PRIMORSKI DNEVNIK je začel . izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra-1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945' pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 151 (12.783)
Trst, sobota, 27. junija 1981
n o o- g ^ o o c 5
a) r o m x z ~	>	s-
o O 57 ^ - r t-ci> z o
M
r_
m
I
Z
u.
}~i
h:
Z
!—I
5
9
0
)
"'j
o
•>0
3>
r-’
V državi ni še nobenega izgleda, da bi med obema stranema stekla pot ^ ..*ja
Južnokorejska policija s silo zatrla včerajšnje protivladne demonstracije
Množične manifestacije so včeraj bile v
vseh južnokorejskih mestih - Kirn Dae Jung spet v priporu
SEUL Politično vodstvo Južne Koreje se je očitno odločilo, da se bo postavilo po robu naraščajočemu ljudskemu odporu z nasiljem, le tako si namreč lahko razlagamo vesti, ki nam prihajajo iz Seula. V Južni Koreji zato zaenkrat res ni videti prostora niti za pogajanja o ustavnih reformah, kaj šele za sklenitev sporazuma o- narodni spravi, ki si ga v vladnih krogih toliko želijo.
Kot znano so se v zadnjih dneh le porodila upanja, da bo vlada klonila pritisku javnosti, množičnim demonstracijam in »navodilom« Reaganove administracije, ter da bodo tako stekla pogajanja med predsednikom Chun Doo Hwanom in liderjem opozicije Kirn Young Samom. Politična veljaka sta se tako v sredo v predsednikovi palači sploh prvič sestala, vlada pa ni sprejela bistvenih političnih zahtev opozicije in je le pristala na zahtevo po osvoboditvi večjega števila aretiranih med pouličnimi izgredi iz zadnjih dveh tednov. Vladni odklon je bilo sicer tudi pričakovati, saj Chun Doo Hwan ne bi mogel nikoli dovoliti, da bi novega predsednika volilo ljudstvo, v tem primeru bi bili namreč vladni kandidati obsojeni na poraz.
Takšne so bile torej okoliščine,, ki so privedle do včerajšnjega dne, ko je opozicija oklicala »veliki miroljubni pohod za demokracijo« in je pozvala vso prebivalstvo, da se zgrne na ulice in s tem dokaže svoje nasprotovanje vladni politiki in predvsem nedemokratičnemu imenovanju predsednika republike.
Tako se je tudi zgodilo. Ob 18. uri po krajevnem času se je stotisoče Juž-nokorejcev zgrnilo na ulice vseh mest države. To niso bili, kot doslej, pretežno študentje, demonstrali so namreč vsi družbeni sloji, trgovci, gospodinje, delavci in uradniki. Z ramo ob rami so kričali protivladna in protiameriška gesla ljudje vseh verskih prepričanj. Uspeh opozicije je bil jasen, v nekaterih mestih pa je dobil celo spektakularne razsežnosti; v mestu Kwangju, ki šteje 900 tisoč prebivalcev, je bilo na ulicah 300 tisoč ljudi in je mesto skoraj povsem v rokah upornikov. Očividci pričajo, da se je center Seula spremenil v pravo bojišče in stotisoči demonstrantov so pozno v noč ostali ob katoliški katedrali četrti Myong-Dong, kjer je od samega začetka prava »duša« upornikov. Iz Južne Koreje medtem tudi prihajajo novice o hudih spopadih med vojsko in demonstranti.
Istočasno je vlada sprožila široko represivno akcijo in je v to angažirala 60 tisoč policajev, samo v Seulu jih je bilo 25 tisoč, ki so s solzilci razpršili demonstrante in niso dovolili, da bi ustvarili enoten sprevod. Vlada se je odločila, da bo na vsak način ovirala manifestante, v skladu s tem načelom so tako policaji Kirn Young Sama in 200 drugih voditeljev opozicije aretirali kar med manifestacijo. Kirn bi moral voditi manifestacijo in bi moral govoriti na množičnem ljudskem shodu. V ta okvir gre tako tudi postaviti sklep o ponovnem hišnem priporu za Kirn Dae Junga, karizmatičnega zgodovinskega predsednikovega nasprotnika. Slednji bi si verjetno že zaslužil mesto v Guinessovi knjigi rekordov: odkar se je leta 1984 vrnil iz izgona v ZDA je že petinpedesetič v hišnem priporu.
Kaj pa meni južnokorejska vlada? Predsednik Chun Do Hwan je potrdil, da namerava rešiti krizo v državi s pogajanji in je z dokajšnjo dozo dvoličnosti zatrdil, da ne bi rad posegel v dogajanje s silo.
Medtem se v mednarodnih športnih krogih vedno bolj vneto sprašujejo o umestnosti prirejanja olimpijskih iger v takšnem vzdušju. Namesto Seula se je že prijavilo medtem več mest...
Kim Young Sama so aretirali pred pričetkom manifestacije	(Telefoto AP)
Na seji centralnega komiteja preverjali vzroke volilnega poraza
KPI se je razdelila na dva tabora Giorgio Napolitano ne mara Occhetta
tem izrekel. Lama ne govori torej o nobenih posledicah in nobenem preskoku v opozicijo, z druge strani pa je njegovo stališče o politični usmeritvi partije podobno kot Napolita-novo: tudi on posveča pozornost odnosu s socialisti in predlaga sodelovanje z njimi pri vsebinski sestavi »programske konvencije«. Cossutta je bil polemičen do obeh, je pa nekam presenetil, ko je označil predlog o imenovanju Occhetta za podtajnika kot »znamenje, da se partija lahko obnovi«. Potem ko je bil dolga leta osamljen disident, je Cossutta naenkrat pohvalil dialektiko znotraj partije. Natto seveda podpirajo vsi člani vodstva, ki so zrasli najprej v Berlingu-erjevi in potepi v njegovi senci, tako npr. Reichlin. Ta je v nasprotju z Napolitanom in Lamo rekel, da je treba odnos s PSI zasnovati na izzivu, vendar naj bo ta izziv programske in politične narave.
