POŠTNINA PLAČANA V GQTOVINl POSKMEZNA ŠTEVILKA 1.25DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi ir ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.M Štev. 129 • Maribor, torek, dne 13. decembra 1938 • Lelo XIII Francoska vlada na desno Daladierova vlada je dobila zaupnico s 315 proti 241 glasov, V francoski zbornici je bila te dni velika razprava o vladini politiki, proti kateri so nastopili zlasti socialisti in komunisti. Povod za ta nastop socialistov in komunistov je dalo zadržanje vlade ob priliki splošne stavke, ki je izbruhnila, kakor znano v znak protesta Proti vladinim ukrepom za ozdravljanje gospodarstva na račun delavstva. Bivši predsednik vlade Blum je imel °ster govor, ki je izzval mnogo protestov v vrstah vladine večine. Ob zaključku debate je stavila vlada vprašanje zaupnice in zahtevala s tem v Zvezi prehod na dnevni red. Za vladin Predlog je glasovalo 315 poslancev, Proti pa 241 in sicer 156 socialistov, komunistov, 4 levičarji, 5 članov socialistične republikanske unije in 3 člani Po voHvJi v Narodno sle VVI upsemo V nedeljo, dne 11. decembra so se vršile volitve v Narodno skupščino. Za volitve so bile vložene 3 državne liste: JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadino-videm, Združene opozicije z nosilcem dr. Mačkom Vladimirjem in »Zbora« z nosilcem dr, Ljotičem Dimitrijem. Podrobni rezultati volitev so znani Beograd: JRZ 40.780, združena opozicija 10.235, Ljotič 466. Ljubljana: JRZ 13.176, združena opozicija 3632, Ljotič 242. Maribor: JRZ 5925, združena opozicija 747 (dr. Reisman-Vauhnik 553, dr. Kukovec-Lubienski 194). Okraj Laško: JRZ 3951, združena opozicija 3293 Radikalne socialistične stranke. Glaso- (Petejan 1,587, Hochkraut 1.119, Lešnik vanja se je vzdrževalo 53 poslancev, 7 Pa jih ni bilo navzočih. Dogodki na Francoskem kažejo, da se je takozvano demokratično usmerjeno meščanstvo, čigar predstavnik je radikalno socialistična stranka, odreklo 587), Ljotič 41. Hrastnik: Petejan 754, kršč. soc. Lešnik 215, Hochkraut 215, JRZ 394, Ljotič 8. Okraj Dravograd: JRZ 2055, združena opozicija 1833. sov na posameznih voliščih: Prevalje: Eržen 203, Doberšek 130, dosedanjemu političnemu pravcu, ki ga (Te številke so nepopolne), ie predstavljala od 1. 1936. dalje ljudska: Do popoldne 4. ure je bilo stanje gla fronta. V ljudski fronti so bili zastopani -l’ poleg radikalnih socialistov, socialisti in komunisti. Nastop ljudske fronte je Zelo zbegal finančni in industrijski kapital, Toda kapitalisti nikakor niso hoteli prepustiti svojih postojank ljudski fronti in še manj dopustiti, da bi se Uveljavile velike socialne reforme, ki iih. je pričela uvajati Blumova vlada. Kapitalistični tisk je bil stalno na delu m je strašil francosko javnost s tem, da ji je prikazoval v najčrnejših barvah namere socialistov in komunistov Proti meščanstvu. Nazadnje se mu ie *e posrečilo prepričati to meščanstvo, zlasti pa predstavnike radikalno socialistične stranke, da bo meščanstvo, akc- vztraja v ljudski fronti, izgubilo svojo moč in vpliv in da bodo na njegovo mesto stopili socialisti in komunisti. Posrečilo se mu je tudi prepričati uiale rentnike in njim podobne, da bodo socialne reforme povzročile slabo °brestovanje vrednostnih papirjev. In da to še bolj nazorno dokaže, je francoski kapital z nezaslišanimi denarnimi špekulacijami desorganiziral francosko gospodarstvo, izpodkopal vred- doslej samo za posamezna volišča v Sloveniji in v Srbiji. Celoten rezultat bo objavljen šele v nekaj dneh. Po volilnem zakonu se pri razdelitvi mandatov upoštevajo samo tiste državne liste, ki so prejele v vsej državi vsaj 50.000 glasov. Državni listi, ki dobi relativno večino, se dodeli tri petine Volilni izidi s Barth 0, Gajšek 369, Rozman 31, Ljotič 2. Črna: Eržen 459, Doberšek 11, Barth 0, Gajšek 97, Rozman 1. Mežica: Eržen 189, Doberšek 2, Barth 0, Gajšek 118, Ljotič 6. Trbonje: Eržen 53, Doberšek 22, Barth 3, Gajšek 26, Rozman 4. Leše: (ki so pa že vštete pod Prevaljami) Eržen 107, Doberšek 48, Gajšek 36, Rozman 2. Marenberg: Eržen 51, Doberšek 10, Barth 3, Gajšek 270. Dravograd: Eržen 30, Doberšek 35, Barth 0, Gajšek 320, Rozman 28. Vuhred: Eržen 8, Doberšek 5, Gajšek 137, Rozman 2. Maribor desni breg: Posamezni rezultati: mandatov v vseh banovinah, neglede na to ali je v eni ali drugi izmed banovin ostala v manjšini. Preostala petina mandatov pa se razdeli po proporcu in sicer sodeluje pri tej razdelitvi tudi državna lista, ako je debila v banovini več glasov kot vse ostale liste skupaj. res 3, Pirkmajer 27, JRZ 274, Šarh 6. Pobrežje: I. volišče: Petejan 58, Čan-žek 14, Kores 5, Pirkmajer 15, JRZ 259, Šarh 3. Pobrežje: II. volišče: Petejan 73, Čanžek 15, Kores 6, Pirkmajer 34, JRZ 269, Šarh 8. Tezno: Petejan 25, Čanžek 1, Kores 8, Pirkmajer 18, JRZ 269. Zg. Polskava: Petejan 4, Čanžek 0, Kores 2, Pirkmajer 42, JRZ 127. Radvanje: Petejan 45, Čanžek 22, Kores 7, Pirkmajer 9, JRZ 441. Ruše: Petejan 176, Čanžek 52, Pirkmajer 32, JRZ 265, Šarh 14. Studenci: Petejau 116, Čanžek 10, Kores 17, Pirkmajer 25, JRZ 910. Ptuj: Združena opozicija 136 (Lacko Limbuš: Petejan 32, Čanžek 8, Ko- i 120, Kolarič 16), JRZ 1055, Ljotič 3. Pred gesDedarsklm bolem med Anglijo in Nemiiio V angleški spodnji zbornici je prej- govori kot prenagljeni. Monakovski šnji teden nastala debata o gospodar- dogovori niso dosegli prvotnega name-skem prodiranju Nemčije v jugovzhod- na. Mogoče pa je tudi, da je na Anglijo no Evropo. V razpravi je govoril v vplivala politika Zedinjenih držav in imenu angleške vlade državni podtajnik Hudson, zlasti v imenu trgovinskega ministrstva. Rekel je med drugim, da bo Velika Britanija sprejela boj z Nemčijo in ga uspešno končala, če Nemčija ne opusti svoje sedanje trgovinske metode, ki ji omogočajo v centralni in jugovzhodni Evropi trgovinski monopol. Hudson je tudi rekel, da bo vlada podprla brit-sko industrijo, da se bo organizirala za boj proti totalitarnim državam. Britski trgovci in industrijci se morajo organizirati tako, da se bodo z ukazujočim glasom pogajali z nemškimi industrijci. Velika Britanija ima dovolj bogastva, nova agresivna politika totalitarnih dr žav, ki se zopet pojavlja napram Poljski in Franciji. Pričakovati