NO. 79 Ameriška Domovina IkvA i -i rj ccii mg i AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 21, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. L1X. Titova nevtralnost v običajnih kolesnicah Novi grobovi Frank Cimperman Včeraj zjutraj je preminul v Ferea, O., 49 let stari, v Cleve-kongresu Socialistične landu rojeni Frank Cimperman, zveze delovnega ljudstva Njegovi starši so imeli pred leti Jugoslavije je hvalil Sov-1 gostilno na Marquette Rd. Po- stijo in napadal države svo bodn'ega sveta. BEOGRAD, FLRJ. — Tito je govoril na dolgo in široko tudi o Vnanji politiki, ko je poročal o Sadnem delu na kongresu S. Z. L. Kot navadno, je pohvalil Bruščeva, da se tako lepo trudi 2a popuščanje v napetih medna-r°dnih odnosih, in je zagovarjal ‘uski predlog pred ZN o totalni ‘azorožitvi. Pri tem ga ni nič kotila odsotnost ruskih delegatov na kongresu, dočim so zaupniki komunistične Vzhodne Nemčije, Poljske in Madžarske na kongresu. 2 ostrimi besedami je pa nabadal kar po vrsti svobodne dr-^ave, nekatere je imenoval, dru-^ je označil z namigi, kot na P^mer Ameriko. Adenauer j e-jd Nemčiji očita “provokacijo,” er je hotela imeti oporišča v Paniji. Ves “kapitalistični SVet” je obdolžen, da nameno-1113 goji mrzlo vojno, nekateri v°ditelji kapitalističnih režimov *'a da naravnost upajo, da bodo ^ svojo vojaško močjo zrahljali sooijalislicne dežele” ali jih m°rda celo uničili. Ameriko oškrca po strani s tr-Bvjjo, da“slučaji Kube, Vene-2aele, Dominikanske republike drugih držav nudijo najlepše v2gled za vmešavanje v notra-1° zadeve tujih držav po re-a*cijonarnih kapitalističnih in Monopolističnih krogih, ki ima '‘oiten namen, da podpira dikta- torje.” Radovedni smo, kako veliko Podporo bo sedaj jugoslovanski dikt kojni je zapustil ženo Frances, roj. Blatnik, hčeri Joyce Marie in Mary Ann, dva brata in pet sester. Zaposlen je bil pri Državnem cestnem oddelku. Pogreb bo v soboto iz Bakers pogreb. 'zavoda na Front St. v Berea, O., v cerkev sv. Alberta, nato na Kalvarijo. Podtalni časopis se zavzema za domačine Fanfani se če trudi Bosi, ator dobil iz naše prestolice. leJ so mu take napade boga-0 Plačevali. Ameriki pohaja počasi PQirp!jenje do Castra! r Washington, d. c. — v azgovoru z ameriškim poroče-calcem CBS R. Batom je Fidel astro, predsednik kubanske v ade, primerjal Združene drža. j,6 8 Hitlerjem, Mussolinijem in ^ra ki jih dela od skSa do časa kubanski ministr-jii! Predsednik iz razlogov, ki je ,naiBolje pozna sam.” Nato pf °dai> da če je že treba delati lerlnaere z Mussolinijem in Hit-ti letri’ P0*6^ je treba pokaza-ga a j Prej na uničenje svobodne-C dska, v tem pogledu jima je bod r° Zel° P0d°ken, saj je svo-di tisk na Kubi že skoro či-t0 Zginil. v “dru» pospeševanju Vremenski prerok pravi: Vodja levega krila krščansko-demokratske stranke Italije se še vedno prizadeva za sestavo življenja sposobne vlade. Premik na levo ? RIM, It. — Ze bo preteklo skoro dva meseca, od kar je odstopila vlada Segnija, vendar Italija še vedno nima nove vlade. Segnijev in Tambronijev poskus sta se ponesrečila. Pretekli teden se je lotil naloge sestaviti novo vlado Amintore Fanfani, vodja levega krila krščanskih demokratov. Fanfani skuša pridobiti k 272 poslancem svoje stranke 17 po-slansec Saragatovih socialistov, 6 republikancev in 3 neodvisne-že. Na ta način bi imel en glas večine v parlamentu. Taka vlada bi bila seveda vedno v nevarnosti, da pade. Da bi se tej nevarnosti izognil skuša Fanfani pridobiti vodjo levih socialistov Nennija za tiho sodelovanje. To bi obstojalo v tem, da bi se nennijevci vzdržali glasovanja | proti vladi, če že nočejo naravnost glasovati za njo. Fanfani bi rad sprjeel v vlado zastopnike Nennijeve skupine,! pa je naletel na močan odpor ne samo v desnem krilu svoje stranke, ampak tudi v širši javnosti. Proti taki rešitvi se je kot škodljivi izrazilo tudi vatikansko glasilo “Osservatore Romano”. Po njegovem mnenju so nennijevci še vedno tako tesno povezani s komunisti, da jih ni mogoče vzeti v demokratično vlado, ne da bi jo s tem oslabili. V Južni Afriki se je pojavil podtalni list, pisan v angleščini, ki se zavzema za črnce in jih ščuva proti “kapitalistom.” JOHANNESBURG, J. Af. — Bojkot, h kateremu so pozivali vodniki Afriškega narodnega kongresa, ni uspel. Velika večina delavcev se je po velikonočnih počitnicah vrnila na delo, potem ko je vlada dala prijeti preko 400 domačih agitatorjev. To kaže, da črnci še niso dovolj povezani in trdni, da bi bili sposobni za enoten nastop. K temu jih skuša pripraviti “Iskra,” v angleščini pisan podtalni list, ki mora izhajati nekje v Johannesburgu ali okolici. Trdi, da je glasilo “Socialistične lige Afrike” in poziva črnce, naj Resna nevarnost ali i • o vaja / j TAIPEI, For. — Oblasti so i včeraj objavile, da so bile čete na otočju Kvemoj pozvane k pripravljenosti na morebitni komunistični napad s celine. To je prva vest o morebitni nevarnosti novih rdečih voja-' ških podvigov na Daljnem vzhodu. se bore proti kapitalistični vladi in osnujejo delavsko republi-iko. Po vsebini je torej list bolj komunističen kot socialističen in v neki meri potrjuje trditve vlade, da stoje za sedanjim odporom domačinov v večji ali manjši meri — komunisti. Bela vlada Jiižme Afrike bo morala kmalu uvideti, da njena politika do črncev ni sprejemlji. va, če noče dokončno uničiti temelja, na katerem je država zgrajena. Dudincev zopet razburil javnost v Rusiji Kot preti tremi leti s povestjo “Ne samo od kruha” je tokrat Dudincev razburil javnost z “Novoletno pripovedko,” ki zelo ostro kritizira državno birokracijo “temnega dela sveta.” MOSKVA, ZSSR. — Marsikdo se bo še spominjal, kako je ruski pisatelj Dudincev razburil rusko javnost pred tremi leti s svojim romanom “Ne samo od kruha.” V romanu napada rusko komunistično birokracijo, ki se ne ustraši niti pred zločinom, samo da odstrani tistega, ki bi utegnil motiti njeno lenobo in lagodnost. Dudincev je moral takrat preklicati, da je mislil z za znanstveno delo. Pisatelj jih imenuje tolpo zakonitih banditov. Predsedniku zav oda se končno pristudi življenje te vrste in začne misliti na poti ebo po duhov-nesti. Vse to pove svojim tovarišem v posebni žniei. O-krožnica ga spravi v“ ječo. Posreči se mu, da pride iz ječe in na svojo roko iskati pot, kako priti do prihodne svetlobe. Ban- Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! romanom koga zadeti. Nihče ni, ditom ni to delo všeč, zato vedel takrat, ali smatra preklip umorijo odpadnika. Nek mladi za odkritosrčen ali ne. jnjegov učenec pa nadaljuje de- Zdi se, da preklica ni vzel za- lo, odkrije prirodno svetlobo in res. Sedaj je namreč objavil v in poskrbi, da jo je deležen na-moskovski reviji “Novi svet” rod v temnem svetu, krajšo povest pod imenom “no- Povest je očitna kritika seda-voletna pripovedka.” V njej pri- njega komunističnega sistema, peveduje, kako je svet razdeljen Temen del sveta je komunisti-v dva dela, v svetlega in temne- čno društvo, znanstveni zavod ga. Pisatelj seveda obdeluje raz- je komunistična stranka itd. To mere v temnem delu, kjer sploh je zadnje čase najostrejša kritine poznajo prirodne svetlobe in ka sedanjega komunističnega zato kopljejo premog in pride- režima. lujejo zelje kar pri petrolejskih. Pisatelj se bo morda izmazal iz svetilkah. V tem svetu obstoja zadrege s tem, da bo rekel, da tudi znanstveni zavod, ki naj bi razume pod temnim delom sve-študiral vprašanje prirodne svet- ta kapitalistične države, pod lobe, toda učenjaki, ki delajo v znanstveni kapitaliste itd. Re-zavodu, se bolj brigajo za udob- žim mu bo radi lepšega že vernosti v vsakdanjem življenju kot jel, ruska javnost pa bolj težko. KOREJ. VLADA ODSTOPILA; RHEE JE OBDRŽAL OBLAST Zaradi demonstracij nezadovoljne javnosti je vlada Južne Koreje danes odstopila, kar pa izgle-da opozicije ni zadovoljilo. Ta zahteva sklicanje parlamenta in nove