Volilni poraz so obravnavali včeraj tudi republikanci. Spadolini meni, da pravzaprav ne gre za poraz celovite politične linije PRI: volivci so prisilili KD in PSI k neke vrste zavezništvu ih ker petstrankarska koalicija nima alternative, to pomeni, da so imeli republikanci prav. Na isto koalicijo kaže s prstom tudi De Mita: »Nihče noče utesniti politične stvarnosti v neko formulo, prav tako ne oporekati drugim strankam in zlasti PSI pravice, da v prihodnosti zgradijo drugačno, alternativno večino. Dokler pa bomo ostali skupaj, ne bomo mogli dovoliti dveh političnih iger na isti mizi.« De Mita se je zavzel za takojšnjo sestavo nove vladne peterice in povabil PSI k zadevni razpravi.
G. R.
Giorgio Napolitano
RIM - - Prvič po vojni se je KPI razdelila na večino, ki, ukazuje, in manjšino, ki oporeka. To izhaja iz včerajšnje seje centralnega komiteja, zlasti pa iz posega Giorgia Na-politana, vodje »zboljševalne« struje, ki je najavil svoj odstop iz tajništva, da prevzame vajeti notranje opozicije. Njegov govor je bil odraz neke splošne opozicije, posebno še, kar zadeva odnos s PSI: »Glasovi, ki jih je dobila ta stranka, pomenijo nujo po spremembah,« je dejal Napolitano, »treba je doumeti protislovja in dvoumnosti stališč PSI tudi v perspektivi izoblikovanja nove levice, potrebno je sprejeti in nanovo iznesti izziv v smeri reformizma oziroma zenotenja levice.« Napolitano pa se je še posebno zagnal proti Natto-vemu predlogu o imenovanju Occhetta za edinega partijskega podtajnika. Predlog je označil kot nepremišljen in neprepričljiv: prvič, ker je prišel še pred notranjo politično preveritvijo, in drugič, ker se je Natta odločil za to, ne da bi se s komer koli posvetoval, medtem ko je še do predsi-nočnjim veljalo, da se partijskega vodstva nihče ne dotakne. Napolitano je dodal, da je pripravljen vzeti nase del odgovornosti za volilni poraz in se v različnih oblikah angažirati v partijskem političnem in kulturnem boju tudi v vidiku nadaljnjih sprememb v partijskem vodstvu.
Ta njegova odločitev gre navzkriž s stališčem drugega vodje notranje desnice, bivšega generalnega tajnika CGIL Luciana Lame, ki je ravno tako nasproten imenovanju Occhetta za podtajnika (»problem bi bilo bolje zastaviti skladno z razpravo o politični liniji partije«), a je mnenja, da »bo vprašanje dokončno rešeno, brž ko se bo centralni komite o
Waldheim včeraj spet v Vatikanu
VATIKAN — Kurt Waldheim je včeraj popoldne spet obiskal Vatikan, tokrat »strogo zasebno«. Med drugim se je sešel z »osebnim prijateljem«, kardinalom Stic-klerjem, ki ureja vatikanski arhiv in knjižnico, kjer je razstava o tisočletnih odnosih med Sveto stolico in Avstrijo. Čeprav ni bil gost deležen posebne prisrčnosti, si je še utrdil mednarodni položaj spričo znanih polemik.
Vatikanski radio je omenil izjavo lyonskega nadškofa Decourta-ya, ki je zavrnil pisanje francoskega tiska, češ da je kritiziral papeža, ker je sprejel VValdheima: »Papež je ostro obsodil nacizem, seveda pa sem na strani Židov v Lyonu, kjer se odvija proces proti Barbieju.« Četudi oprezno, je dal nadškof razumeti, da ni bil obisk Waldheima v Vatikanu umesten, a dejstvo, da je radio to omenil, je zgovorno. Rimsko zunanje ministrstvo je Waldheima ignoriralo, pač pa je Andreotti sprejel dunajskega kolego Aloisa Mocka.
O odmevih v ZDA na Waldhei-mov obisk pišemo na 2. strani.
Nobenih olajševalnih okoliščin za obtožence atentata v Petovljah
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE - Včeraj, na procesu o atentatu v Petovljah, ki se poteka pred porotnim sodiščem v Benetkah, v nasprotju s predvidevanji javni tožilec Gabriele Ferrari ni zaključil svojih izvajanj. Javni tožilec je govoril že štiri dni ter podrobno analiziral dogodke iz šestdesetih in sedemdesetih let. Svoj govor z zahtevami po obtožbi bo zaključil šele v torek ali sredo prihodnjega tedna.
Že iz tega kar je v teh štirih dneh javni tožilec povedal, je jasno, da bo zahteval stroge kazni. Včeraj, na koncu skoro šesturnega govora, je Ferrari dejal, da glavnima obtožencema Vin-cenzu Vinciguerri in Carlu Cicuttiniju ne gre dajati olajševalnih okolnosti. Težje je to zahtevati za Vinciguerro,
ki je zločin priznal, je dejal javni tožilec, medtem ko je Carlo Cicuttini dolgo let užival podporo tajnih služb.
V teh dneh je javni tožilec govoril o fašistih skupine Grdine nuovo ter o njihovih poiskusih, da bi z atentati, in ob odkriti podpori nekaterih državnih organov, konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, spremenili demokratični ustroj države. Še zlasti se je zaustavil ob skupini, na čelu katere je bil beneški zdravnik Maggi, ki je vodila niti prevratne dejavnosti na se-vero-vzhodu Italije. Benetke in Padova sta bili središči te prevratne dejavnosti.