imamo težko gospodarsko borbo, če se v teh vprašanjih ne doseže sporazum. Gospodarski boj pa umevno tudi ne bo pospeševal sporazuma in miru, ampak bo svet dalje o-grožal z veliko novo vojno. Kriza belgijske vlade Socialisti ostanejo v vladi. Socialistična stranka je zadnjič sklenila, da morajo socialisti izstopiti iz vlade, ker je imenovala svojega zastopnika pri Francovi burgoški vladi, — Vlada pa je dobila v parlamentu zaupnico, na kar so strokovne organizacije in socialistična stranka sklenile, da naj -Spaak ostane na svojem mestu, pač pa mora rekonstruirati vlado tako, da vstopi vanjo še en član liberalne stranke. Delavsko gibanje je izpremenilo svoje stališče, da ne podpre posredno reakcije, ki je na preži v belgijski politiki. nost francoskega franka in povzročil uspešno ^izvede ta boj^ z Nemčijo splošno smešniavo, v kateri se je meščanstvo pričelo bati za svoje vrednote, za denar in vrednostne papirje. — Meščanstvo si je zaželelo, da se ta nemirna doba v gospodarstvu kakorkoli Zaključi. Iskalo je sporazuma, ne z delavci, ampak s kapitalisti in ga tudi ^ašlo. Sprejelo je kapitalistične zahteve in Daladierjeva vlada je v okviru tega dogovora udarila po delavstvu. — Splošna stavka, s katero je odgovorilo Ni dvoma, da smo mi močnejši kakor totalitarne države in da moramo zmagati. Rekel je podtajnik tudi, da Nemčija s svojimi metodami v trgovini uničuje trgovino no vsem svetu. V Nemčiji so ta izvajanja Hudsona zbudile presenečenje in ogorčenje, ker Nemci smatrajo, da pripravlja Anglija obsežen dumoin* -'roti Nemčiji, kar bi v trgovini Nemčije odjeknilo jako ne-povoljno. fjelavstvo, je trčila ob oborožen odpor Nemčiia, oziroma nje tisk najenergič- ^aladierjeve vlade. S tem nastopom ie pokončno razpadla politična tvorba iudske fronte. Francoski velekapital ohranil svojo moč na gospodarskem 'J1 finančnem področju. Meščanstvu pa .0 za to prepustil politično področje 'n unravo države pod njegovo kontro-Ta deistva ie potrdilo glasovanje o zaupnici Daladierjevi vladi, kateri ie aPitalizem posodil svoie poslance's ?^rajne desnice, s pomočjo katerih ie 'Zšla iz glasovanja kot zmagovalka nad ogorčenim francoskim delavstvom. neje odklanja angleško namero ter pravi, da bo Nemčija pravočasno ukrenila protiukrepe proti povratku Anglije k verzajskim političnim metodam. — Istega mnenja kakor angleški podtainik Hudson ie tudi amenški podtajnik Cor-deH Hull. V Nemčiji tudi ne razumejo, kako se govor Hudsona ujema s temeljnim naziraniem Cbamberlainove politike v zadnjih mesecih. Iz govora, ki ga je imel Hudson v spodnji zbornici, je razvideti, da se uvaja revizija Chamberlainove politike, ..... ker se Angležem zde monakovski do- Rumunskl faSistl se razhalalo Nihče noče biti več pripadnik Železne garde. Odločen nastop romunske vlade proti vseh zvez, ki so jih doslej gojili. Uteme-pripadnikom ilegalne delujoče Železne ljujejo pa to s tem, da ne morejo odo-garde, ki so z atentati poskušali terori- bravati blaznega početja prvakov Želez-zirati javnost, je imel popoln uspeh. — j ne garde in atentatov, ki so se izvršili Zlasti porazno je dolavalo na pripad-! na njihovo pobudo. nike Železne garde vest o ustrelitvi 14 Železna garda se razhaja seveda pod prvakov tega gibanja, med njimi vodie Ccdreanuja. Ko je potem vlada začela na veliko zapirati pripadnike Železne garde, je to uplašilo zadnje ostanke nekdaj mogočne fašistične armade. Listi objavljajo neprestano izjave nekdanjih vidnejših funkcionarjev tega gibanja, ki izjavljajo svoj izstop iz organizacije, se odrekajo svojih funkcij in silo razmer. Ako bi vlada ne bila nastopila proti temu gibanju, bi najbrž ogorčenje funkcionarjev radi izvršenih atentatov ne bilo tako vsesplošno in tudi izstopov bi radi tega ne bilo zaznamovati. Tako pa velja tudi za romunske fašiste pravilo: Kadar se ladja potaplja, podgane beže. Aspiracije Madžarske proti Rumuniji. Na Madžarskem izpreminjajo svojo zunanjo politiko. S Podkarpatsko Rusijo ni nič, ker tuje sile ne dovolijo zasedbe te dežele. Prejšnji teden pa je bila podpisana francosko-nemška pogodba, s katero se baje Francija odreka svojemu vplivu v vzhodnji Evropi v prid Nemčiji. Na Madžarskem menijo zaradi tega, da je sedaj odprta pot na vzhod za dosego teritorijalnih koncesij od Rumunije. Trenutek je zlasti ugoden, ker Nemčija zahteva za Nemce v Besarabiji posebne predpravice, zlasti za tisk. Propaganda je slična oni v Poljski, ki bolj in bolj zapleta mednarodni položaj. Novo ognJiSte nemira — Tunis Po sporazumu med Anglijo in Italijo j prebivalstvo proti francoski nadvladi ter Francijo in Nemčijo je prvi hip iz- j v tej mandatni pokrajini, v kateri go- gledalo, da bo prišlo tudi do pomirje-nja med Francijo in Italijo. Imenovan je bil nov francoski poslanik v Rimu, kar pomeni toliko kot priznanje zasedbe Abesinije po Italiji, čemur se je Francija doslej upirala. Medtem pa so se izvršile tudi velike zunanje politične spremembe v Evropi. Razdelitev Češkoslovaške republike je prinesla znatno oslabljenje Francije. Kot posledica tega pa je narastel apetit italijanskega fašizma, ki je v pravilni presoji položaja današnje Francije prišel do zaključka, da more od Francije izsiliti še novih koncesij. Te svoje koncesije zahteva italijanski fašizem na Sredozemskem morju. Z Anglijo se je bil sporazumel. Gibraltar, ki tvorijo vhodna vrata iz Atlantskega v Sredozemsko morje, bo ostal v angleški posesti, v kolikor bi izpremenjeni položaj v španskem Maroku ne bil v škodo angleški nadmoči. Toda Italija želi stvoriti še ena vrata v Sredozemskem morju, skozi katera morajo ladje in ves pro-me* v smeri proti Sueškemu prekopu spoduje Francija že od leta 1881. Ko je bila situacija zrela, je ob priliki zasedanja italijanskega parlamenta padel vzklik, da naj Italija zahteva Tunis za sebe. Pa ne samo Tunis, temveč tudi severno od Sardinije ležeči francoski otok Korsiko ter južno francosko obalo od italijanske meje do Nice. Z obvladanjem tega področja bi bila Italija gospodar vsega vzhodnega dela Sredozemskega morja. V tej zvezi je popolnoma logično, ako zateva tudi koncesije pri upravi Sueškega kanala in odstop francoske kolonije Somalije v vzhodni Afriki, iz katere vodi, iz mesta Džibutija, železnica