuipim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, Čudnega fonda. Najvišja svota, došla, je znašala okrog treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. 14.250 dolarjev, priSla iz Londona, katero je poneveril Varstvena znamka Ker ve dna skrb nek brezimec in sicer najprej polovico. Bankovce po sredi p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave prerezal, v pismu pa dejal: „Ako berem v časopisih, da denar prišel v prave roke, pošljem ,še drugo polovico". ]e Ta je bal, da bi utegnil biti pri blagajni tudi kdo drug tako „pošten", da bi bankovce „uzmal" in zato tolika bivši „tat" se krepke zivine, opozarjamo iste posebno na doktorja . Trnköozyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. XrnköczjJa Živin ski f no- nezaupljivost. Najoriginalnejši pa je bil nekdo, ki je tole do- TOlih in konjih. tranjo, rabo pri krarah, blizu let z pisal: „Svoj öas sem Zjedinjene države s tem ogoljufal, ker sem prikrajšal carinski urad pri pošiljatvi zlatih ur za 50 do- larjev. larjev. zopet fond vesti Ker se mi oglasila vest, pošljem tu prvih do- najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 samo 4 K. pet zavoj čekov Pri prvi priliki, ako se mi vest zopet oglasi, pošljem dolarjev in tako dalje, da povrnem Či i x'edilni in krmilni prašek. ^ LaSll^JX Varstveno in dijetetično vse u Tak ne bil napaöen v vseh državah, a ne samo Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. V državnih blagajnah, marveö tudi v drugih. Panameriska razstava. Dne m. zjutraj so Pozor! Želi kdo samo eden mu tudi omenjeni eden povzetjem. sredstev, pošlje tak o j postnim se odprla vrata panameriške razstave, ki bo kazala nekaj me- stran 220, Letnik LIX. Tržne cene. v Ljubljani dne 31. maja 1901. Pšenica rž K 7.20 h, ječmen i M H H 8 30 Loterijske srečke oves K 7.20 h, ajda V Brnu dne 29 maja fc. 1.: 76, 55, 54, 45. proso turš^.ica 6.60, fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Na Dunaji dne 25. maja t. L: 21, 10, 83, 71, 67. V Gradci dne 25. maja t. 1.: 13, 80, 46, 34, 84. If t» t as f : '//'tA^ .... £* Ti: ^ v V J r I ji 0 m lV zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem 'V H t. :» »t kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, 4* »»C«T 1 Wik. v. ^ • r_ ^ Deutsche Gasse 8 Budapest. • 'S* •in 10) ' ^' i«-f «.T I . • -- * - . r . . A Tiskarna in kamenotiskarna Ljubljani izdeluje vsa tiskarska dela najkrajšem času jako nizkih Posebno / priporoča za tisek kujig, brošur. diplomov. trgOTskih računoT, kuvertoT, raznih tabelaričnih Tiskarna naj novejšimi črkami, okraski stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma nstrečl. ■n\ k Odgovorni urednik: Av^nst Pncihar. Tisk in založba: Blasnikoyi nasledniki