Tožilec Ferrari je včeraj omenil tudi tržaška fašista Neamija in Portolana, ki jima je bilo v preteklosti zaradi njunega delovanja prevečkrat prizaneseno.
Spet nesklepčnost na tržaški Občini
TRST — Župan Staffieri je bil sinoči prisiljen že drugič zaporedoma proglasiti nesklepčnost tržaškega občinskega sveta. Ob začetku uradnega dela seje, po vrsti odgovorov na interpelacije, je bilo namreč v dvorani vega 28 svetovalcev od 60, med drugim zaradi tega, ker so sejo zadnji trenutek zapustili predstavniki MSI in zastopnik tržaškega gibanja Parovel. Večinska koalicija, ki sama razpolaga z dvotretjinsko večino, je tako še enkrat pokazala, da s svojo neangažiranostjo ni sposobna zagotoviti niti rednega delovanja skupščine.
Sedaj postaja torej skoraj nemogoče, da bi občinski svet lahko odobril proračun do konca meseca (sklicani sta že seji za ponedeljek in torek), kar očitno prija nekaterim silam koalicije, najbrž predvsem KD, ki pogojuje svoj glas za proračun s koncesijami, ki naj bi jih dosegla na »preverjanju« med strankami večine.
Slovenski ekspresionisti v Gradišču
GORICA — Pomembnost sodelovanja med kulturnimi ustanovami Slovenije ter Furlanije-Julijske krajine, v širšem okviru loka dežel Alpe-Jadran, sta sinoči podčrtala deželni odbornik Brancati ter predsednik republiškega komiteja za kulturo SRS Kavčič, ob odprtju razstave »Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem«.
Razstavo, ki jo je lani priredila Moderna galerija v Ljubljani, so že prikazali v Gradcu ter v Beogradu, ter jo bodo v bodoče prikazali tudi v drugih krajih.
V Spazzapanovi galeriji v Gradišču ob Soči bo razstava odprta tja do septembra. Sinoči so počastili tudi spomin slikarja Mihe Maleša, ki je umrl pred dnevi.
Na sinočnji otvoritvi so govorili župan Gradišča Travan, predsednik letoviš-čarske ustanove Rissdoerfer, pokrajinski odbornik De Grassi, ter ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane Jure Mikuž, poleg že prej omenjenih Brancatija in Kavčiča. (M. W.)
Včeraj izvolili novo vlado Furlanije-Julijske krajine
NA 3. STRANI
Sestava politbiroja partije mu je sedaj še bolj naklonjena
Pozicija Gorbačova se je po seji plenuma centralnega komiteja KP SZ še okrepila
MOSKVA Drugi dan plenarnega zasedanja centralnega komiteja KPSZ poteka za zaprtimi vrati - tu namreč navadno ne objavljajo ničesar o razpravi članov. Pač pa je sovjetski tisk danes objavil zelo obsežni uvodni referat generalnega sekretarja CK KPSZ Mihaila Gorbačova in po njem je mogoče soditi o tem, kje so najbolj občutljive točke »radikalne reforme«, kot jo je programsko zastavil partijski voditelj. Iz njegovega referata sledi, da so še dokaj močni odpori in pomisleki, češ da ne bi bilo treba toliko kritike in tako korenitih posegov.
Položaj generalnega tajnika v politbiroju je sedaj na vsak način trdnejši, saj so v njem zdaj še trije njemu naklonjeni člani. Gre za odgovornega za propagando jakovljeva, za odgovornega za kmetijstvo Nikonova ter za odgovornega za industrijo Sljunko-va.
Gorbačov je najprej ocenil dveletno obdobje od aprilskega plenuma 1985, ko je po prevzemu položaja zasnoval svojo reformsko politiko. »Perestrojka je odnesla idejno in moralno zmago, razrasla se je v širino in globino,« je rekel Gorbačov - takoj za tem
pa se ozrl na zaviralne mehanizme. Zlasti v notranjosti, v republikah, pokrajinah, oblasteh, v podjetjih in inštitutih, pa tudi v zveznih ministrstvih in celo aparatu CK KPSZ je še dosti sil, ki zavirajo, ki se jim ne ljubi poprijeti za zahtevano in naporno delo in ki čakajo, da se bo samo kaj spremenilo. Kot vzorec takšnega stanja je Gorbačov navedel Armenijo in naravnost pozval prvega sekretarja CK KP te republike Karena Demirčjana, naj dobro premisli, ko govori o tem, da se je pri njih »perestrojka« začela že pred aprilskim plenumom 1985. V republiki ni pravega boja proti korupciji, špekulaciji in protekcionizmu, je očital Gorbačov mlačnost partijskemu vodstvu v Erevanu. Na podoben način je navedel kot slabe primere gorkovsko oblast in njenega prvega sekretarja - ob drugi priložnosti pa je omenil Belorusijo in pribaltske republike kot primer dobrega dela v trgovini in storitvenih dejavnostih.
Poimensko kritiko partijskih funkcionarjev, ki vodijo resorje je lani uvedel moskovski prvi sekretar Boris Jeljčin (opazovalci se sprašujejo, ali bo Jeljčin
od kandidata postal polni član politbiroja, kar se sicer ni zgodilo), zdaj pa jo je prvič tako uporabil tudi sam Gorbačov. V referatu je podelil »opomine« celi vrsti resornih zveznih ministrov, ki so bili krivi za težave z uresničavanjem plana v prvih letošnjih mesecih.