proti Adis Abbebi, glavnemu mestu nekdanjega abesinskega cesarstva. V Tunisu vlada splošen nemir. Anglija se dela na eni strani kot da je s Francijo, po drugi strani pa hoče ugoditi Italiji vsaj na ta način, da priporoča Franciji odstop Somalije Italiji, sama pa izjavlja, da je pripravljena nuditi Italiji tudi koncesije pri Sueškem prekopu. Glede Tunisa bo najbrž Anglija na strani Francije, pa tudi kar se Korsike Kaj vse vpliva na ceno kruha? Cene žitu na svetovnem tržišču določajo borze. Zlasti vplivna je žitna borza v Chicagu. Koncem novembra so bile za določitev žitnih cen merodajni ti-le vplivi: Na borzi so se razširile vesti, da je padel sne v Kni? Sedaj so odločili, da bodo prostovoljci namesto zemlje dobili 4 odst. državne obveznice. Na ta način bo prejelo odškodnino 8.500 prostovoljcev. Slovenci imamo samo 5 odst. analfabetov. Na to, da imamo tako malo ljudi, ki ne bi znali citati, smo Slovenci lahko res nekoliko ponosni. Nesreča ipa je, da simo premalo politično zreli in ne moremo pravilno presojati stvari, ki jih nam tisk nudi. Zato je takole: Reakcio- narni tisk obrekuje, opravlja in laže. Naš narod sprejema vse za sveto resnico, ker izhaja pod firmo »sveta« resnica. Ali, ker so to laži in oibrekovanja, zastrupljajo naivno javnost, o kateri pravimo, da je alfabetična, pa dejansko ni. Opozarjamo vse naše krajevne organizacije, funkcionarje in zaupnike na razglas Delavske zbornice o volitvah delavskih in nameščen- skih zaupnikov, katerega objavljamo v današnji številki. Naročajte ves potrebni volilni materijal za izvedbo zaupniških volitev naravnost pri Delavski zbornici v Ljubljani, poštni predal 160. 10 milijonov za popravilo katedrale v Zagrebu. V Zagrebu so začeli popravljati znano glavno cerkev, katedralo nadškofije. Izkazalo se je, da je cerkev že tako propadla, da je to že nevarno za nadaljnji obstoj. Popravila bodo zahtevala ogromno -denarja. Samo ogrodje za r „ .. , popravilo katedrale bo stalo milijon dinarjev, je v New-Yorku govoril na večerji ter ?a ^ popravila pa bodo rabil; okrog 10 miU. Eden o demokraciji Bivši angleški zunanji minister Eden rekel o problemu demokracije, da mora demokracija predstavljati primer najvišje discipline vseh zainteresiranih krogov. S to izjavo je potrdil, da mora demokracija biti ona višja oblika družbe, ki ureja medsebojne interese po sporazumu. Ali sl le ooravnal narol» nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost I ionov dinarjev, kakor je to izjavil kanonik dir. Korenič zagrebškim novinarjem. Železniška proga Sevnica-Št. Janž je bila otvorjena v četrtek, dne 8. decembra. Z otvoritvijo te proge se je znatno skrajšalo potovanje i7. krajev bivše mariborske oblasti na Dolenjsko. Kljub temu pa bo vožnja trajala še vedno precej časa, ker vozijo vlaki tako .oo novi progi, kot tudi na Dolenjskem z zelo majhno brzino. Ljubljanski velesejm bomo tudi v letu 1939. imeli dvakrat. Spomladanski bo od 3. do 12. razveljavili mandate 9 poslancev, češ, da sj imeli stike z bivšimi zemljoradniškimi poslane1] Kako je bilo na rumunskih univerzah? Rumunska vlada je izdala nov zakon o vse-j učiliščih. Po določbah tega zakona posta«8 lahko profesor na univerzi samo tisti, ki položil poseben izpit, potem ko je neko dob®] bil asistent in lektor. Minister Calinescu je od' klonil, da bi posnemal nemški način postavlja-nja univerzitetnih profesorjev. V Nemčiji i'*1 namreč imenuje minister. Ako imenovani pr°' fesor v petih letih ne izda nobenega znanstvenega dela iz svoje stroke, se smatra, da; ie postal nesposoben za svoj poklic in mora v pokoj. Doslej so se dogajali slučaji, da je ^ kdo profesor na univerzi celih 15 let, pa v ten1 času ni imel niti enega predavanja in se splo*1 ni zanimal za svojo stroko. Nadalje je z konom zabranjeno kopičenje profesorski!1 mest. Zgodilo se je, da je en profesor preda-val iz dveh predmetov in nazadnje še iz tretjega povrhu, razen tega pa je bil šef na dveh klinikah. Nekateri profesorji so si izmišljal1 vedno nove katedre, 'cepili nauke na vse rnO' goče grane, samo, da so na ta način prišli do vedno novih honoriranih mest. Po uveljavlje-nju zakona so na bukareški medicinski fakul' teti reducirali 44 lektorskih mest na 29. Rumunska v politični krizi. Po umoru Co-dreanua, voditelja fašistične »železne garde« se v Rumuniji nadaljujejo aretacije. Po poročilih listov je vlada zaprla že okoli 18.000 oseb, kar zbuja zlasti v nemškenr tisku posebno pozornost. Omnošatf med nemškimi in holandskimi športnimi organizacijami prekinjeni. Ker je župan v Rotterdamu prepovedal nogometno tekmo nemškega moštva iproti holandskemu, Je vodja rajhovskega športa prekinil vse zveze s holandskimi športnimi organizacijami. Kako se godi Nemcem na Poljskem? Češkoslovaška je vzdrževala v mestu Bohumin, k* je sedaj prešlo v Poljsko, nemško gimnazijo s 700 učenci in 27 profesorji. Po prevzetju Pa je Poljska ipustila v tej nemški gimnaziji le še 250 učencev in samo 5 profesorjev. Šolnin0 je zvišala Poljska n;: 200 zlotijev. V Parku Bohumina so odnesli Gothejev spomenik i” podrli Gothejev hrast. Športna vojska med Holandijo in Nemci)0, Nemška športna zveza je prekinila vse športn6 odnošaje s Holandijo, ker je nedavno amster" I damski župan odpovedal nogometno tek*0 med Holandijo in Nemčijo, Živahnost v francoski zbornici. Francoska zbornica je pričela zborovati te dni in bo zborovala skoraj do konca meseca. Vloženih 'e bilo 90 interpelacij o notranji in zunanji politiki. — Seje senata so se pričele danes, dn« 13. t. ni. Dr. Avg. Reisman: Iz življenja med vojno 9. Židovska šola na Spodnji Polskavi Naslednje leto so se začeli pojavljati po mariborskih ulicah novi begunci s severa, Židi iz Galicije in Bukovine. Usoda teh žrtev vojne me je skoro še bolj ganila. Dotlej sem poznal Žide samo iz mesta Prage in moram reči, da mi niso vzbudili prav nikake nevolje ali antipatije. Dostikrat smo slovenski študentje kupovali v znani Celetni ulici v Židovskih trgovinah in nismo slabo kupili. V gledališčili so nastopali odlični umetniki Židi kot Moissi, Bas-sermann in drugi, ki so ustvarjali umetnine, da jim je moral podleči vsakdo, ki je imel količkaj čuta za lepoto in duševno življenje. Gledališča so bila pred vsakim