predsedniške volitve. SEOUL, Južna Koreja. — Demonstracije in izgredi, ki so se začeli na dan predsedniških volitev, 15. marca, tekom katerih je bilo skupno nad 115 mrtvih in blizu 800 ranjenih, so prisilili vlado k odstopu. Predsednik republike Syngman Rhee je ostal na svojem mestu, pa obljubil, da bo izvedel preiskavo o vseh pritožbah in odstranil glavne vzroke nezadovoljstva. Vodstvo vladnih nasprotnikov je izjavilo takoj, da odstop via- EI/DATAIJ aHIatH na de ni primerna rešitev sedanje LfKAlUrl OUlUlll Mu” krize. Zahteva takojšnje skli- 2*1 __ JL Jpawn« canje parlamenta .in nove pred- ^ vldttTuin^ sedniške volitve. Pod predsednik demokratske vlade John Chang je odklonil koalicijsko vlado. Do nemirov v Južni Koreji je prišlo zaradi očitkov opozicije proti vladni liberalni stranki, da je vie da dopustila ali celo sama izvedla vrsto volilnih goljufij. Demonstracij so se udeleževali največ študenti in drugi I mladi ljudje. Pretekli torek so demonstracije in izgredi dosegli tak obseg, da je vlada oklicala obsedno stanje v prestolnici in pet drugih mestih ter izročila oblast vojaštvu. Združene države so postopek južnokorejske vlade in predsednika S. Rhee-ja, odločno obsodile kot nevrednega demokratske države in pritisnile na Rhee-ja, naj da svojim političnim na- ( sprotnikom vse v demokratični (sklenib da postavi šest poskus-državi običajne politične pravi- n‘k atomskih elektrarn. ce" Kmalu se je pokazalo, da v Ev- I Tako evropsko kot azijsko r0P‘ zanimanje za atomske elek-javno mnenje meče vso odgo- trame Pada- zal°ge premoga so vornost za krvave nemire na hltro pre.ko povprečja Sygman Rhee-ja, ki je znan po m Postale bolečina za evropsko svojih diktatorskih stremlje- g°sPodarstvo, dovoz nafte je po- stal normalen. Evropska atomska skupnost Francije. Zah. Nemčije, Italije in Benelux držav je odložila gradnjo atomskih elektraren za nedoločen čas. BRUXELLES, Bel. — E vratom je posebna organizacija še-setih zapadnih evropskih držav, ki snujejo skupen evropski trg. L. 1957 iso ustanovile posbeno agencijo pod gornim imenom in ji dali nalogo, naj v Evropi postavi prve atomske elektrarne. Povod za to idejo je dalo takratno pomanjkanje premoga in težaven dovoz nafte iz arabskih dežel. Amerika je idejo pozdravila in sklenila, da jo podpre s posojili do 200 milijonov dol. in dobavami urana. Evratom je takrat njih. Nova služkinja — Kadar odpirate vrata, morate najprej potrkati. — Če odpiram omaro tudi? CLEVELAND, Ohio. land Transit Board se je raj soglasno izrazil za sanje rapid tranzita do Hopkins letališča. WASHINGTON, D.C. — Pravzaprav ne bi mogli govoriti, da je bil letos naš Kongres na ve-likončnih počitnicah. Nixon in Rayburn £ta jih izredno pičlo odmerila, od Velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Povedala sta s tem senatorjem in kongresnikom, da je letos vo-livno leto in da ni časa za počitnice, kajti kongresno delo mora biti končano v dobrih dveh mesecih, ker potem nastopi doba konvencij, najprvo demokratske, potem republikanske. Da potolažita kongresne politike, nista pred počitnicami dala na dnevni red nobenega takega glasovanja, ki bi bilo zvezano z navedbo, kdo je glasoval in kako. Hotela sta senatorjem in kongresnikom prihraniti neprijetna vprašanja v domačih vo-livnih okrajih, zakaj je kdo glasoval in zakaj kdo ni. Počitnice pomenijo namreč ne samo poči- noma oblačno z možnost- tek, ampak tudi mir pred vsi- Kongres bo moral pohiteti, ker je - volivno leto lo dežj nižja 45. ^ Najvišja temperatura .Ijivci. Senatorji in kongresniki niso letos samovoljno podaljševali počitnic. V torek se je namreč začela športna sezona v naši prestolici. Otvoril jo je sam predsednik Eisenhower, ki je radi tega nalašč priletel iz Auguste in se takoj po otvoritvi zopet odpeljal z letalom nazaj tja, da nadaljuje svoje počitnice. Dvomimo, da bi mu ne bil nihče na Kapitolu nevoščljiv. Gotovo je po človeški presoji lepše pečati se s športom v August! kot debatirati in glasovati na Kapitolu. In tega je bilo na Kapitolu dosti. Že prvi dan po počitnicah je predstavniški dom dobil za nalogo, da odglasuje okoli 80 malih zakonov. Senat je delal samo v nekaterih odborih. V torek je bil na pol praznik, kajti vsi senatorji in kongresniKi so hoteli biti pri otvoritvi športne sezone. Kdor ne bi šel, bi bil v družbi manj vreden, tako je pravilo v naši prestolici. Sedaj se je delo začelo zares. V predstavniškem domu so začeli obravnavati kočljivo vprašanje pomoči tujini, v senatu pa premišljevati, kako bi spravili proračun za raziskovanje vse-|mirja zopet na pravo višino. V l predstavniškem domu so namreč skrajšali nekaj postavk za vsega skupaj okoli 4%, kar se senatorjem ne zdi prav. Za kulisami se je začel hud boj, kakšno usodo naj doživijo zakonski predlogi o bolniškem zavarovanju. Administracija zagovarja še zmeraj Eisenhower-jevo stališče* da Amerika ne sme vpeljati “socijalizirane” medicine. Ako je že potrebna podpora, potem naj se vsak zavaruje sam pri zasebni zavarovalnici, javna roka, to je federacija in države, mu bo pa pomagala plačevati premije, ako jih sam ne zmore. Z administracijo držijo republikanci, demo-kratje hočejo imeti zavarovanje vključeno v splošno socijalno zakonodajo. Boj med obema stališčema se bo začel te dni v zna- nem odboru predstavniškega doma “o načinu in sredstvih”, ko bodo začeli obravnavati predlog o spremembah v sedanjem starostnem zavarovanju. Demo-kratje bodo porabili to priliko, da stavijo predlog, naj se tudi bolezensko zavarovanje v prid vpokojencem vključi v glavni zakon. Pri vsem tem bodo ta teden še morali najti čas, da končno od-glasujejo znani zakon o civilnih pravicah. Debata je bila končana že pred prazniki, glasovanje so odložili za dneve po praznikih. Glasovanje bo poteklo mirno, kajti zagovorniki zakona imajo sigurno večino. To pa ne bo motilo nezadovoljnežev, da ponovno potožijo, kako slab zakon o civilnih pravicah bomo dobili samo radi tega, da potolažijo južne demokratske konservativce. Pri vsem tem ni končana niti razprava o proračunu, je še precej postavk, ki tičijo v pristojnih odborih. Tako je stanje še danes in ga Evratom potrjuje tudi v svojem 1 letošnjem letnem poročilu. Pravi, da bo postavljena samo ena atomska elektrarna v Italiji se-I verno od Napolija, vsi ostali pro. 1 jekti so pa zastali na mizah stro. kovnjakov. Cleve-1 Evratom ni izgubil poguma, vče- n3eg°vi računi mu namreč pove-podalj- do’ da bo Evropa že 1. 1980 zelo odvisna od atomske elektrike in da bo treba do takrat postaviti par atomskih elektrarn, ki naj krijejo povečane potrebe. ----------------------O------- Dolarjev se jim ljubi, zato vabijo turiste iz ZDA NEW YORK, N. Y. — New-yorške potovalne agencije opozarjajo vse tiste, ki bi radi šli za železno zaveso gledat, kaj se tam godi, naj se kar pogumno odločijo za pot. Razven Albanije se namreč vse satelitske države potegujejo za turistični promet in ne delajo nobenih sitnosti ne pri vizah, ne pri carinskih revi-I zijah in pregledih potnih listov na obmejnih postajah, i V primeri s prejšnimi leti so poetali carinski in policijski organi na mejah izredno uljudni , in ne delajo tujcem nobenih sitnosti več. V uljudnosti se menda najbolje odreže Češka, nato Pa Poljska. Bolj okoreli so v obnašanju do tujcev v Rumuni-ji in na Bolgarskem, najbrže radi tega, ker dolga leta sploh niso imeli nobenega tujskega prometa z zapadom. Albaniji pa ni nič do tujcev. ------o------ — Prebivalstvo Arizone se vsako leto poveča z okoli 50,000 novimi prišel j neci. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Olga Ozanio. 19707 Mus-koka Ave., in Mrs. Mary Perov-šek z 1077 E. 66 St., sta dobili sporočilo, da jima je v Ljubljani umrla 79 let stara mama Ms-rija Šterbenk. Njen mo’. Andrej je umrl pred leti v Clevelandu. Poleg omenjenih zapušča pokojna v Ljubljani hčer Lenko, pri kateri je živela. — V soboto ob 8:30 bo za pokojno sv. maša v cerkvi sv. Vida na 30 drn njene smrti. Asesment— Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment 25. in 26. aprila od 6. do 8, zv. v Slov. domu na Holmes. Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v Slov. domu na Holmes. Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh pop. sejo v Slov. domu na Holmes. Dr. Milko in Gina Škofič kupila dom blizu Oakville? OAKVILLE, Ont. — Kljub vsem protestom javnosti v Italiji sta se dr. Milko školic in njegova žena, znana filmska igralka Gina LoUobrigida, odločila naseliti v Kanadi. Po nepotrjeni vesti naj bi njun zastopnik kupil nekako poldrugo miljo od srede Oakvilla dom pok. polk. W. G. MacKendricka. Hiša naj bi stala nekje med $75,-000 in $100,000. Dr. Milko Škofič je Slovenec iz Maribora, ki je ob nastopu komunistične oblasti v Sloveniji zapustil svojo domovino in si poiskal svobodo v tujini. Tukajšnje podjetje dobilo naročilo za sončno elektrarno CLEVELAND, O. — Tapeo skupina od Thompson Ramo Woolridge je v razgovorih z Narodno administracijo za aero-nautiko in veselje glede načrtov in izdelave generatorja, ki bi dobival svojo moč od sonca. Tak generator bo potreben na vozilu, s katerim bo skušal človek prodreti v vesolje. Načrt clevelandskega podjetja je bil izbran izmed 23 predloženih. Njegova izvedba bi stala okoli $4,900,000. Zadnje vesti CARACAS, Venez. — Vladi predsednika Bctaucourta se je s trdno podporo političnih, delavskih in vojaških vodni-ko\ posrečilo naglo streti vojaški upor. do katerega je prišlo v mestu San Cristobal, na meji Kolumbije. BERLIN, Nem. — Vodja komunistične Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je izrazil željo o obnovi razgovorov o u-reditvi bodočnosti Zahodnega Brudina in namignil, da je njegova vlada pripravljena skleniti zadevni kompromis. NEW DELHI, Indija. — Iz včerajšnjih izjav Nehruja in predsednika rdeče k i t ajske vlade Ču-En-Laja, ki je prišel sem na obisk, je razvidno, da je razlika stališč o vprašanju meje med Indijo in Kitajsko nespremenjena. Nehru je o-značil spor za resen. ' KMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21, I960 /Imeri^ka Domovi[i/i /l-ZVl t M HO/VIC 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaec« Petkova izdaja $3.00 na leto ’ SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Čilu komisije, kjer bosta obe stališči trčili drugo ob drugega z vso ostrino. i u ■ j > j i !l, Poročilo bo seveda igralo svojo vlogo tudi pri debati o zakonskem načrtu za bolniško zavarovanje, kajti stroški za zdravila so v narodnem obsegu ve,čji od zdravniških stroškov. To je razlog, zakaj smo napisali te podatke. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 79 Thur, April 21, 1960 I BESEDA IZ NARODA j Prihodnjo nedeljo dve slovesnosti v Barberfonu Barberton, O. — V nedeljo popoldne ob pol štirih (3:30) bo clevelandski pomožni škof John Krol blagoslovil novo šolo, ki je stala $150,000, prvo v zgodovini fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu. Slovesnost bo škof zaključil z molitvami v cerkvi. Vse-ameriški teden Ta teden praznujemo vse-ameriški teden. Da nam priliko, da opozorimo na nekaj pojavov v vse-ameriškem političnem življenju, ki jih pri pregledu dnevnih dogodkov radi prezremo. Praznovanje vse-ameriškega tedna je že staro nad 70 let, sega nazaj v preteklo stoletje, ko je bila v Washingtonu prva konferenca ameriških držav v 1. 1889-1890. Iz te konference se je tekom desetletij razvila sedanja OAS ali Or-ganizacicja ameriških držav. OAS nima sicer v svoji zgodovini zapisanih ravno velikih blestečih uspehov, je pa vendarle tista točka, ki se v njej križajo interesi posameznih ameriških republik z interesi vse-ameriške skupnosti. Posamezne republike živijo v znamenju suverenosti, vse-ame-riška skupnost nima takega političnega orožja, zato more le s prepričevanjem dosegati, kar se da doseči. To traja dolgo časa in zaradi tega mora OAS pogosto capljati za dogodki. To vidimo tudi v današnjih dnevih. Trenutno stoji vse-ameriška politika pod vtisom kubanske revolucije. Teoretično je ta revolucija za Ameriko res nekaj novega, ker pomeni povezavo politične in socijalne revolucije, česar ni bila v takem obsegu niti revolucija v Mehiki v 1. 1910-1920. Ravno radi tega izrednega značaja uživa kubanska revolucija v ameriški javnosti izven ZDA velike simpatije; gospodarske in socijalne razmere kričijo po temeljiti reformi v skoraj vseh ameriških republikah, zato so revni sloji v teh državah tako zaverovani v cilje kubanske revolucije. Kar jih najbolj vleče, je kubanska agrarna reforma. Pri tem se ne brigajo za način, kako hoče kubanska revolucija doseči svoj cilj. Ne brigajo se tudi za vprašanje, ali je kubanska revolucija na pravi poti in ali bo svoj cilj mogla doseči. Ne brigajo se tudi za vprašanje, ali ni mogoče, da bi kubanska revolucija samo naložila kubanskemu narodu nova bremena k težkim razočaranjem, pri tem pa ne dosegla nobenega cilja. Tisti ljudje v ameriških republikah, ki gledajo z odprtimi očmi, zmajujejo zmeraj bolj z glavo, ko gledajo, kaj vse se godi na Kubi. Verjamejo zmeraj manj, da bo revolucija dosegla tiste cilje, ki si jih je postavila. So pa v vseh republikah v manjšini in niso niti toliko močni, da bi pridobili javno mnenje za svoje stališče. Za nje se kubanska revolucija lahko spremeni v novo levičarsko diktaturo, ki bo od nje imel narod vse kaj drugega kot pričakovano korist. Tako se praznovanje letošnjega vse-ameriškega tedna nahaja v precepu: ali naj vidi v kubanski revoluciji samo dobre stvari, ker je cilj revolucije dober, ali pa naj presoja nepristransko in stvarno njen potek in računa s tem, da revolucija ne bo dala kubanskemu narodu tega, kar želi, ostalim ameriškim narodom pa prinesla razočaranje, ki lahko rodi nove politične potrese. Po čem naj bodo zdravila Amerika troši vsako leto za zdravila 4 do 5 bilijonov dolarjev, torej več kot en odstotek narodnega dohodka. To je velika svota, ki pade največ na pleča revnih ljudi. Zato vse toži o visokih cenah za zdravila. Pritožbe so tako težke, da se je s cenami zdravil začel pečati tudi naš senat. Saj je federalna komisija za trgovino ugotovila že 1. 1957, da spada farmacevtska industrija med tiste industrijske panoge, ki delajo največje dobičke., Senat je izbral posebno komisijo, ki skuša dognati, od kod to, da so cene za zdravila tako izredno visoke. Komi sijo vodi demokratski senator Kefauver, ki je znan po svo ji odločnosti. Komisija dela že od lanskega leta in bo kma ki zaključila svoje delo. Zaslišala je celo vrsto interesentov in strokovnjakov, ki so govorili za in proti. Proti delu komisije so bili v glavnem zastopniki industrije, ki so se vedno sklicevali na to, da so stroški za nova zdravila na ravnost ogromni, kajti redno so potrebna znnstvena pripravljalna dela, ki trajajo leta in leta in zahtevajo velike investicije, ki jih je treba tudi plačati v cenah za zdravila. Proti Vernu stališču se je oglasilo tudi dosti strokovnja kov, ki poznajo od blizu delo posameznih farmacevtskih tovarn. Tako je na eni od zadnjih sej komisije opisal dr. Dale Console, kako tovarne naravnost “bombardirajo” zdravnike in občinstvo s propagando za nova zdravila, ki so mnoga od njih brez vsake vrednosti, včasih pa celo škodljiva človeškemu zdravju. Dr. Bowes z univerze v Utah je izračunal, da so tovarne dale za znanstveno preiskavanje le 194 milijonov dok, v istem času pa plačale za oglaševanje in podobno propagando 210 milijonov dol. Dr. Leake je pa svaril ameriške zdravnike, naj bodo nezaupljivi do opisov novih zdravil, ki jih farmacevtska industrija vključuje v svoj propagandni tisk. V senatni komisiji so mnenja deljena po običajni formuli: republikanski člani odbora očitajo Kefauverju, da vodi preiskavo pristransko, Kefauver pa jih poziva, naj dokažejo te obtožbe. Vse to bo lepo razloženo v končnem poro- tektska pisarna Krause & Associates, zgradila pa jo je The Cleaver Construction Co. Nova šola, prva v 44 letih obstoja fare, bo dobila za učne moči tri frančiškanke iz Lemonta. Delno je bila v uporabi za razne družabne prireditve in pouk ve-ronauka že od lanskega novembra. V sedanjem obsegu bo lahko sprejela 200 šolarjev in šolark. Uradno bo šola odprta v septembru. Tri sestre bodo učile šest razredov, med tem ko bosta zadnja dva razreda odprta šele 1. 