Zlasti hudo je izzvenela kritika enega od kandidatov za člana politbiroja. »Namreč predsednika državnega komiteja za plan in namestnika predsednika vlade Nikolaja Talizina. Gosplan je nasploh deležen vedno znova ostrih ukorov zaradi upornega vztrajanja na starih metodah ukazovanja od zgoraj, namesto da bi se prilagajal svoji novi, usmerjajoči in usklajeni vlogi. Med poimensko kritiziranimi sta se znašla še dva visoka državna funkcionarja, namestnika predsednika vlade Ivan Silajev (kot vodja urada za strojegradnjo) in Lev Voronin (kot predsednik državnega komiteja za preskrbo s surovinami). Treba pa je reči, da ostaja kritična beseda Gorbačova pri stvari, da nikoli ne grozi, marveč omenja vedno konkretne napake.
Sedem političnih aretacij v Čilu
SANTIAGO — Čilska politična policija je še vedno na delu. Sinoči je izvedla široko akcijo hišnih preiskav, ki se je zaključila z arestom sedmih predstavnikov čilske opozicije.
V	temnici so se tako znašli odvetnik Eliseo Richards, bivši funkcionar »vicarie« solidarnosti (verske ustanove, ki se bori za spoštovanje človečanskih pravic), njegova žena Nancy, obe hčerki, Maria Gabriela in Maria Paulina, ter svak Omar Gasto Zepeda. Politična policija je vdrla tudi v stanovanje Ricarda Campos Urzue, kjer naj bi mu zaplenili nekaj orožja. Campos naj bi bil vodja patriotske organizacije fronte Ma-nuel Rodriguez.
V	manj elitnih stanovanjskih blokih, in sicer v San Miguelu, so aretirali Cristiana Gastona Baeza Figueroo, ki naj bi prav tako pripadal patriotski fronti. Tudi na njegovem domu naj bi policija odkrila manjši arzenal.
Pretepanje v občinski palači
Zahodnoberlinski župan Eberhard Diepgen (CDU) in bivši deželni poslanec zelenih Dieter Kunzelmann (na levi) sta si včeraj platealno skočila v lase, medtem ko je v občinski palači švedski premier Ingvar Carlsson podpisoval mestno zlato knjigo. Kunzelmann, ki ga je policija že dalj časa iskala, si je utrl pot do občinske dvorane s pomočjo bujne lasulje, s katero je prelisičil straže. Zanj se je podvig končal v zaporu	(Telefoto AP)
Odmevi v ZDA na sporen obisk pri Janezu Pavlu II.
New York Times o Kurtu Waldheimu: Veliko pozabil in se malo naučil
NEW YORK — Četrtkov obisk avstrijskega predsednika dr. Kurta VValdheima v Vatikanu je v ameriških sredstvih množičnega obveščanja naletel ne samo na izjemno pozornost, ampak tudi na množično obsodbo. Današnji The New York Times na primer zameri papežu Janezu Pavlu II., »da je med sprejemom govoril samo o Waldheimovih prizadevanjih za mir, nič o njegovi sporni vojni preteklosti«.
Nekatere židovske skupine so včeraj ves dan demonstrirale pred poslopjem vatikanskega nuncija v Washing-tonu. Demonstranti so nosili šest skeletov, ki so simbolično ponazarjali 6 milijonov Židov, ki so jih med drugo svetovno vojno pobili nacisti.
Predstavnik lige BNajevega rojstva Burton Levison je na zborovanju pred vatikansko mislijo dejal, »da so Židi posebej prizadeti in šokirani zaradi tega, ker papež ni niti z besedico omenil najhujšega greha, ki se je kdajkoli zgodil v zgodovini človeštva«. Napovedal je tudi, da bodo vse največje ameriške židovske organizacije odpovedale srečanje s papežem Janezom Pavlom II., do katerega naj bi prišlo med njegovim septembrskim obiskom v ZDA.
Ameriški židovski kongres pa je v današnji izdaji The New York Timesa, objavil odprto pismo papežu Janezu Pavlu II., ki zavzema celo stran. V njem pravi, da je izjemno pomembno razjasniti osrednje moralno vprašanje, ki ga je sprožil sklep, da boste sprejeli VValdheima: namreč, da Waldheim ni samo še eden v vrsti šefov držav, s katerim se boste srečali. Z žalostjo ugotavljamo, pravi odprto pismo, da kljub cerkvenim sporočilom o tem vprašanju, pomen holokavsta in enkratnost hudiča, ki ga je povzročil, še vedno nista postala del cerkvene zavesti.
Sporen ni toliko VValdheim kot človek, temveč simbol, ki ga predstavlja. Kurt VValdheim predstavlja protitezo spomina, poudarja pismo. Najprej je zagotavljal, da ni bil v bližini mesta zločinov^ Ko je bil ujet na laži, je dejal, da ni vedel, da so grške Žide (tretjino prebivalstva Soluna) pošiljali v krematorije Auschwitza. In končno, na obtožbe, da obstajajo njegova lastna priznanja o sodelovanju v teh zločinih (dovolj prepričljiva, da so mu ZDA kot osumljenemu vojnemu zločincu prepovedale vstop na ameriško
ozemlje) se brani, »da je bil samo dober vojak, ki je izpolnjeval ukaze«.
Zelo zaskrbljujoče je, da so sekularne vlade, kot na primer vlada ZDA pripravljene pustiti politična razmišljanja ob strani in z VJaldheimovo izolacijo zavzeti trdno moralno stališče, medtem Vatikan vodijo samo politični motivi, odrekel pa se je moralnim načelom. Ali je mogoče, pravi pismo, da je v tej pozabljivosti odmev, čeprav zelo oddaljen, splošne pozabljivosti katoliške cerkve. Ali se je vaša svetlost ukvarjala z neprizadetim odnosom katoliške cerkve med drugo svetovno vojno do usode Židov? Niti besede na to temo niste spregovorili med nobenim izmed vaših obiskov v številnih evropskih državah ali med obiski bivših koncentracijskih taborišč. Ali morda ni res, da so uradne Cerkve (kljub heroizmu veliko posameznih katoličanov) skupaj z delom ostalega sveta, pozabile na Žide in njihovo agonijo, ugotavlja med drugim odprto pismo ameriškega židovskega kongresa papežu Janezu Pavlu II.