njihovim nastopom razprodana. Mojc sočustvovanje so vzbujale knjige o zapostavljanju židovskega ljud- stva v srednjem veku, ko so jih’ silili in natrpali v posebne dele mesta »Glieta«. Z zanimanjem smo ponovno obiskovali znano staro židovsko pokopališče, z vso mladostno dušo sem črpal lepoto pesmi Žida Henrika Heineja. S prijateljem pravnikom Tonetom K. sem dostikrat hodil po Pragi od trgovine do trgovine Židov, katerim je Tone prodajal žirovske čipke in se nikdo ni tožil nad slabim zaslužkom, dokler ni prišla konkurenca. Toda na mariborskih ulicah sem naenkrat videl povsem drugačne Žide: V Pragi so bili premožni in manj premožni trgovci, intelektualci, odvetniki, zdravniki, profesorji, bančniki, pisatelji — a tu naenkrat židovski proletari-jat, reveži kot jih niti predmestni Maribor ni poznal. Večinoma visoki možje suhih postav v črnih, tankih, že davno oguljenih suknjah, dolgih črnih las s »pejzi« pri ušesih, barva lic prav koščeno bleda, kot bi ne bilo v tej glavi niti kapljice krvi več. Plaho, kot bi ne imeli pravice hoditi po ulicah, so švigali mimo ljudi, večinoma po dva in dva. Prihajali so sem s Spodnje Polskave, kamor so jih pripeljali po vdoru ruske armade menda v poletju 1916. Najprej so bili nameščeni po hišah Spodnje Polskave in Pragerskega, toda naenkrat je med njimi izbruhnil legar. Prvi je obolel njihov obredni klavec, in tako so bili vsi židovski begunci kontumacirani. Morali so se preseliti v šolsko poslopje in nato v grajščino Freistein, kjer so postavili za bolnike barako. Umrle so štiri osebe, med njimi kandidat za rabina, ki so jih pokopali na Spodnji Polskavi, a pozneje prepeljali domov v Galicijo. Že v začetku novembra 1916. je šolska oblast ustanovila na Spodnji Polskavi tudi židovsko šolo, v kateri je bilo okrog 60 židovskih otrok, ki so obiskovali pouk v 2 razredih, vsak dan popoldne, ob četrtkih in nedeljah pa ves dan. Poučevali sta dve učiteljici Židinja Herma Popp in Ukrajinka Lea Cetiner, ;ki je domačim učiteljicam včasih zapela tudi svoje otožne rusin- ske pesmi. Pomladi 1917. so se vsi Žid' je naselili v gradu Freistein, delom3 pa so jih poslali v Ribnico na Krani' sko. Šolo so vzdrževali iz sredstev štipendije »Barona Hirscha«. Ko sem hodil v tistih časih iz Bistrice na Polskavo, sem tudi a srečaval te begunce in moram rcCj; 1 jih domačini niso sovražili, ampa^ se jim prej smilili. Šele v zadnjih letih sem Prav razumel ta židovski proletarijat. *vl g^.-ieJl£ stotisoče v Galiciji, podkarpatslu KU-siji, Bukovini in menda čez milijon n Poljskem, ko sem čital življenje t židovskih asketov v povesti ce_skeK‘ pisatelja Ivana Olbrachta. Rcvscma skromnost so bistveni znaki teh staro verskih Židov, zaprtih se vedno v svoj srednjeveški svet, kjer neomejeno g( spodari in vlada vsemogočni rabin, u11 hovni in posvetni njihov vladar. (Konec- .) ra. lavalt jeseS' ;osp5' i. n ianei i n ■ bile sa- n Bol- ide« Oton Župančič: *seh živih dan Jaz čutim danes vseh živih dan „.. moje srce kipi in poje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kraški teran. Ne čujete? — Tam od mračnih lesov vrši vihar poln srditih gromov, in izza megla zdaj pa zdaj vzplapola krvavordeč plamen kot meč — to dneva je novega žar. O, bratje, na pot, življenju naprot! Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namerjen na zdravega, na pravega moža. Ta meč divja čez grobove le, Požiga razpale domove le, kar je čilega, to obvelja. O, bratje, bratje — prišel je čas! O, bratje, bratje — kako je v Vas? So li vaše njive zorane? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so li vaše njive zorane? Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! Narodno gospodarstvo v mesecu oktobru 1938 Statistika OUZD v Ljubljani izkazuje v oktobru mesecu 1938 102.839 zavarovancev, to le za 2044 nad letnim (povprečjem. Prirastek Zavarovancev je beležiti zlasti v tekstilni industriji (699), predelovanju lesa (mizarstvu itd.) (536), industriji kamenja in zemlje (287), služinčad (281) itd. Nazadovale so pa gradnje na<3 zemlio (716), igozdnožagarska industrija (203) itd. Pojemajoča sezija je potisnila število zavarovancev za 1133 članov navzdol. Sezijski padec ie viden zlasti pri gradnjah nad zemljo (438), gostilnah, kavarnah in krčmah (397), gozdarski industriji (254) itd. Sezijski prirastek je opažati le v oblačilni industriji z mesečnim prirastkom (260 delavcev). AngieSkl funt |e din 30 dražji ali dinar 10 odst. cenejSI V novembru se je tečaj angleškega funta dvignil. Plačevati ga moraimo din 30 dražji kakor prej. Vrednost dinarja je torej padla okoli 10 odst. Nazadovanje dinarja je nastopilo, ker Narodna banka daje funte samo za Uvoz surovin iz neklirinških držav. Narodna tanka je tako odločila, ker se je naš izvoz v Heklirinške države zmanjšal zaradi previsokih cen naših izvoznih proizvodov. Naše izvozne cene so 15 do 45 odst. višje od svetovne paritete. Kljub tej operaciji pa se izvoz, ki je letos manjši kakor lani, ni povečal. Narodna banka ■Ha dovolj deviz in zlata, vendar mora paziti, da se te zaloge ne zmanjšajo preveč. — Osem bolgarskih poslancev izgubi mandat Verifikacijski odbor bolgarskega Parlamenta (sobranje) predlaga zbornici, da razveljavi osem poslanskih mandatov in sicer so ti ooslanci Dimitrij Macankiev in Nikola Petkov, Dimitrij Stojanov, Todor Lazarov, Kanšo Slavkov in Nikola Nikolov, Poslanci pripadajo kmetiški levici in so danes v Parlamentu v najodločnejši opoziciji. RIBNICA NA POHORJU Mojim delavcem. Zadnjič je govoril g. inž. I-enarčič svojim delavcem. Rekel je: Dragi rtioji delavci. Pri tem je gledal v tla, kajti nje-Rovi delavci leže vsi na tleh. Pomanjkanje stanovanj v našem kraju je Prav občutno. Pred par tedni je veleposestnik 1- pustil deložirati družino: sina in njegove ^nemocrle stariše iz brloga pri neki .pohorski žagi. Kdor je videl to »stanovanje«, se je zRrozil in si ni mogel predstavljati, kako mo-fejo v tej komaj par kvadratnih metrov veli-od dima poolnoma očrneli luknji prebivati 'Judje in vzdržati toliko let. Ko je posestnik £dnovedal stanovanje je sin pričel tesati v Nižini žage lastno barako, ki je bila že dodala gotova. Manjkala so samo še okna, ko je sledib- deložacija. Vse prošnje niso pomaga-le nič. Stara dva so postavili iz barake na Prosto in z njima vso revno ropotijo. To se .ie zSodilo v največiem mrazu in ko je bil sin odsoten n n delu. Ko se je vrnil z dela, je našel y?e skupaj pred vrati. LJUBLJANA II. (44.) delavski prosvetni večer „Vzajemnosti in Zarje1 vprizori v spomin 20-letnice smrti IVANA CANKARJA v četrtek, dne 15. decembra 1938 v dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani s pričetkom ob 8. uri zvečer spominski večer z naslednjim sporedom režiji Bruna Lebana in režiji Jakoba Isopa: 1. Čulkovski: Cankarju, recitira Polde Demšar, 2. Cankar-Iv. Vuk: V temi. Enodejanka, sodeluje šestletna Danica Kukman in 3. Ivan Cankar: Martin Kačur,, odlomek, Polde Demšar. 