1961. župniku č. g. J. Čelesniku čestitamo k njegovi srebrni sv. maši in mu želimo da bi zdrav učakal tudi zlato. Prav tako mu čestitamo tudi k zgraditvi šole in njenemu blagoslovu. Lake Shore Blvd. Vrnemo se v ponedeljek zjutraj 30. maja. Vsi, ki želite na to božjo pot, ste prošeni, da se prijavite čim preje. V busu je samo 41 sedežev. Ko bo bus poln, ne bo mogoče sprejeti nobene prijave več. Voznino pobira na St. Clairju g. Anton Jeglič z E. 68. St., v Newburgu pa podpisani. Kateri ste se romanja že udeležili v prejšnjih letih, veste, kako je bilo in se boste radi ponovno odzvali vabilu. Upam, da se bodo prijavili tudi taki, ki doslej še niso romali z nami in da se bodo prav tako zadovoljni vračali, kot smo se mi. Pozdravljeni! Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio. Morska kobra Zahvala in prošnja REV.JOSEPH CELESNIK Isti dan bo župnik č. g. Joseph F. Celesnik praznoval 25-letnico svojega mašništva. Ob 10:30 bo imel slovesno sv. mašo. Asistirala mu bosta č. g. Victor J. Cimperman od Sv. Vida v Clevelandu in č. g. Victor N. Tomc od Sv. Kristine v Euclidu, ki sta bila nekdaj s srebrnomašnikom skupaj pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Govoril mu bo č. g. Francis Baraga od Sv. Lovrenca v Clevelandu. Sorodniki in prijatelji bodo imeli opoldne v dvorani obed. Č. g. J. Celesnik je bil 17 let kaplan pri Sv. Kristini v Eu-clidu, pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu in kasneje pri cerkvi j Marijinega Oznanjenja v Parku v ka v Barbertonu je bil imenovan 23. maja 1952. Nasledil je č. g. M. Jagra, sedanjega župnika pri j Mariji Vnebovzeti v Clevelandu. | Banket za javnost bo v poča- j stitev obeh slavnosti v n°vi šoli ob šestih zvečer. Nova zgradba šole, ki jo vidite na spodnji sliki, stoji na 11 akrov obsegajočem zemljišču na Shannon in 29th St. Pred-stvalja prvi del izvršitve obsežnega načrta, ki predvideva tudi prenos farnega sedeža na novi prostor. Zgradba je pritlična, zidana in ima štiri učilnice, dvorano, kuhinjo, sobo za sestanke in shrambo. V uradu je soba za odmor In razvedrilo učiteljstva. Načrt za šolo je izdelala arhi- Presv. Srca je pomagal k velikemu napredku in ji zagotovil mirno in zdravo rast v bodoče. A. D. Cleveland, O. —Šentruperski g. župnik Ivan Bakan se zahvaljuje vsem tistim znanim in nepoznanim darovalcem, ki so v preteklosti darovali za šentru-persko cerkev na Dolenjskem. Darovani denar, katerega so že prejeli bodo uporabili za prekritje strehe, ikatero popravilo je nujno. Nato se bodo počasi pripravili na popravilo notra-Fari n j osti cerkve, kar je že res po- Treljerednikom Cleveland, O. — Vsem slovenskim tretjerednikom naznanjam, da bo imela skupščina duhovno-obnovo in letno vizitacijo v soboto in v nedeljo (23. in 24. t. m.) pri Sv. Lovrencu v Newburgu. Pobožnosti bodo v soboto zvečer ob 7:30, v nedeljo ob sedmih zjutraj in ob desetih s sv. mašo trebno. Tudi župnišče še ni zgo-tovljeno in tudi tam je še dolg, vendar g. župnik zaupa v božjo voljo in pomoč. Obračamo se na naše dolenjske rojake, posebno na one iz St. Ruperta in okolice, da se s kakim darom spomnijo svoje nekdanje domače cerkve. Veliko jih je razstresenih po Kanadi in na te bi se potom Ameriške Domovine še posebno radi obrnili. Vsak dar je dobrodošel in bo s hvaležnim srcem sprejet in tudi objavljen v časopisu. S pomočjo teh darov bodo popravili notranjost cerkve, šent-ruperska cerkev je poleg tega Kopalci na obalah Floride, južne Anglije in Portugalske so zelo previdni. Preden stopijo v vodo, si morajo natančno ogledati, od kod bodo plavali, ker je srečanje z morsko kobro boleče, nevarno in včasih tudi u-sodno. Ime morska kobra je vzdevek, s katerim skušamo opisati strupenost sorodnice meduz, kot fizalija. jih ž očesom ne moremo videti. Raziskave strupa, ki ga izločajo te celice, so potrdile mnenje, da je beljakovinskega izvora in izredno močan. Ta strup ne povzroča razpada rdečih krvničk, kot je to pri kačjih strupih, temve deluje na živčni sistem. Po učinkovitosti se lahko primerja s kobrinim strupom, znane [Naprstnik strupa bi v trenutku usmrtil kakih 1000 miši. Edi- ter popoldne ob dveh. Popoldne-^ važen kulturni spomenik) bo tudi sprejem novih udov mI j je v m obljuba za .fine, ki jim je pote- slogu in ima zgodovinsko vred_ klo leto posKušnje. nos^. Zato vas, spoštovani rojaki, v erKvi i ..... , . v „ .imenu g. župnika prosimo, da . west c,I*“dele“.,Vs%p0>arujete v ladder namen. Da- Clevelandu. Za župni-1 b° V,Xl11 P' ‘Z ^ rn.e .pošljite na naslov: V svojem okolju je fizalija ži-1 > bitje iz več delov. Pravza prav je pojem bitje pomanjkljiv, ker ne pove, da je to množica posameznih organizmov. Najlepši del kolonije fizalij je nedvomno slikovita plavut, ki je napolnjena s podobnimi plini, kot jih najdemo v ozraju To je pravzaprav mehurček, ki ga fizalija lahko po volji napihne ali izprazni. Vrh plavuti se razteza napihnjena roža, ki vzdržuje ravnotežje in je podobna okornemu jadru. VjoJičasto-modro-rdeči fizaliji pravijo ljudje v vsakdanji govorici portugalska vojna ladja. Prilastek “portugalska” se bo zdel čuden tistemu, ki ve, da je rojstni kraj fizalije v Mehiškem zalivu ali v Karibskem morju. Zalivski tok pa je v svoji muhavosti zanesel skupine fizalij daleč na sever, tja do južne Anglije. Po pripovedovanju so fizalije prvič opazili angleški mornarji v bližini portugalske obale; plule so v takem razporedu kot galeje. Takrat so jim dali ime portugalske vojne ladje, kar se je ohranilo do današnjih dni. Nekateri strokovnjaki menijo, da skuša fizalija s tem napihnjenim izrastkom tudi izkoriščati veter — torej jadrati. Pozornost velja predvsem nevidni strani, spodnjemu delu plavuti, s katere visijo dolge, na sreča je, da fizalija ne more oddati toliko strupa kot kača. Zato človek občuti le pekočo bolečino, pri daljšem stiku pa se lahko onesvesti. To je seveda odvisno tudi od dovzetnosti. Pri prvi pomoči žrtvi fizaliji-nih tipalk moramo mesto dotika takoj odrgniti z vodo in s peskom. Preostalim bodicam vzamemo učinkovitost z vtiranjem alkohola, bencina ali petroleja. V hujših primerih mora seveda pomagati zdravnik Upravnik okraji sodišč J. iasgay se pripereia Tretjeredniki iz Clevelanda in okolice so obvezani, da se obno- CLEVELAND, O. — Ni prevečkrat priložnosti voliti za človeka, ki je v javni službi 27 let. Tak mož je Emil J. Masgay-Celih 27 let je zaposlen v uradu upravnika okrajnih sodišč. P°' prozorne tipalke, podobne drob- f stopno se je povzpel v tej službi 'do najvišjega mesta. Nanj je bil najprej imenovan, nato Pa J. Slapšak. Gremo v Kanado! Clevland, O. — April gre že h kraju in skoro bo nastopil prelepi maj, Marijin mesec. Za ta mesec imamo v načrtu dve stvari: 8. maja bomo počastili naše matere v SND na E. 80. St., v soboto, 28. maja, bomo pa poromali k nebeški materi v Toronto, k Mariji Pomagaj, ki so ji tam Slovenci postavili cerkev. Bus je že naročen. Vožnja stane $11 tja in nazaj Mrs. Ernestina Perse 1160 Norwood Rd. Cleveland 3, Ohio UT 1-6377 Mrs. Josephine Kovač Ferdo Gospodaric. Za čistost francoščine Francoska akademija je spro- nim nitkam ribiškega nylona ne le po zunanjosti, marveč tudi po namenu. Pri povprečno velikih fizalijah s premerom 12 do 15 cm so tipalke dolge do tri metre, pri večjih pa tudi do 12 metrov. Tipalke so mišičaste in se lahko tako skrčijo, da prinesejo ujete žrtve vse do mnogoterih ust, ki peljejo naprej do prebavnih členov kolonije. Delovanje prebavnih členov sproži posebna snov, ki je v živih bitjih. Če jo izločimo in z njo namažemo filtrski papir ali steklo, žila kampanjo proti nepotreb-.se fizalija skuša tudi s tem hranim tujkam, ki so se vgnezdile niti. v vsakdanji besednjak franco-1 Pogled na tipalko skozi miških listov. Letošnji prvi april kroskop pa nam odkriva skriv-Odpelja-180 določili kot “dan čistosti fran-! nosti. Tipalka je sestavljena iz li se bomo kakor lani ob 5:30 od'coskega jezika”. Takrat bodo več sto celic, ki pikajo in lovijo Sv.’ Lovrenca, ob šestih izpred podelili dve častni nagradi za plankton ali majhne ribe. Pika-Baragovega doma na St. Clair članke pisane v najčistejšem joče celice so približno tako ve-Ave., ob 6:30 pa z E. 185. St. in francoskem slogu. like kot rdeče krvničke, zato izvoljen. Pri demokratskih primarnih volitvah 3. maja se znova poteguje za zaupanje volivcev. Masgay je bil rojen v Clevelandu v novi vseljeniški družini, obiskoval farno šolo sv. Sta-naslava, nato South High, pa se posvetil študiju prava na John Carroll University in na Western Reserve Law School. V odvetniško zbornico države Ohio je bil sprejet 1. 1947. V ponovno izvolitev ga priporoča delavska organizacija, demokratska stranka ter razne druge organizacije in skupine. Uspavalno sredstvo Metodistovski pridigar Jackson Burns v Cedar Rapids, la., si je navil na trak posneto svojo pridigo od prejšnje nedelje. Pri poslušanju je sladko zaspal. NOVA SOLA PRI SLOVENSKI FARI PRE5V. SRCA V BARBERTONU V OHIO XMERI5KA DOHOVINS, Starogorski: ZORI SL AV A POVEST IZ DAVNIH DNI 11 iiiiiiiwwffMiTniwwmwa«Bia«M za tegai ko- “Pol vasi bi dal nja!” Godec pa se je hudomušno o-2rl po Zorislavi, ki se je okle-roke Ljubomirove.. “Ni treba tega, starosta, za-^aj daš lahko samo hčer!” Zorislava je planila h godcu mu zamašila usta z roko, sta-r°sta pa je dejal nekako v zadregi; “Več mi je vredna hčer, kakor pol vasji >’ Godec pa, oprostivši se Zori-s^ave, odvrne: ‘‘Dobro pa vsekakor kupčuješ. Pri mojem pražim vrču, starosta.” Godec je nalašč poudaril “pri ^ojem praznem vrču” in ga po-fdodal po strani, tako da ga je Zorislava takoj hitela napolnit. “Mesto hčerke boš imel vran-Ca' Pri tem si toliko na boljšem, te ponese vranec, kamor se bo zljubilo, ne da bi imel ne-PNlike, kar je to pri hčeri vsekakor drugače, če jo vzameš kam seboj. Prvič ji moraš dati konja. Drugič se ti lahko zgubi in tretjič se zagleda v kakega Mladca. Prvič in tretjič se je že z?odilo, nu, Ljubomir pa naj Sedaj gleda sam, da se mu ne Primeri tisti drugič.” Ljubomir se je glasno nasmehi) Zorislava pa je zardela de-iala: “Molči no, očka!”. Starosta pa je ukazal: “Daj P111 vina, da si zalije želodec!” Nato je pognal vnovič konja v skok. Čila žival je začutila stisk železnih kolen, stegnila Vrat in noge ter zletela kakor Puščica iz loka. Vsi so gledali za starosto, kako je letel po ravnici- Ljubomir pa je s čudenjem vzkliknil: “Izboren jezdec je starosta!” Godec je odmaknil vrč in rekel: “Imel bi se kaj učiti pri Pjem, Ljubomir! Poglej ga, kako ti sedi, bolje, kakor kak mladec, dasi že ni več mlad!” Stražimir je z zanosom opazoval tek in skok vranca, ga zaobrnil in zdirjal na dvorišče. Preskušal ga je in veselil se je 'Lmjno daru, zakaj konj je umel vsak najmanjši namig vajeti in Pzde. Zorislava je gledala očeta z nekakim ponosom hčerke, Ljubomir s ponosom jahača. Godec Pa se jG bolje brigal za vrč, ki 8a je stiskal pod pazduho in kvalil glasno starosto, v srcu pa Ri je mislil: “Čudni ljudje žive na tej zem-Eni ljubijo konje, drugi dekleta. Bedaki! Kakor bi ne ve-^eli, da je največje veselje in Pudost le v vinu. Zoran, Zoran, L si si izbral vsekakor najboljši del; TAKSI TAK, KAKRŠEN JE! Pod tem naslovom je prineslo 6. marca ljubljansko “Delo” zanimivo reportažo o ljubljanskih taksijih. Ponatis naj bi služil v dobro vsem, ki potujejo v Ljubljano in bodo tam imeli opravka s taksiji. Založijo naj se s potrpežljivostjo in dolarji! V dobro naj služi tudi tistim, ki zabavljajo nad našimi taksiji. Vsak bralec si pa lahko kar sam ustvari sodbo o tej zanimivi “pridobitvi narodno-osvobodilnilh bojev.” — Taksi! — Halo, taksi! Z ljubljanskimi taksiji je križ, ker se ti vrte vedno pred nosom, le takrat jih ni, kadar jih potrebuješ. Takšne in podob- z reg. tablico S-1845. Vožnja je trajala okrog 5 minut. Račun: 500 dinarjev. Izpit: odlično V ponedeljek ob 14. uri smo izvedli nov načrt. Z dveh telefo — Ne vem, . . . Bil sem že '.taksijem odšel peš od železniške tam, toda s taksijem in se ne postaje do ulice, ki blizu stare spominjam več točno! cukrarne povezuje Poljanski na- sledilo je premišljevanje in!sip s Poljansko ulico. Za pot je iskanje po zemljevidu Ljubija-! potreboval dobrih 16 minut, prihranil pa je 500 dinarjev. ne očitke slišiš v Ljubljani sko- nov smo klicali hkrati; eden v vspenjal vranec, starosta pa je ležal na trati ve§ okrvavljen. Dasi godec za hip ni mislil nič, je vendar planil kvišku in zaklical z obupnim glasom: “Starosta . . .” V tem je Ljubomir pokleknil m dvignil starca, Zorislava pa ga je objemala in klicala: “Oče . . . oče . . .” Godec je planil skokoma naprej. Videl je krvave pene na ustih staroste in .mrtvaško-bledi obraz. Oči so bile zaprte in zamolklo hropenje je prihajajo iz prs. Zorislava pa je klicala venomer z žalostnim glasom: “Oče, oče ...” Godec se je zavedel prvi. “Po vrača! ... Pri Kristu! ... Po vrača!” Nato se je obrnil in jel vpiti: “Hej, urno sem, vsi . . . hej, da bi vas bes, lenuhi! ...” Služabniki in služabnice so prihiteli od vseh strani m godeči Ljubljani) Opazovaia in bele-1čakala pet minut. Šoferja taksije kričal, kazaje na trato: j|ila v ponedeljek zvečer je ak- ja nista vedela drug za drugega. Ponesite |-..a stekla< ' Prvi je parkiral na dvorišču Klici v prazno nasproti gostilne, drugi pa ob Ura je bila 20.05 minut. Na te- cesti, lefonskem številčniku se je od- Nazaj grede sem vprašal so-vrtela številka 21-463. Onkraj ferja, zakaj avtomobili nimajo govoreče žice je v poslovalnici taksimetrov. “Avto-taksija” v Kidričevi ulici Veste, se ne obnesejo. Taksi-telefon zvonil zaman. metri, ki jih imamo, so že stan Pet min« kasneje smo klicali ‘n sploh ne kažejo pravilno. “Avto-taksi” v Slomškovi ulici. - V Zagrebu Jih ,ma]o, kaj-Taksi bi potrebovali prce h^ da imajo sim! —Izpovedal sem zeljo, ko ...__. . ,_____vuu zahreščalo v telefonski slu- p° dvajsetih minutah smo bil, spet pred Trgovinsko zbornico. sa L Izpit sta opravila oba odlično, - Ja, veste, sedajle ga pa m! L.^ .zafačunala sta oba enako Mejdun, ko bi bili malo prej poklicali, bi ga še dobili. Kdaj bo raj za vsakim vogalom in kdo ve, če navsezadnje ti očitki le ne izzvene malce krivično. Škbda je izgubljati besede in razpravljati v prazno. Zato smo sklenili, da se bomo sami prepričali, kako je s tolikanj “oklevetani-mi” ljubljanskimi taksiji. Naša akcija, ki smo jo izvedli minuli ponedeljek in torek, naj torej odgrne zaveso nad labirintom ljubljanskih taksijev. Naša reporterja sta dobila lahko nalogo: ob različnih urah in z različnih krajev naj bi poklicala taksi, se v krajših vožnjah peljala poslovalnico v Kidričevo ulico, 'drugi v državno podjetje v Slomškovi ulici. Obema smo naročili naj pripeljeta, spet v Beethovnovo ulico — pred Trgovinsko zbornico. Dogovorjeni smo bili, da se oba, vsak s svojim taksijem, zapeljeva do gostilne Češnovar na Dolenjski cesti. Pred trgovinsko zbornico sta pripeljala skoraj oba taksija obenem. Prvi je odpeljal S-18614, za njim pa avtomobil z reg. tablico S-1846. V gostilni Češnovar sva po- ne. Šofer je v seznamu to nesrečno ulico res našel, na zemljevidu mesta pa ne. Mučil se je in mučil, toda brez uspeha. — Veste, najbolje bi bilo, če bi šel vprašati kolege. — V redu . . . In peljala sva se v Kidričevo ulico. Zopet čakanje. Nazadnje je šofer le prišel z veselo novico, da je zvedel, kam mora peljati. Pri klavnici na Poljanski cesti pa je zopet začel iskati. Ista ulica, ki