Ne glede na to, da je prav sedanji papež s tem, da je kot prvi katoliški papež doslej, obiskal neko židovsko sinagogo, poskušal zaceliti nekatere rane, ki so bile, kot pravi komentator The Nev/ York Timesa odprte še od antičnih časov, bo Waldheimov obisk v Vatikanu, brez dvoma znova zaostril odnose med uradno katoliško cerkvijo in Židi. Kot piše del ameriškega tiska, se Vatikan brani, da mu ZDA, v trenutku odločanja o Waldheimovem obisku, niso hotele dostaviti dokumentov, ki so bili osnova za njegovo uvrstitev na listo ljudi, ki so v ZDA nezaželeni.
Tukajšnjim komentatorjem, tudi tistim, ki niso pod vplivom močnega židovskega lobija, (le ta drži roko nad najvplivnejšimi sredstvi množičnega obveščanja v ZDA), ni jasno, kako to, da je papež Janez Pavel II., ki je sam doživel strahoto nacizma v okupirani Poljski, lahko pozabil na VJaldheimovo preteklost.
Avstrijski in sedaj še vatikanski renome sta potemnela, pravi v uvodniku The New York Times, od bivšega poročnika, ki je veliko pozabil in se malo naučil.
UROŠ LIPUŠČEK
Stanje v tej pokrajini še vedno ni zadovoljivo
CK Zveze komunistov proučuje partijsko politiko na Kosovu
BEOGRAD — Kljub številnim aktivnostim in ukrepom je splošen položaj na Kosovu še naprej težak, na nekaterih področjih pa se še poslabšuje. Dejstvo, da takšno stanje resno ogroža stabilnost države in zbuja nezadovoljstvo ter zaskrbljenost najširše javnosti, je zadosten razlog, da CK ZKJ prouči vzroke neuresničevanja partijske politike o tej pokrajini. To je na včerajšnji 9. seji CK ZKJ dejal v uvodnem govoru član predsedstva CK ZKJ Marko Orlandič.
Uvodničar je menil, da se politika ZKJ ne uresničuje na nekaterih najpomembnejših področjih: izseljevanje Srbov in Črnogorcev pod pritiski se nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo, mednacionalni odnosi se še naprej zaostrujejo, ne uresničujejo se politika naj hitrejšega ekonomskega razvoja Kosova, zaostruje pa se tudi ekonomsko-socialni položaj.
Tej situaciji moramo odkrito pogledati v oči, pravi Orlandič, če nismo uspeli premagati pritiskov albanskih nacionalistov na Srbe in Črnogorce, ki zapuščajo svoja ognjišča, če nam dejansko grozi uresničitev njihovega glavnega cilja — to je etnično čisto Kosovo — potem moramo razumeti, zakaj prihaja do tako velikega nezadovoljstva, nespokoj-nosti in vse ostrejših reakcij ljudi.
Res, reakcij, takšnih ali drugačnih je bilo zadnje dni pred »kosovskim« plenumom na pretek. Pred dnevi so izdali poročilo o številnih pritožbah, ki so jih prizadeti izpostavili na burnem srečanju v Kosovem polju. Potem je skupina borcev okrožnemu javnemu tožilstvu v Beograd poslala kazensko prijavo proti nekaterim prejšnjim kosovskim voditeljem, ki naj bi bili krivi in bi morali odgovarjati za nastali položaj.
Orlandič je včeraj predlagal ustanovitev komisije, ki bi ugotovila resnico o Fadilu Hodži, dalj časa so napovedovali, da bodo množično prišli ob plenumu v Beograd, s čimer naj bi izrazli svoje nezadovoljstvo. Predsedstvo Srbije je apeliralo, naj ne počno tega, ker s tem ne bodo prispevali, ampak otežkočili reševanje problemov. Tudi predsedstvo partijske organizacije Kosovega polja je menilo, da bi bil tak pohod na Beograd »škodljiv in nevaren«.
Vendar se je včeraj v Beogradu zbralo 500 ljudi s Kosova, ki so se zadrževali v parku nasproti skupščine SFRJ, v kateri je potekal plenum. Zahtevali so, da njihovo delegacijo pustijo na plenum, kjer bi povedali svoje zahteve. Po
sklepu predsedstva CK sta delegacijo v poslopju družbenih organizacij v Novem Beogradu spejela Ivica Račan, član predsedstva in izvršni sekretar Ljubomir Varošlija. Predstavniki zbranih prebivalcev so povedali, da so prišli v Beograd zaradi izkazovanja zaupanja in podpore CK ZKJ. Partijska funkcionarja sta delegacijo obvestila o izraženi enotnosti, odločnosti in odgovornosti CK za izvajanje svojih sklepov. Kot je slišati, je bila delegcija zadovoljna, češ da je bilo s sprejemom zadoščeno njihovemu prihodu v glavno mesto. Poročilo o tem pogovoru so člani CK ZKJ sprejeli na plenarni seji. Vendar pa se prebivalci s Kosova tudi po tem pogovoru niso razšli. Zagotovili so, da bodo park nasproti skupščine zapustili ob koncu seje, ko bodo slišali sklepe. Polegli so po travi in poslušali radijska poročila. Očitno so želeli preprečiti morebitne provokacije in so bili dobro organizirani. Tako so ob oceni »ti niso naši« izločili prišleke, ki so iz nacionalističnih izhodišč hoteli govoriti v njihovem imenu.