4. Predavanje o Ivanu Cankarju. 5. Pahor: Blagor mu, žalostinka, izvaja godba »Zarje«. 6. Ivan Cankar: Citat iz Cankarjevega dela. 7. Gregorc: Žalostna gmajna, igra godba »Zarje«. 8. Ivan Cankar, O, domovina, odlomek. 9. Ivan Cankar: »Hlapci«, 3. dejanje, sodelujejo Isop, Demšar, Kardelj. Vstopnina din 8, 6, 4, stojišča din 2. Med predstavo vstop ni dovoljen. Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji, I. nadstropje, Delavska- zbornica y Ljubljani. MARIBOR Mednarodna avtomobilska cesta od Subotice do Hergoša na madžarski meji je bila izrojena prometu. Sedaj bodo izgradili še odsek Ceste med Subotico in Novim Sadom.od Novela Sada pa do Beograda je cesta že precej casa dograjena. Kljub tlakanju še vedno dovolj blata. Kljub temu, da je središče mesta sedaj tlakovano in da so tlakovane tudi dovozne ceste, se ne manjka blata niti na Glavnem trgu niti na Kralja Petra trgu in tudi ne v Tattenbachovi ulici. Izgleda, da je temu vendarle krivo to, ker špranje med kockami niso zalite s smolo. Dokler ne bo občina tvegala tega izdatka, bo ostalo blato kot že splošno znana posebnost našega mesta. Lepe stavbene parcele. Svet, na katerem so stale barake in vagoni v Danjkovi ulici je last mestne stolne župnij«, ki je bila seveda tudi interesirana na tem, da se izprazni to zemljišče, ker ga misli parcelirati in potem prodati kot stavbene parcele, ki bodo vrgle lep izkupiček. ‘ ! ji Sklad za zidanje protituberkuloznega azila v Mariboru je narastel na din 453.442. Električni transiormator pod hišo. Ko ie začela zavarovalna družba »Drava« na vogalu Aleksandrove in Sodne ulic e graditi novo stavbo, je bil taim transformator mestnega elek-triškega podjetja, katerega je bilo treba vsled tega odstraniti. Graditelji nove hiše pa so se morali zavezati, da bodto priredili pod novo hišo nove primerne prostore za transformator, ki je sedaj začasno nameščen ob strani v leseni uti. Stavba se je zaradi tega znatno zakasnila, a sedaj so dela za transformator gotova in se delo vrši že v prvo nadstropje. Sečnja in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce božičnih drevesc, da se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca. Izkazati s pred-pisnim izvornim potrdilom. Tržni organi bodo brez izjemno zaplenili božična drevesca, Se bi se prodajalec ne mogel' izkazati z izvornim potrdilom, vrhu tega bo proti kršiteljem tega razglasa uvedeno kazensko postopanje. ‘Delo na novih gradnjah je zadnje tedne oviral dež. Obe stanovanjski hiši »Samopomoči« v Kolodvorski ulici sta v surovem stanju dograjeni in ipod streho. Do pomladi bosta dobro osušeni. Tudi trinadstrpna hiša trgovca Laiha v Jurčičevi ulici je zgrajena do vrha v skeletnem sistemu. Zgradba zavarovalnice »Drava« v Sodni ulici je napredovala do pivega nadstropja; pri tej zgradbi se je veliko časa porabilo za zidanje temeljev, ki so jih radi mehkih zemeljskih plasti morali mestoma izkopati do 14 metrov v globino. Živahna, gradbena delavnost se opaža na bivšem Rosenbergo-vem zmljišču v Magdalenskem okraju, ki ga je mestna občina razparcelirala. Konj pelje mrtvega izvoščka iz Radvanja v mesto. V gostilni pri Mandlu v Radvanju sta se sporekla v petek ponoči 37-letni izvošček Franc Šumandl in čevljar Josip Topolčnik. V prepiru je Topolčnik zabodel Šumandla. Ta se je ranjen pognal na voz. čim je konj potegnil, je omahnil vznak in nepremično obležal v vozilu. Konj je vozil dalje proti Mariboru, kjer je nek pasant opazil, da vozi vozilo samo brez kočijaža, oz. da mole iz vozila preko sedeža za kočijaža samo noge nekega človeka. Opozoril je stražnika, ki je ustavil vozilo. Ko je pogledal v notranjost voza in skušal vzdramiti dozdevno spečega izvoščka je ugotovil, da leži mož v mlaki strjene krvi ter da je že mrtev. Topolčnika so varnostni organi aretirali. Kakor se zatrjuje, sta se Topolčnik in Šumandl sporekla radi malenkosti in je prav za prav iz šale nastala kruta resnica. Mestno poglavarstvo razglaša. Ker je slinavka in parkljevka v mestu Maribor u in okolici iprestala, se živinski sejmi v Mariboru zopet otvorijo. Prvi goveji sejem se bo vršil v torek 13. decembra, prvi svinjski sejem pa v petek 16. decembra 1938. Vsem poverjenikom! Da si prihranimo stroške z razpošiljanjem okrožnic prosimo tem potom vse naše poverjenike, da prično takoj z zbiranjem novoletnih voščil. Naročila z razločno pisanim besedilom pošiljajte Siproti. Velikost in ceno oglasov vidite v lanskoletni novoletni številki »Delavske Politike«, katero smo Vam pretekli teden dostavili. Koliko znaSa dobiček stavbnih podjetij ? V Mariboru se veliko gradi, kljub temu se1 mariborski stavbni podjetniki pritožujejo, da malo zaslužijo, da je njih delo zvezano z velikim rizikom in stroški ter da je dobiček le nizek, če sploh imajo kaj dobička. Poseibno manjši podjetniki in zidarski mojstri vse to vedno znova p-ovdarjajo, zlasti pri sklepanju rastnih kolektivnih pogodb, ko gre za to, da bi se zvišale itak skrajno nizke mezde stavbnega delavstva, izboljšali delovrai pogoji, vpoštevala 14-dnevna odjpovedna doba, ki jo vsa naša stavbna podjetja 'dosledno izigravajo itd. Kako je v resnici, se je pokazalo v neki pravdi pred mariborskim sodiščem, kjer toži znani zidarski mojster L. V. nekega gostilničarja iz Studencev, ki je baje razdrl z njim sklenjeno pogodbo, da mu odda neka zidarska dela. Gosp. L. toži sedkj gostilničarja na povračilo škode, ki jo je utrpel, ker je gostilničar dela oddal drugemu, odnosno na povračilo od-išlega zaslužka. Ta zaslužek pa je izračunan