je mislil, da je Ži-vinozdravska, je bila namreč Potočnikova. Po kratkem križarjenju je z veselim obrazom, s srečo Krištofa Kolumba ob odkritju Amerike le našel zaže-Ijeno ulico. Ura je bila točno deset. — 500 dinarjev, prosim. — Izvolite! Odiseja se je končala in modri Kapitan S-156 je odpeljal. Po Do iste ulice smo se peljali tudi popoldne ob 17.45. Šofer taksija S-1846 tudi ni mogel sam uganiti, kje bi bila “ta presneta gasa”, kot je sam dejal. Zato je zapeljal do miličnika na prelazu na Titovi cesti, ki je menil, da bi ta ulica utegnila biti v bližini Tabora. Med dežjem in nevihto se je zopet začela odisejada po ljubljanskih ulicah. Naposled smo le prispeli na cilj. In kaj menite, koliko smo plačali? Sto dinarjev manj kot dopoldne — torej “le” 400 dinarjev. Glas vpijočega v puščavi — 31-576? — Da, “Avtotaksi” — Slomškova ulica. — Prosim vas, da takoj pošljete voz v Mariborsko ulico, ker . . . — Žal ne moremo . . . Poslušajte, nujno moram v ulici se je že sprehajal tovariš bolnišnico! iz uredništva, ki je istočasno s — že, toda našega voza ni do- /z “Kaj gledate? . staroste v hišo, a varno! Pobil se je . . . nevarno . . . smrtho! Potem pa po vrača!” Služabniki so planili naprej, služabnice zagnale vik in plač, da se je godec, kateremu se je vrnila hladnokrvnost, razsrdil: Kaj tulite?” Nato si je otrl oči in zamrmral: “Ovca ga je poljubila! . . . Ej, Stražimir, mladi mrhi se ne sme verjeti! Prevari te, kakor muhasta deklina ljubimca!” Stražimir pa je med tem raz-lahal konja in odpenjal jerme-ne Pri sedlu. Godec je še enkrat zaklical in clvignil vrč: ^zboren jahač je starosta! ^oga leta!” zadovoljen, da je vendarle hiodrejši od vseh starost in voj-v°dičev, je nastavil vrč, zatis-^ oči in pil. Ali kakor bi ga Mknila kača, je pustil vrč, iz uLl oči in zazijal. Začul se je harnreč votel udar, nato krik in V ^eiP je videl godec, kako se je Pittsburgh, pa. Takrat, ko je Stražimir odpenjal jermenje pri sedlu, je moral priti s čim ostrim konju do občutnega mesta in vranec se je vsled bolečine ali ščegetljivosti vspel in udaril starosto s kopitom v prša. Bilo je to storjeno trenotku, da sploh ni mogel opaziti niti Ljubomir, ki je gledal starosto pri tem. — Služabniki so prenesli gospodarja na ležišče. Zorislava mu je močila prša in glavo s hladno vodo, a oče se ni zavedel popolnoma. Spregledal je za hip, kakor je pač vplivala hladna voda, in zopet zamižal. Zraven je stal godec in ni vedel, kaj bi svetoval, ampak se venomer oziral, če že ne prihaja vrač, po katerega je odjezdil Ljubomir. Služabništvo je stalo krog postelje in nikdo se ni menil zanj, niti godec, ki ga je sklical tolikim hrupom. Toda zdajci jih je pogledal: Videč, da so vpirali vsi radovedne oči na gospodarja in si tu in tam brisali solze, se je vznemiril in dejal: “Kaj stojite? . . . Kaj gledate? ... To ne prebudi staroste! Idite, če treba, vas pokličem!” Služabništvo se je odstranilo, zunaj pa se je čul glas Ljubo-mirov: “Urno, Pribin, zakaj tre-notek je življenje.” Nato je vstopil z vračem. Vrač Pribin je pretipal starca obraz se mu je nabral v res ne gube. “Ali je hudo,” je vprašala s tihim glasom Zorislava. (Dalje prihodnjič) ZXXXXXXXZXXXXXXTi C XXX XXX 7 bEST WISHES TO THE NaTIonAl SLOVAK SOCIETY OF U.S.A. Their 70TH ANNIVERSARY; • »Reaping & Foundation Planting j . Evergreens , types nursery stock , f^LL TYPES LAWN PRODUCTS FERTILIZERS AND INSECTICIDES CITY VIEW NURSERY Connellsville, Pa. MArket 8-6662 (80) Re-Nu Auto Body Ce Popravimo vaS avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenvilie 1-3830 982 East 152nd Street -rTTTTTTTTTTTTTTTTTTinr*"*" Carst Memorials I Kraška kamnoseška obrt I 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV prišel nazaj? Res ne vem. Na Dobrovo je peljal. — K&j imate samo en avto? — Ja, samo enega. Čudovito! Še zadnji poizkus. V telefonskem imeniku je še ena številka avtotaksija, in sicer nočna služba — železniška postaja. Tokrat klici niso bili zaman. — Kam naj pripeljem? — Čakal vas bom pred Trgovsko zbornico v Beethovnovi ulici 10. — Čez štiri minute je avto pripeljal in hip kasneje že peljal mimo železniške postaje do Čufarjeve ulice. — Ste zasebnik? — Da, nekaj podobnega. — Klical sem že državno podjetje, v Slomškovi ulici, pa se ni nihče oglasil. — Eh, z državnimi ni nič! Po štirih minutah smo bili na vogalu Čufarjeve in Kotnikove ulice. Račun: 300 dinarjev! (za približno 1,200 metrov vožnje, op. p.). Oprostite, bi lahko dobil račun? — Račun? Veste, bloka nimam s seboj. Pridite jutri v našo pisarno, pa vam ga bom napisal. Pol ure čakanja—prijazen šofer Ob 22. uri in 30 minut smo klicali vratarja “Elektrotehne” Kotnikovi ulici. Nočna služba železniška postaja je molčala. Po petminutnem zvonjenju se ni nihče oglasil. Še enkrat smo poizkusili. To pot smo klicali spet “Avto-taksi” v Slomškovi ulici. Pravkar je odpeljal na Bellevue. Ampak če malo počakate, bo kmalu prišel. Kar pred hišo počakajte, bo kmalu tam. In res je prišel — točno po 29 minutah! __ V česnikovo ulico, prosim. — Aha, že vem, kje je! V Šiški, kajne? Šofer je bil prijazen, vljuden. Vozil je hitro, toda previdno. Ko sem prosil za račun, ga je napisal brez besed. — Takole, malo več stane, veste, moram računati še vožnjo nazaj! — je rekel vljudno, ko mi je izročil račun. Avto Fiat-1400 — “le” 600 dinarjev. Odisejada po ljubljanskih ulicah Železniška postaja, ob pol desetih dopoldne. — V vlogi tujca s kovčkom v roki sem takoj po prihodu “orient-expresa” iz Zagreba poiskal edini taksi in pokazal listek z naslovom “Živi-nozdravska ulica”. — Kje pa je ta ulica? — se je ^ popraskal šofer za ušesi. GLASUJTE PROTI Zahtevam Clevelandskega šolskega Odbora za Fantastična Obdavčenja 3. maja! ČE BODO TI DODATNI DAVKI POTRJENI, BO VAŠA DAVČNA MERA NAJVIŠJA V ZGODOVINI MESTA CLEVELANDA! Glasujte PROTI tem zadevam! Zvišale bi Vaše davke za 16% v 1961 in 19% v 1962! (Zveza Zemljiških Interesov je vedno podpirala zadostne vzgojne programe in jih bo tudi v bodoče, toda je .prepričana, da $36,800,000, ki jih hoče Šolski Odbor, je preveč za tako kratek čas.) Federation of Realty Interests Henry DuLaurence, Pres. 788 Union Commerce Bldg. ma . . . Kaj, ko bi poizkusili kje drugje, na primer na 21-463! (Avtotaksi v Kidričevi ulici, op. p.). Po desetminutnem čakanju je taksi S-18614 prispel. — Prosim vas, da pohitite! Prijatelj se je ponesrečil. Počakal sem nekaj minut na kliniki v Njegoševi ulici in nato po kratki vožnji izstopil pred Delikateso na Cankarjevi ulici. — 700 dinarjev, prosim! Včasih se zgodi, da so reševalni avtomobili vsi na vožnji. Zato ob manjših nesrečah za prevoz v bolnišnico uporabljamo taksi. Zanimalo nas je, koliko časa bi potrebovali za prevoz v primeru, da ne bi mogli priklicati reševalnega avtomobila. Zato smo ob pol treh ponoči poklicali vse avtotaksije. Vendar pa smo čakali zaman, ker se za zvonjenje telefonov ni nihče zmenil. V. Č. in T. F. ------o------- Dejstva so drugačna Pisatelju Salihu Salmanu so v Bagdadu v Iraku oplenili lopovi hišo, ko je bil on zunaj in razpravljal s prijatelji 0 svojem zadnjem delu “Tatov ni več.” Ženske dobijo delo Dekleta in ženske 17 let stare in več za delo v pralnici za pregibanje rjuh in prevlek za blazine. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (80) MALI OGLASI Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) v steklenicah, kangljicah ali nastavljeno . . . ne morete prekositi okusa z ognjem varjenega STROP’S! Hiše naprodaj Dve hiši, vsaka za 2 družini, ena po 5 sob, druga po 4 sobe, na širokem lotu v središču sv. Vida naselbine. Novo dekorira-no. Dohodek $3,000 na leto, 4 plinski furnezi, 4 avtomatični vodni grelci, 3 garaže. Prodaja in če potrebno financira lastnik. Pokličite za informacije IV 1-8952. (81) Stanovanje iščejo Družina z dvema otrokoma išče pet ali šest neopremljenih sob. Kličite EN 1-6144. —(80) Avto naprodaj 1957 Buick, 4 vrata, Hard Top Super”. Nobena pametna ponudba zavrnjena. Kličite RE 1-9248. (80) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica, zgoraj, na novo dekorirane, se oddajo na E. 60 St., blizu cerkve. Kličite UT 1-9195. (80) Food Market naprodaj Mesnica, sušilnica, grocerij-ska trgovina, vino in pivo za ven, vse živežne potrebščine. Lepa prilika za dobrega mesarja. Se proda poceni na 4110 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. -(82) m... >;. Ugotovili boste, da ni bolj okusnega piva kot Stroh’s, bodisi v steklenicah, kangljicah ali nastavljeno iz sodčka. To pa zaradi tega, ker je od vseh ameriakih piv edino Stroh’s varjeno nad direktnim ognjem. Zato uživajte Stroh’s, pivo z lažjm, mehkejšim, bolj osvežujočim okusom. UGAJALO VAM BO SEDAJ PO LOKALNIH CENAH America’s only fire-brewed beer ...fire-brewed at 2000 degrees! JE LAŽJE!The stroh B^ewer,'Company’0etroit 26, Mich' Stanovanje se odda Šest lepih, na novo dekorira-nih sob, zgoraj, lep porč, kopalnica in gorkota, se odda odraslim na E. 61 St. Istotam se oddajo štiri lepe sobe spodaj, plinski furnez, kopalnica, starejšima zakoncema. Za oboje vprašajte na 1258 E. 61 St. zadaj. —(80) Soba se odda Lepa moderna velika soba se odda 1 ali 2 dekletoma. Prost vhod. Kopalnica. Blizu E. 69 in Superior. EN 1-1215. (81) Naprodaj Bungalow s 3 spalnicami in 2 kopalnicami, plinski furnez, v dobrem stanju. Na Huntmere Ave. Kličite KE 1-8018. (81 > V najem Oddajo se 4 sobe in garaža na School Ave. Kličite IV 6-0339. AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTIi i Junakinja iz Štajra Zakaj je katoliško praznovanje lepše in ljubeznivejše? Ves nejevoljen je začel jezditi po trgu gori in doli. Čuj, od obokanih vrat mestne izmed trnovskih odposlancev, na vsak način pa je Oger: nosi huzarsko kamižolo in žametast plašč, strumni, črni lasje pa so mu spleteni v kite. “Služba božja bo kmalu mi- dovolite, bom v cerkvi izprego-jkalvinskega pridigarja, naj gre voril o opravičenju, ne da bi ža- na lečo, ker so luteranske cere-lil luteransko vero, saj sta obe monije že minule. Firdo Pal se je spoštljivo priklonil in je kakor senca smuknil skozi vrata; za njim na desno sta kakor dva dobra prijatelja stopala grof in sodnik ter sta prav živahno kramljala v latinščini. Grof je poklical hčerko na svojo stran, toda ni ga slišala, temveč je z nežnim, ljubeznivim glasom vprašala stotnika, ki je zopet za- veri posestrimi, ki se ljubita med sebojj. Nas li morda gospodje zaničujejo?” Henrik je zamajal z glavo: “Kaj še. Saj je bila tudi moja mati kalvinka. Toda jaz ne smem dovoliti. Poklical bom iz cerkve svojega očeta.” Henrik je skočil s konja. Sed-mojgraški grof je na tihem za- ampak sin Marijin. V svoji napačni cerkvi se katoličani zde, da so polni Jezusa, pa so brez njega. — Luteranskega stotnika pred cerkvenimi vrati je minila pobožinost. T^e, to ni pozdrav njegove matere iz dežele blaženosti, tako ni nikoli govorila. In ako bi bili vsi katoličani taki, kakor je rekel ta mož, pa vendar ena ni taka. Ena, sladka, mala svetnica iz Štajerdorfa . . . Ravno nasprotje je od tega, kar je ta-le rekel: Odkritosrčna, nedolžna kakor sveža lilija, brez vsake zvijače in hinavščine. Pridigar v cerkvi je končal in v temnih valovih je valovalo | ljudstvo iz cerkve. Spredaj stopa kraljevsko dostojanstveno sodnik Hendel, na njegovi desni koraka grof Štefan Betlen, na levi pa lepa Betlenova hčerka Druzijana. Kakor dva kralja, ki sta polna skrbi za blagor svojega ljudstva, (Dalje prihodnjič.) mlasknil ž ustnicami, ha, to je jahal konja: krasen dečko. Obenem se je na-1 “Gospod stotnik, li ne pojde-novo razmaknil srebrni zastor te poslušat naše pridige?” hiše sem prihaja peketanje nula,” je odvrnil Henrik ozi-j konjskih kopit. Skozi vrata je rajoč se skozi cerkvena vrata;' na smolnatočrnem, rdeče uzda-. ravno sedaj delijo kruh. I nem konju prijahal mož, v obraz j “Me veseli,” je rekel tujec in rjav kakor Turek. Sledili so je pokazal cel zid snežnobelih mu štirje suličarji. Jezdil je zob, “tudi mi smo protestantje' počasi in se je oziral na vse stra- (in sicer spoznavamo kalvinsko ni. Za njim je skozi obokana j vero. Imamo s seboj svojega vrata pridrdral voz, ki so ga pridigarja. Upam, da bomo sme-spremljali suličarji. Voz je bil li v tej cerkvi obhajati kalvin-po svojem bogastvu in sijaju po- |sko službo božjo jaz sem brat doben cesarski kočiji in je bil sedmograškega kneza, Štefan rdeče kočije, iz katere je zdrknila čudovito lepa deklica, pogladila je konja za nos in je na- Henrik je zamajal z glavo in je smehljajoč se rekel, da mora paziti pred vrati, da prenapeti to s prijetnim korakom stopila t luterani ne pobijejo oken. proti jezdecu na vrancu in mu je s čistim glasom rekla nekaj besedi. Druzijano je močno jezilo, da noče v cerkev. Napelal je ustnice ter je vrgla nazaj svojo ka- preoblečen z rdečim usnjem. Okna so bila zastrta s srebrnimi Betlen — grof.” Henrik Hendef je ostrmel: to zastori, na kozlu pa sta sedela ^ je Betlen! Brat slavnega in raz-dva ciganska dečka in sta igra-, vpitega Gaborja, ki je gospodo-la eden na tamburico, drugi pa | val nad vso Transilvanijo. Bil na citre. V voz so bili vpreženi j je bolj podoben roparskemu po~ Strelci so stegovali vratove in kor jz temne slonove kosti iz-se debelo gledali — hej,, to je rezano glavico, okoli katere so čedno dekle! —Toda mladi stot- Se ovijale svetle, bakrenobarve-nik jo je komaj mimogrede po- ne kite in jo je pokrival škrla-gledal; mlada lepotica je to ta- tast klobuček s čapljinim pere-koj opazila in je namrdnila ust- som; iz nekoliko mongolsko na-* nice. Ogrski grof jo je s sladki- poševnih, pa vendar čudovito mi besedami poklical k sebi in krasnih oči je poslala karajoč ji pogladil podbradek ter svil-'pogled mlademu stotniku. Ljub-nate lase, ona pa je pokazala na ko, zapeljivo se zibajoč v kolkih stotnika, ki je visok in ponosen |Sprern]jana od sto in sto očara- štiri konji, ki so bili na glavi, na hrbtu in na stegnih tako čudno umetno poslikani, da so bili podobni krilatim levom. Voz je obstal pri vratih deželne hiše. Jezdec jej pridirjal do stotnika Henrika in ga je vprašal v slabi nemščini: “Se je-li že začela služba božja? Zdi se mi, da je ravno sedaj pridiga?” Henrik je s hitrim pogledom premeril tujca s svojega rdečega žrebca doli. Li ni to1 eden CHICAGO. ILL. FEMALE HELP WANTED CASEWORKERS — IMMEDIATE OPENINGS Professionally trained for service to children in Fosterhome and an institution serving 68 children. Infancy to 14 placement of Pre-School children urgently needed. Salary glavarju kcjkor knezu. Stefan Betlen je ponovil svojo prošnjo: “Sme li pridigar, ki, ga ima- j mo s seboj, v tej cerkvi opravi- ^ ti službo božjo?” Henrik je odgovoril: “Jaz te-^ ga ne morem dovoliti, sem sa-, mo vojak 'štajerskega sodnika I Hendel na. Vprašajte ga, moj oče je in je sedaj v cerkvi.” “Kaj pravite?” je grof visoko hamršil obrvi. “Vaš oče da je slavni Hendel, ki kuje izvrstne ' meče? Čast mi je, velika čast.” Henrik se je na lahno nasmeh-Ijal. Ha, kuje meče, oče dela še večje reči. Oger pa se je režal, in kazal zobe: “Tudi sin je krasen dečko! Čudovite meče je napravil Hendel ža kneza, mojega brata . . . vam-li smem pokazati svojega pridigarja?” Potegnil je izpod kami-žole koščeno piščalko in je zapiskal nanjo. Tedaj so se odprli srebrni zastori kočije, ki so jo vlekli čudni izginil v cerkvi, in je vprašala v tujem jeziku: “Oče, kdo je to?” nih moških oči je šla počasi v cerkev. .Sramota — črnooki gospod ni skočil s konja in ni te- Jezdec na vrancu ji je s konja kel za njo. Redej, grof Karoly doli pogladil kite: “To je pleme- in drugi bi bili v polni opravi nitaš iz Štajra, visok gospod, drvili čez močvirje, če bi jih bi-dete moje. Njegov oče kuje me- ia 'z druge strani pogledala, kače in ima denarja kakor sena.” kor je sedaj tega-le . . . Mala deklica je rekla: “Kako V cerkvi je kalvinski pridigar criuureii uigciin.y J i j~ from $5,100 depending on qualifica- konij jn jz kočije je smuknila tions and experience. Maintenance ’ , . -i Drj_ available if so desired. Plea-e senca moža, ki je nosil dolg pn write, apply, or wire Mr. Gene B. digarski plašč in črno čepico na H /T • „ TA i T’Or'int* _ . «▼ y ______-wo 11 Meier, Executive Director. CHILDREN’S HOME OF ROCKFORD 631 N. Longwood St., Rockford, 111. REGISTERED NURSES WANTED glavi. Na suhem podbradku mu je migala redka kozja brada. , —- Iz daljave sem je bilo še sli- fl^.