Eden osnovnih pogojev za ofenzivnejše reševanje kosovskih težav je angažiranje subjektivnih sil vse Jugoslavije. To je osrednja ugotovitev razprave, za katero se je prijavilo čez 40 diskutantov. Ureditev razmer na Kosovu je v funkciji ekonomske stabilizacije vse države, so menili. Opozorili so na katastrofalne posledice prejšnje birokratsko-etatistične zaprtosti Kosova in njegovega vodstva do Srbije in Jugoslavije, po drugi strani pa je bilo vse več povezovanja z Albanijo. Kosovo ni še primarni politični problem države, so menili v razpravi ampak tudiproblem v obrambnem smislu, saj se stopnjuje pozornost vojaških skupin do tega območja. Razpravljalci so tudi ocenjevali, da do pomembnejših kadrovskih obnovitev na Kosovu ni prišlo takoj po kontrarevolucionarnih dogodkih 1981. leta, temveč šele lani pred 13. kongresom jugoslovanske Zveze komunistov. Razprava se je vlekla in težko je takoj strniti vse misli. Diskusije niso bile enako uglašene, vendar tudi razlike niso odstopale od običajnih različnih pogledov na iste stvari. Ekonomika, spoštovanje nacionalnih pravic, odgovornost za samo tako politično in ustavno usmeritev Jugoslavije, to je verjetno bistvo tudi včeraj tolikokrat izrečenega slogana, da je treba reševati kosovske probleme po samoupravni poti, ne pa po administrativni, ki hrani nacionalizme vseh vrst. (B. L.)
Kuvajtski veletankerji od julija z zastavo ZDA
TEHERAN -— Predsednik iranskega parlamenta Ašemi Rafandžani je izrabil priložnost petkove skupne molitve desettisočih vernikov, da je izrazil mnenje, da bi lahko ZDA začele vojno proti Iranu. Zaenkrat pa kaže, da imajo ZDA povsem drugačne skrbi, saj se kongres v Washingtonu ukvarja z načrtom ameriške pro-tekcije kuvajtskim veletankerjem.
Demokratski parlamentarci so skušali preprečiti sprejetje Reaganovega načrta, kar pa jim je povsem spodletelo. Celotno razpravo so vsekakor odložili na prihodnji teden. S prvim julijem bi morala na šestih kuvajtskih tankerjih zaplapolati ameriška zastava, ki naj bi jim zagotovila varno plovbo po Zalivu in skozi Ormuška vrata, kjer Iran - sicer z znatno upočasnjenim,ritmom - redno namešča kitajske rakete »sviloprejke«.
Tretje srečanje Reagan-Gorbačov naj bi se odvijalo jeseni v ZDA
VVASHINGTON — Vrh med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in generalnim tajnikom KPSZ Mihajlom Gorbačovom naj bi potekal že letošnjo jesen. To je mnenje nekega funkcionarja Bele hiše, ki je sicer novinarje prosil, naj ne izdajo njegove identitete.
Po omenjenem viru informacij, naj bi vrh potekal v Washingtonu ter naj bi se zaključil v Kaliforniji. Predsednik Reagan naj bi namreč izrazil željo, da bi sovjetskemu gostu razkazal sončno stran Amerike.
Vrh vsekakor ne bi mogli organi-
zirati pred oktobrom, jesenski termin pa bi se lahko prevesil tudi na zimo, na december. Na datum bodočega vrha bodo namreč vplivali nadaljnji razpleti dvostranskih pogajanj o evroizstrelkih. Tretji vrh med Reaganom in Gorbačovom bi se namreč moral zaključiti s podpisom skupnega dokumenta o odpravi raket srednjega in kratkega dometa, ki so nameščene na evropskih tleh. Od vseh informacij, ki jih je posredoval funkcionar Bele hiše pa je najbolj verodostojna vest najbrž ta, da se bo vrh odvijal v ZDA.
Sprava med ZDA in Sirijo?
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je poslal tajno pismo sirskemu predsedniku Halezu Asadu, v katerem mu piše, da je pripravljen ponovno vzpostaviti diplomatske stike med obema državama. O obstoju in vsebini pisma je prva poročala ameriška televizijska mreža ABC, šele včeraj pa je ameriška vlada potrdila vest in priznala, da je bilo pismo odposlano pred enim tednom. Ronald Reagan naj bi bil pripravljen poslati v Sirijo svojega predstavnika, iz Damaska pa naj bi že dobil pozitivni odgovor na ponudbo. Diplomatski odnosi med VJashingtonom in Damaskom so se skalili, ko je bila Sirija osumljena podpore mednarodnemu terorizmu.
Z včerajšnje seje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine
Izvoljena tudi nova deželna vlada Trst izgubil enega predstavnika (na račun Vidma)
TRST Po izvolitvi predsednika v osebi Adriana Biasuttija ima naša dežela tudi novo vlado, ki jo je deželni svet Furlanije — Julijske krajine izvolil na včerajšnji seji.
Kot efektivni odborniki so bili izvoljeni demokristjani Silvano Antonini, Adriano Bomben, Mario Brancati, Dano Rinaldi, Vinicio Turello, republikanec Dario Barnaba, socialdemokrata Renato Bertoli in Nemo Gonano ter socialista Gianfranco Carbone in Lui-gi Manzon.
Za -odbornike—suplente pa so bili izvoljeni: demokristjana Paolo Braida, Roberto Dominici in Giovanni Di Be-nedetto ter socialist Carlo Vespasiano.
Deželni svet F—JK je na včerajšnji seji tudi izvolil enega od dveh pod-redsednikov: izvoljen je bil republi-anec Gerardo Ciriani.