tako-le; Pravi, da bi mu gostilničar moral glasom dogovora za dela, če ibi jih izvršil, plačati din 10.200. Ker pa g. L. pri gostilničarju del ni izvršil, odbije od gornjega zneska izdatke. ki jih je imel, t. j. zneske, ki bi iiih moral plačati delavcem na mezdah. Pravi, da bi pri celem gornjem računu delavci zaslužili k večjemu din 1000, dočim bi on zaslužil ostalih din 9200, ker se je s pogodbo zavezal prispevati materi-jal gostilničar sam. Zaslužek g. L. bi bil potemtakem naravnost ogromen, saj bi znašal 90 odst. celega računa, mezde njegovih delavcev pa samo 10 odst. To se prava, -da bi vsak delavec, ki bi pri g. L. delal dnevno po 10 ur na gornjem delu. delal za svojo plačo le po eno uro na dan, vseh ostalih 9 ur pa bi delal za čisti dotbiček delodajalca. Nedvomno je g. L. svoj dobiček v gornjem primeru preračunal po svojem čistem zaslužku pri drugih gradnjah. In če zasluži toliko razmeroma majhen podjetnik, koliko pa zaslužijo potem druga velika gradbena podjetja? Gradbeno delavstvo ve samo to, da mora delati za nizke mezde, ker trdijo stavbeniki, da nič ne zaslužijo. Pod to pretvezo se tudi večkrat kršijo določbe socialne zakonodaje s strani delodajalcev, n. pr. da 14 dnevnega odpovednega roka kalkulacija ne prenese. Kaj je po vsem tem resnica? Delavski pravni svetovalec Odvetniški stroški v kazenski zadevi (Ruše) Vprašanje: Radi žaljenja časti sem bil obsojen na pogojno kazen. Sedaj pa je nasprotnik predlagal da mu sodišče odmeri stroške njegovega zastopnika ter jih naloži meni vi plačilo. Ali ni v kazenskih zadevah tako, da nosi vsaka stranka stroške svojega odvetnika, ako sodišče stroškov ne prizna že v sodbi? Odgovor: Kdor je obsojen radi žaljenja časti, mora tožitelju povrniti tudi stroške njegovega zastopnika. Sodišče teh stroškov nikdar ne odmeri že v sodbi, ampak v sodbi le splošno izreče, da mora trpeti obsojeni tudi stroške. To je izrekel sodnik nedvomno tudi v Vašem primeru že pri razpravi, ko ste bili obsojeni. Odmeri pa sodišče stroške ivedno šele pozneje, ko je sodba že pravomočna. Prevžitek Vprašanje: V izročilni pogodbi sta si oče in mati izgovorila kot prevžitek dosmrtno stanovanje in med drugim tudi prosto kurjavo ter pravico rediti dve kokoši. Sedaj je mati umrla. Ali je oče obdržal kljub njeni smrti pravico do stanovanja? Ali izpolni svojo obveznost glede dajanja kurjave, če odka>-že očetu drevesa, ki stoje še v gozdu? Ali lahko prepreči, da bi se kokoši, ima Češkoslovaška tudi okrog 90.000 beguncev, ima država v novih razmerah velikanske težave s socialno oskrbo. Poljska je odpravila v zasedenih čeških okrajih vse češke šole. Ljudi, ki so se poprej kakorkoli kulturno ali politično udejstvovali, pa enostavno odpuščajo iz službe in postavljajo samo s tem dnevno po 50 do 100 ljudi na cesto. ta>»v* ~ Dunajski slo- vaški napovedovalec v radiu od dne do dne stopnjuje gonjo proti Čehom in Židom na Slovaškem. Cii) [e M t - k«*n 1< - Zadnji čas se vrši ta propaganda na ta način, da javlja napovedovalec imena gotovih osebnosti kot največje »sovražnike Slovakov«, advokatov, zdravnikov, tovarnarjev, bančnih uradnikov, špediterjev, trgovcev, lekarnarjev, sodnikov, vseučiliških docentov, primarijev in drugih poklicev iz Bratislave ter ostalih slovaških krajev. Jasno, da pošiljajo taka poročila iaV.1 iz same Slovaške, l-Zahtevajo med drugim, naj se v vse židovske trgovine postavijo vladni komisarji, ker bi baje na ta način lahko dobilo najmanj 30.000 ljudi dobra mesta in bi bili s tem nagrajeni vsi, kj so morali radi svojega političnega prepričanja trpeti. Zadnje vesti 7 milKonov dinarjev kredita je 3ovo-lila vlada za postavitev jugoslovanskega paviljona na svetovni razstavi v Nevvvorku, ki bo priodnje leto. »Put-nik« bo organiziral obisk te razstave iz Jugoslavije. 20.000 Židov v Budimpešti bo prestopilo v protestantsko cerkev, da se na ta način izognejo posledicam protiž:-dovskih zakonov. Zakon o zaščiti države proti fašistom. Litavska vlada je razglasila zakon o zaščiti države, ki je naperjen proti fašistom. Delavsko gibanje v tej državi je bilo zatrto že pred leti. Akcija fašistov pa ogroža sedaj vladajoči režim. Največja izbira češkega in angleškega blaga za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, železničarske uniforme, lodne, smokinge, otroške oblekce itd. dobite po najnižji ceni in najboljši kvaliteti samo v C6SK6M MAGAZINU, Maribor, Ulica 10. oktobra] Brezobvezno se lahko vrepričate' Krojaške potrebščine. Delavska zbornica v Liubliani Štev. 2450-38. Predmet: Volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov za leto 1939. Po čl. 69a zakona o zaščiti delavcev oproščeno plačanja takse. Razglas V smislu §-a 11. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s čl. 2 »Navodil ministrstva socialne politike za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov« (ZR. Br. 11.979-IV. z dne 23, XII. 1927, objavljenih v 296. štev. »Službenih Novin« od 29. XII. 1927), se imajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Na podlagi tega imajo delavci in nameščenci, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) voliti za leto 1939 svoje zaupnike. Zaradi tega se objavlja, da odrejajo Zakon o zaščiti delavcev, Navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov glede nalog delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih volitev sledeče: Zaupniki imajo to-le nalogo: a) delujejo na zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v §-u 1, Zakona o zaščiti delavcev; b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnoša*-jev med delavci in njih delodajalci; c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;. č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb; d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih oblastev; e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, ■ ovprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami ob 'odelovanju delavskih profesijonalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela; f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialhega zavarovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se' nanašajo na uporabljanje veljavnega zakondajstva o zaščiti delavcev; g) stremijo za tem, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina; h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev ’z obrata in stremijo za tern, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa; i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko; j) vročajo delodajalcem vloge za zboljšavo organizacije dela v podjetjih. Delavski in nameščenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta. Volitve se imajo vršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (pro-* porčni volilni sistem). Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le: V podjetju, v katerem je zaposlenih: 1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika; 2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike; 3. od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov; 6. če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov. V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike. V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci. Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje. Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitve zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti. Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zaposleni v pod1-jetju. 1 Mandat izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo vo- j lilni odbori. V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih. V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je mandat potekel. Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju. Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Natančna navodila o postopku v obeh slučajih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani. Potom volilnih odborov se imajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnim telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkccijonirajo v obliki popolnih samostalnik podjetij ali pa kot se- stavni del poljedelskih in šumskih gospodarstev. ' V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določijo zaupniki brez formalnega postopka tako, da sporoče zaupnika delavci po-j slodavcu in Delavski zbornici. Zoper nepravilnosti med volitvijo se sme prizadeti pritožiti v smislu »Navodil« na kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in. ministrstvo socialne politike. Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namestnikov, nosi podpisana Delavska zbornica. Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo v smislu »Navodil« prisostvovati glavnemu volilnemu postopku. Prestopki članov volilnega odbora, delodajalca in drugih oseb proti »Navodilom« ali zakonu so kaznivi. Denarne kazni se predvidevajo od 500 do 5000 din. V slučaju ponovnega prestopka, poleg denarne kazni z zaporom do dveh mesecev. Kazen izreka kr. banska uprava (Inšpekcija dela). Denarne kazni se izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih ali nameščenskih zaupnikov pri Delavski zbornici. Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in predpisano s »Poslovnikom o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«, katerega je ministrstvo socialne politike predpisalo na podlagi §-a 116. Zakona o zaščiti delavcev (ZR. Br. 890 IV z dne 233. decembra 1927, objavljeno v 296. številki »Službenih Novin« z dne 29. decembra 1927). Delodajalci ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odredbah Zakona o zaščiti delavcev in Navodil za volitve in Pravilnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Opozarjajo se vsi volilni odbori, da so' dolžni v smislu čl. 34. »Navodil« dostaviti kr. ban-,ski upravi in Delavski zbornici ves volilni materija! in zaključne zapisnike o izvedenih volitvah. Istotako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svoje konstituiranje. Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo one izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago potreben materijal za delovanje, ki bodo zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov. Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, | ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za | volitve in čl. 4. Poslovnika* o delovanju de-I lavskih in nameščenskih zaupnikov izdala posebne zaupniške legitimacije. Vsa navodila za volitve in delovanje zaupnikov, kakor tudi vse tiskovine: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni materijal. potreben pri volilnem postopku, kakor tudi materijah katerega bi rabili iiz.voljefnl zhupniki za časa njihovega poslovanja, dobe brezplačno pri podpisani Delavski zbornici. Pred 22 leti sem delal v največjem rudniK® v Sloveniji. Takrat je bila navada, da se je na plačilne dneve pilo na vse pretege in skol° ni bilo plačilnega dneva, da bi se ne bil izvršil kakšen uboj. Dandanes je v tem revirju vsJ drugače. Uboji so postali prava redkost >D tudi pretepov ni več. Delavstvo ne pijancu)'.’* Tu se vidi blagodejni in vzgojni pomen delal" skiK kulturnih organizacij, ki so popolnoma spremenile nekdanje lice naših sajastih revir" jev. Zlasti oženjeni delavec bi ise moral izogibati alkohola. Ko prejmeš plačo, pojdi domov >® vprašaj ženo, kaj rabi, ipa izdaj denar za res potrebne stvari. Država ima tudi mnogo intC" resa na tem, da se pijančevanje zatre. Koliko manj bo izdatkov za bolnice, umobolnice in jet" nišnice in koliko večje bo blagostanje. Kazenski ukrepi tu ne pomagajo, pač pa pomaga, ako država podpira delavska kuturna dbuštva, d®" lavske organizacije, ki vse odvajajo delavca od pijančevanja. * __________ Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za leto 1939. Ljubljana, dne 9. decembra 1938. Tajnik: F. Uratnik, 1. r. DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI. Predsednik: L. Jakomin, 1. r. Hotižek sadcu&U i Enolončne Jedi. V premožn. družinah je pogosto razvada, da mora biti na mizi vrsta jedi, tako da se človek mora preobjesti. V skromnejših premoženjskih prilikah pa ravno tako mislijo gospodinje, da mora biti čim več jedi, ki včasih vsa skupaj niso za eno pošteno in vstane družina kljub temu lačna od mize. Res je, da mora vsakdanja hrana vsebovati vse glavne redilne snovi, ki so telesu potrebne in biti mora skrbno in pozorno pripravljena. Vse to se pa lahko doseže tudi, ako skuhamo samo eno jed. ki ob primerni priliki lahko prihrani gospodinji veliko časa in denarja. Seveda