šati molitve in petje katoliške procesije, toda ciganska dečka sta nakrat veselo in poskočno Trained Nurses registered or eligible for registration in Ohio for work in the Hospital Unit of the Orient State Institution, 7 miles south of Grove City. SALARIES $315 to $400 per Month. Higher salaries possible depending on qualification. Write or call Personnel Office ORIENT STATE INSTITUTE ORIENT, OHIO (?2) zaigrala, da sta preglasila petje katoličanov. Kalvinski pridigar se je globoko priklonil Henriku rekoč: “Moje ime je Firdo Pal, oznanjujem pravo vero. Ako gospod CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DOMESTIC HELP TAVERN AND RESTAURANT — S.W. Est. over 30 yrs. Gd. neighborhood. Bus. With or without bldg. 7 rm. apt. up. Air cond. 2 car gar. New elec, kitchen. Call VI 7-8196. (80) MAID—Pleasant home in Oak Park. Light housework. No laundry. Good cook. Thursdays and Sundays off. Lovely room with TV. Small family with two school children, must furnish good references. Call RA 6-7428. Olga. • (79) HELP WANTED MALE TOOL & DIE MAKERS Excellent Working Conditions. A MODERN TOOL ROOM IN OUR MODERN SUBURBAN FACTORY AND CAFETERIA. We Are Not a Job Shop. A long range career for skilled craftsmen, 52 weeks a year. Internationally Known Manufacturer of Business Machines. GENERAL BINDING CORF. 1101 Skokie Highway, Northbrook CRestwood 2-3700 (81) Izvolite FRANK R. POKORNY lepo hojo ima. Redej, ki me za^ej svojo pridigo. Henrik je snubi, je grof, pa hodi kakor pre^ vrati jahal gori in doli ter osel. Ta gospod pa hodi čisto je ujej nekatere besede, ki so ga drugače. Gotovo zna tudi pl®-J mikale. Ustavil je konja ter je sati. Je-li že pokončal kakega prislu.gk0val. Turka? Pridigar je govoril o čisti veri, Ogrski grof se je smejal. Te- ^ iep0ti božjih otrok. Henriku ga ne vem, toda denarja ima ka- je kipelo srce; bik) mu ^ ka_ kor listja in trave. kor bi prihajali iz daljave slad- Skozi velikanska gotska cer- ^ jokajoči se pozdravi materei kvena vrata sta ponosno stopila č vero je sedaj Firdo Pai ven štajerski sodnik in njegov, na Dunaju s p0Čet- sin Hemik. ka je mož govoril čisto dostoj- Ko jih je sedmograški grof Toda žal! Kmalu je tudi on videl prihajati, je stopil s konja, |začel psovati katoličane; peneč vrgel je nazaj svoj plasc, po-' se od in ^ jih ie obdol_ zdravil v latinskem jeziku m ( ževab češ( da'so p0pačili in os_ predstavil sebe: Štefan Betlen, | krunili podobo Jezusa Krista; ogrski grof; nato pridigarja: da njih ^ n. yeč božji ^ Firdo Pal, Saksonec, luc svete-j ga bogoslovja; nazadnje deklico: Druzijana, moja edina hčerka. Nato je z: občudovanjem slavil štajerske može in meče ter je izrazil svoje veselje nad tem, da se na Dunaju, obhaja protestantovska služba božja. Hendel je odvrnil; “Vaš pridigar lahko govori na naši leči, samo ne sme žaliti naše luteranske vere. Ne izključujem Kal-vincev iz naše cerkve, ker vem, da bomo z združenimi močmi zmagali našega skupnega dednega sovražnika.” Grof Betlen pravi: “Koga misli Hendel, Turka?” Sodnik je rekel: “Rim — to je naš skupni sovražnik, ki sta ga pobijala Luter in Kalvin, četudi vsak po svoje.” Zamišljen je posluš'al grof in je Kalvinovem imenu položil roko na svoje srce. Grofova hčerka Druzijana je s svetlimi, črnimi očmi poželjivo opazovala mladega stotnika in je takoj zaznala, da je za glavo večji kakor njen odslovljeni ljubimec Redej in da ima veliko bolj fine poteze; na obrazu kakor njen sedanji častilec grof Karoly, da ima širše prsi in plemenitejšo hojo. Sodnik Hendel je sedaj pozval County Recorder Priporočan od: • CITIZENS LEAGUE • CLEVELAND PRESS X | Frank R. Pokorny DEMOCRATIC PRIMARIES MAY 3rd GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.13 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6306 Moderno nodjetie — Zmerne cent Šole Ne Morejo Ostali Odprle Brez Vaše Podpore! GLASUJTE ZA CLEVELANDSKE OTROKE Naredite “X” ZA obojno šolsko obdavčenje ZADEVI (ISSUES) 2 IN 3 PRIMARNE VOLITVE V TOREK, 3. MAJA Zadevi 2 in 3 odobruje CITIZENS LEAGUE CLEVELAND AREA CHURCH FEDERATION CLEVELAND AFL-CIO CUYAHOGA COUNTY DEMOCRATIC ORGANIZATION Citizens Committee for Better Schools 722 The Arcade i Cleveland 14, Ohio REPUBLICAN PARTY LEADERS MRS. RICHARD J. POWELL, Chairman CLEVELAND PRESS T. W. WALTERS, Treasurer 1923 1960 JVaznanilo in Zahvala Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu in nikoli pozabljenemu sinu, bratu, očetu, soprogu in stricu Emil Donald Murgel Previden s .sv. zakramenti za umirajoče, je zaspal v Gospodu 19. februarja 1960 v Crile veteranski bolnišnici. Naš dragi pokojnik je bil rojen v Clevelandu, Ohio, dne 13. junija 1923 leta. Pogreb se je vršil 22. februarja 1960 iz Zak rajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je opravil pogrebno sv. mašo Rev. Victor J. Cimperman. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo ter ondi položeno k večnemu počitku. Prisrčna hvala nečakom pokojnika in Dick Foniku, ki so nosili krsto, ter nečaku Robertu Jarcu za ganljive častne vojaške pozdrave. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor J. Cimpermanu za opravljeno sv. mašo in druge pogrebne molitve.' Iskrena hvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko krasnih vencev in z hji-mi ozaljšali mrtvaški oder. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Prisrčna vam hvala! Najlepša hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago in tako omogočili mnogim, da so se udeležili pogreba in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naj Bog stotero poplača! Prav lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit in molit za mir in pokoj njegove duše, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in sv. maše ter spremili pokojnika na pokopališče. A Ti, ljubljeni sin, brat, oče in soprog, poči vaj mirno v Tvoji rodni zemlji. Lahka naj Ti bo domača gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje v nebesih. Hvala lepa Mr. Franku Kebe, ki je prišel iz Beech Grove, Indiana, k pogrebu. Naj bo izrečena naša topla zahvala vsem za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno, kakor tudi vsem, ki so nam kaj dobrega storili v času naše bridkosti ob izgubi ljubljenega pokojnika. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Zakrajšek za tako vzorno vodstvo pogreba in za vso postrežbo, ki smo je bili deležni. Posebno hvalo pa naj prejmeta svaka pokojnika, Louis Fink ml. in Gordon Miller, ki sta storila toliko dobrega v času njegove bolezni in v zadnjih urah. Če se je vrinila kaka pomota, prosimo, da nam oprostite, in bodite overjeni, da se vam vsem prav iz srca lepo zahvaljujemo za vse, kar ste nam dobrega storili. Pomladansko sonce sije, ptički se oglašajo, skačejo z veje na vejo. “Kje je Emil?” vprašajo. Žalujoči ostali: Emil v grobu mimo spi in se več ne prebudi, dobri Bog naj mu bo plačnik gori v srečni večnosti. MARY MURGEL, mati DORIS, soproga; JOHNNY, sinček STEFANIE MILLER, CAROLINE FINK, VERA JARC, EMMA JERIC, EMILY JARC in LILLIAN CIANCIBELLI, sestre NEČAKI in NEČAKINJE ter SVAKI. CLEVELAND, OHIO, dne 21. aprila I960. Pomladanski koncert pevskega zbora “SLOVAN” v nedeljo 24. aprila 1960 V AMERICAN JUGOSLAV CENTER AUDITORIJU 20713 RECHER A VE., EUCLID, OHIO. Začetek ob 4:00 P.M. — Vsi vljudno vabljeni. Po koncertu domača zabava. Igra Grabnarjev orchester.