Seja je bila nato prekinjena, da bi se novoizvoljeni deželni odbor prvič sestal in da bi predsednik Biasutti porazdelil funkcije posameznim odbornikom, ki so bile nato uradno sporočene deželni skupščini.
Sestava nove deželne vlade je naslednja:
Predsednik: Adriano Biasutti (KD); podpredsednik in odbornik za industrijo Gianfranco Carbone (PSI); odbornik za finance in zunanje odnose Dario Rinaldi (KD); odbornik za izobraževanje, poklicno usposabljanje in kulturne dejavnosti Dario Barnaba (PRI); odbornik za obrt, kooperacijo in izseljeništvo Vinicio Turello (KD); odbornik za kmetijstvo Silvano Antonini (KD); odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati (KD); odbornik za krajevne ustanove
Renato Bertoli (PSDI); odbornik za proračun in načrtovanje Nemo Gonano (PSDI); odbornik za javna dela Adriano Bomben (KD); odbornik za higieno in zdravstvo Luigi Manzon (PSI); odbornik za promet, prevoze, pristanišča in civilno zaščito Giovanni Di Benedetto (KD); odbornik za trgovino in turizem Carlo Vespasiano (PSI); odbornik za osebje, za komunitarne zadeve in za zemljiško knjigo Paolo Braida (KD); odbornik za obnovo potresnega območja Roberto Dominici (KD).
Pred glasovanjem sta svetovalca Cavallo (DP) in Morelli (MSI) napovedala vzdržanje: prvi, ker na dnevnem redu niso bile predvidene programske izjave nove vlade, drugi pa iz protesta zaradi zmanjšane prisotnosti tržaških predstavnikov v samem odboru. Zaradi tega dejstva je tudi Lista za Trst s svetovalcem Gambassinijem ostro protestirala in zapustila sejno dvorano pred glasovanjem.
Zgodilo se je namreč, da je Krščanska demokracija, ki je sicer potrdila vse ostale odbornike, zamenjala Tržačana Pia Nodarija z Videmčanom Paolom Braido, kar je izzvalo te reakcije v sami deželni skupščini. Zelo ostro pa je reagiralo tudi tržaško pokrajinsko vodstvo KD, ki je mnenja, da bi morala stranka v celoti potrditi svoje predstavnike v deželni vladi. Pokrajinsko vodstvo KD je tudi zelo negativno ocenilo vlogo strankinega deželnega vodstva v tej krizi in zato povabilo tržaške predstavnike, ki so prisotni v deželnih organih, da bi iz njih izstopili. Krajevni demokristjani so tudi že
Trije novi deželni odborniki: Braida, Gonano in Manzon
nastopili pri vsedržavnem strankinem vodstvu, da bi nastopilo napram deželnega vodstva.
Izid glasovanja novih deželnih odbornikov je bil vsekakor naslednji: prisotnih je bilo 52 svetovalcev, glasovalo jih je 49, trije so se vzdržali, enajst (KPI) glasovnic pa je bilo belih. Izvoljeni so bili Brancati, Gonano in Rinaldi s 36 glasovi, Barnaba s 35, Antonini, Bertoli in Turello s 34, Bomben, Carbone in Manzon s 33; dva glasova je prejel socialist Francescutto in po enega demokristjan Nodari in socialist Zanfagnini.
Izid glasovanja za štiri odbornike—suplente pa je bil naslednji: prisotnih je bilo 54 svetovalcev, glasova-
lo jih je 50, 4 so se vzdržali, deset (KPI) glasovnic pa je bilo belih. Izvoljeni so bili Di benedetto s 39 glasovi, Braida s 35, Dominici s 34 in Vespasiano s 33; po en glas pa so prejeli še demokristjan Comelli ter socialista Zanfagnini in Francescutto.
Deželni svet je izvolil tudi enega podpredsednika skupščine, ki bo prevzel mesto novega odbornika Gonana. Izvoljen je bil republikanec Gerardo Ciriani, ki je prejel 39 glasov; pri teem glasovanju je bilo prisotnih 53 svetovalcev, glasovalo jih je 52, eden se je vzdržal, 9 glasovnbic pa je bilo belih; po en glas so prejeli še demokristjan Comelli, socialist Ermano in komunist Magrini.
MePZ Lipa v gosteh na Koroškem
TRST — Na povabilo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice nastopil v nedeljo, 21. junija, na Koroškem na srečanju pevskih zborov iz Podjune. Pevce v spremstvu sorodnikov in vaščanov je v Celovcu sprejela predstavnica Slovenske prosvetne zveze Vida Obid. Otroci in otroško
razpoloženi izletniki so bili navdušeni nad ogledom celovškega
Minimundusa. Po kosilu v Globasnici so se iz središča Pliberka v povorki z drugimi zbori podali na Pliberški grad. Po pozdravnih govorih lastnika gradu dr. Arif-randa Turna Valsassina in dr. Feliksa Wieserja je dvanajst zborov ali skupin na zelo akustičnem grajskem dvorišču odpelo po tri pesmi. Skupna pesem vseh nastopajočih je sklenila to nadvse prijetno in kakovostno srečanje podjunskih zborov, ki ga je občasno motilo le rosenje dežja. Slovenska pesem je nato še donela v prijateljski družabnosti.
S. K.
vesti iz koroške - vesti iz koroške - vesti iz koroške
Ob zaključku šolskega leta
CELOVEC - Zvezna girnnazija za Slovence v Celovcu in srednja strokovna šola v Šentpetru pri Šentjakobu se veselita ob zaključku šolskega leta svojih jubilejev, privatna slovenska glasbena šola na Koroškem pa stoji pred največjimi problemi svoje devetletne zgodovine.