pa take jedi niso za vsak dan, ker bi se jih človek naveličal. So pa imenitne za takrat, ko ima gospodinja kako drugo nujno delo, n. pr. pranje, ker si lahko pripravi že opoldne večerjo, če je sila, že celo prejšnji večer obed za drugi dan. Samo krompirja ne smemo dati v tako jed, ki jo pripravimo prej, ker bi nam sicer pokvaril ves okus. V takem slučaju moramo potem krompir posebej skuhati. — Take jedi so navadno prav okusne, posebno če imamo mnogo dodatkov. Za vse enovrstne jedi velja pra- vilo: Čim več raznih stvari zmešaš, tem boljša bo jed. Najbolje je, če vržeš vse skupaj v lonec, ga pokriješ in nato brez mešanja dušiš v pečici ali kje na robu peči. Jasno pa je, da smeš kisle primesi, n. pr. kislo zelje ali repo, dodati šele, ko je že vse drugo mehko, ker se ti sicer ne skuha. Ker so enovrstne jedi navadno precej težke, po večini niso za bolnike, pa tudi za stare ljudi niso vedno primerne. — Za danes naj bo za primer enovrstne jedi naš staroznani ričet: Fižol namoči prejšnji večer, drugi dan ga pa pristavi. Dodaj dobro opran ješprenj, razno zelenjavo, ki spada v govejo juho, seveda na drobno nasekljano, česen, čebulo, nekaj krompirjev in potrebno sol. Seveda bo ričet boljši, če daš vanj sveže ali prekajeno svinjsko meso, zlasti glavo, noge in rep. Če pa ni dovolj mesa, pa zabeli z ocvirki ali s prekajeno slanino. Vse skupaj se mora počasi kuhati oziroma dušiti vsaj dve uri. Če dodamo potem še malo kislega zelja ali repe, je tak ričet boljši kakor vsaka druga jed. Delavec in alkohol Naročnik našega lista, delavec iz Celja na*m piše: Pisec teh vrstic sem bil pred desetletji sam velik alkoholik. Sčasoma sem pitje popolnoma opustil in sem danes popolni abstinent. Alkoholik je vsega 'pomilovanja vreden. Enkrat se napije do nezavesti, potem pa je naslednji dan ves bolan, vse ga boli, najbolj pa žep. Največ seveda trpi družina alkoholika. Mnogokrat nima kaj jesti, ker oče vse zapije. Navadno pa rodi alkohol tudi zločine. Baš pred kratkim smo čitali, kako je brat ubil brata v pijanosti nekje v brežiškem okraju. Pred leti se je obesil nek moj sorodnik, ki je bil velik alkoholik. Obesil se je iz obupa, ker je upropastil družino in samega sebe. V naši tovarni je izgubil službo radi pijančevanja nek delavec. Revež je taval dva meseca okrog po svetu, iskal dela, pa ga ni našel, naposled je skočil iz obupa v Dravo in utonil. Koliko žalostnih primerov imamo na deželi, kjer uničuje alkohol trdne kmete in drobi njihove kmetije. Književnost Dr. Ivan Dečko in njegova doba«. Novinar Vekoslav Špindler v Mariboru je založil >® izdial 'pod gornjim naslovom 98 strani obsega" jočo knjigo, v kateri je z drugimi sotrudnik) podal, kot pravi sam, »Lik predvojnega slo venskega narodnega delavca, borca in vodit®" lja«. Spis ima namen, pokazati Slovencem povojne dobe sliko onih težkih desetletij, ko i® šlo za biti ali nebiti Slovenstva ob severni mejir ko se je trebalo boriti »za vsako mrvico« njej govih pravic. Knjižica je izšla ob 30. letnic) smrti pokojnega dr. Ivana Dečka. Treba je pri" znati, da bo spis s svojo tehtno vsebino častn® izvršil svojo nalogo. Smatram tudi, da nam je podobnih spominov iz preteklosti o stvarne)® delu za obstoj slovenskega naroda tudi treba, posebno o tako izrazitih osebnostih, kot je bil dr. Ivan Dečko, ki nam je lahko ne samo z® vzgled, ampak še bolj v svarilo, da ne delan)® več tako z javnimi 'delavci, kot so napravili s požrtvovalnim in dalekovidnim narodnim voditeljem dr. Ivianom Dečkom. Dr. Dečko je bil tipičen realističen narodni delavec. Po končanih študijah na univerzi je nastopil leta 1883* službo odvetniškega kandidata v Mariboru, od koder se je čez dve leti, 1. septembra 1895., preselil v Celje in tam plodovitno deloval 20 let, dokler ga niso njegovi lastni sodelavci, takratni drugi narodni voditelji, pa manjših sposobnosti, duševno in telesno ubili. Vsa ta let® se je dr. Dečko z izredno sposobnostjo :n praktičnimi pogledi na takratne 'potrebe boril za uveljavljanje enakopravnosti slovenskega naroda, zadnji čas posebno za slovensko gimnazijo v Celju. Vlada je končno že pritsala n® to, ljubosumni dr. Dečkovi tekmeci pa so slednjemu očitali, da se je hotel okoristiti pri tern, ker je ponudil za stavbišče tudi svoi travnik ki je mejil tik na mestno ozemlje. To ie bai® moža potem tako potrlo, da je končal svoj® življenje dne 3. novembra 1908 v nekem sanatoriju pri Gradcu. Dr. Dečko je ves čas videl glavno narodno delo v tem, da se narod tud) gospodarsko osvoji tujega suženjstva in je žal le rahlo posegel tudi v reševanje delavskega vprašanja s tem, da je sodelov-u pri ustanovitvi delavskega podpornega društva v Celju-Prav lep pregled in jasno sliko tedanje naše dobe Ivana Dečka podaja v tej knjigi J. Orešnik (zakaj se neki g. Baš skriva?), ki tu ponovno razlaga, kako tedanji slovenski voditelji niso videli tudi socialnega vprašanja in zato niso pronikli s svojim vplivom med industrijsko delavstvo. Pisatelj trdi. da je med ».Štajerskimi Slovenci to pomanjkanje občutil samo eden — pesnik A. Aškerc. Že zaradi temeljite študije J. Orešnika »Doba Ivana Dečka« je ta sp)s vreden, da ga naročijo tudi naše delavske knjižnice. Z užitkom pa bo vsak bralec črtal tudi nadaljnje spise iz delovania dr. Dečka, N. J. Vrabla, dr. Kukovca, dr. Brezovnika, dr* Ilešiča in dopise takratnih Dečkovih sodelavcev. Najbrž bi Maribor vse drugače izgledal 111 se razvil do prevrata, če bi ostal dr. Dečko * Mariboru in morda tudi potem ne bi umrl ^ svoji najboljš dobi 49 let. Dr. Reisma®: Letalska nezgoda na Japonskem. Iz Toki® poročajo, da je ponesrečilo veliko potnišk® letalo,, pri čemur je bilo 12 oseb mrtvih. Posteljno perje od Din 8*— naprej, kemično očiščeno se dobi Pr! „Luna“ samo Glavni trg Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cestaI3 priporoča.- ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Božlina darila Iz lastne pletarne naprej * »» damske Jopce od Din 25* moške „ od Din 35; otroške „ od Din 12-- tudl po meri tekom 6 ur po najnovejših modeli in barvah izdeluje ,.Luna" samo Glavni trg 2* Z« kenzerei) izdaj* in urejuje Melj Jelen v Mariboru. — Tiske: Ljudske tiskarna, d. d. r Mariboru, predstaeitelj Viktor Erien v Maribora.