Na zvezni gimnaziji za Slovence letos niso slavnostno obhajali samo svoje 30-letnice obstoja šole, 32 novih absolventov šole je prejšnji teden zaključilo tudi izpite v okviru 25. mature slovenske gimnazije. S tem je naraslo število slovenskih maturantov na 956, kar ne izključuje, da bodo v prihodnjem letu slavili tisočega maturanta.
Urejenih razmer se razveseljuje tudi srednja strokovna šola za gospodarsko-ženske poklice v Šentpetru v Rožu. Po desetih letih pravice javnosti, je letos zapustilo šolo, ki jo vodijo šolske sestre, 22 absolventk. Strokovna šola v Sent-petru usposablja dekleta v eno- in triletnem šolanju za pisarniške poklice, za organizacije obratnih kuhinj, jih šola v kuhanju, šivanju in drugih srednješolskih predmetih. Žal je Šentpetrska šola le ena izmed dveh dvojezičnih poklicnoi-zobraževalnih šol za koroške Slovence.
V	velikih gmotnih težavah se trenutno nahaja glasbena šola na Koroškem, ki jo kot privatno ustanovo vodita na Južnem Koroškem skupno Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Šola, ki v popoldanskih tečajih posreduje okoli 300 učencem znanje na številnih instrumentih in vzgaja mlade pevovodje, s strani Koroške ne dobi niti silne podpore, medtem ko uradna glasbena šola letno dobi okoli 70 milijonov šilingov podpore, ne upošteva pa slovenskega učnega jezika niti slovenske glasbene tradicije.
V	zaključnih koncertih po Južnem Koroškem so mladi glasbeniki iz Podjune, Gur, Roža in Celovca ponovno pokazali svoje dosežke, ki jih naštudirajo v glavnem s pomočjo učiteljev iz Slovenije.
Da v prihodnjem šolskem letu ne bo občutno treba zožiti delovanja glasbene šole, tečeta trenutno dve akciji. Na Dunaju se bo prihodnji ponedeljek zaključila velika prodajna akcija 287 umetnin avstrijskih in jugoslovanskih umetnikov, katere izkupiček naj bi podprl delovanje glasbene šole in dvojezičnih otroških vrtcev. Za avgust pa tečejo priprave za velik beneficni koncert slovenskih zabavnih ansamblov, - kocert, ki naj bi pomagal zbirati sredstva za delovanje glasbene šole.
VINKO VVIESER
CGIL iz Modene na Obali
. KOPER — V četrtek je na tridnevni obisk na Obalo in Kras prispela tričlanska delegacija CGIL iz pokrajine Modena, ki jo vodi generalni sekretar te sindikalne organizacije Lauro Setti. Gostje iz Italije vračajo obisk obalno-kraškemu svetu ZSS in so se v četrtek popoldan s predstavniki regije pogovarjali o aktualnih gospodarskih in političnih razmerah na Obali in Krasu, o delovanju obalno-kraškega sveta ZSS, si ogledali marino, letališče, Portorož in Piran. Včeraj so gostje iz Italije obiskali Cerkno in legendarno partizansko bolnišnico Franjo, mudili pa se bodo tudi v Ljubljani na Republiškem svetu ZSS. Danes si bodo gostje iz Modene ogledali še Lipico in Škocjanske jame. (D. G.)
V komisiji skupščine SR Slovenije
Samoupravna
organiziranost
narodnostnih
skupnosti
LJUBLJANA — Pripadniki italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji urejajo področja lastnega nacionalnega in kulturnega razvoja v okviru samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo narodnosti. Taka samoupravna organiziranost je posebnost te republike. Zvezna ustava sicer v svojih določbah opredeljuje za vso Jugoslavijo skupno osnovo položaja narodnosti in njihovih pripadnikov oziroma nujni in minimalni obseg njihovih pravic, ki pa jih dopolnjujejo in konkretizirajo republiške ustave, pokrajinska ustavna zakona in zakonodaja. Na podlagi skupnega dogovora in izhodišča zveznih opredelitev so tako republike odgovorne za varstvo in položaj narodnosti na svojem območju. Načelo popolne enakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji namreč zahteva tudi posebno skrb in varstvo narodnostne skupnosti tako, da v večinskem okolju drugega naroda ohranijo in razvijajo svojo nacionalno eksistenco.
Slovenska ustava ureja posebno področje pravic obeh narodnosti do samoupravne organiziranosti v interesne skupnosti za prosveto in kulturo njenih pripadnikov. V Pomurju delujeta dve, in sicer v občini Lendava in Murska Sobota, medtem ko so v obalnem narodnostno mešanem območju štiri - tri občinske in povezovalna obalna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. Poleg omenjene oblike pa so Italijani organizirani tudi v občinskih skupnostih, povezanih po teritorialnem principu v konzulte in Unijo Italijanov Istre in Reke, ki je del Socialistične zveze.
Med narodnostno tematiko, ki je v delovnem programu obravnave komisije za narodnosti pri slovenski skupščini, so njeni člani pod vodstvom predsednice Majde Poljanšek razčlenili vlogo, položaj in odprta vprašanja samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo narodnosti. V njihovem okviru urejata italijanska in madžarska narodnost vprašanja svojega šolstva, kulture, informativne dejavnosti, skrbi za kadre, stikov z matično domovino in v novejšem času tudi zametkov raziskovalnega dela. Te skupnosti delujejo tudi kot četrti zbor občinskih skupščin oziroma enakopravno odločajo z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti, kot so denimo — izobraževalna, zdravstvena, skupnost ■ otroškega varstva in druge.
Zaradi imena prihaja do izenačevanja SIS za prosveto in kulturo narodnosti in naštetih SIS družbenih dejavnosti. Razlike so ne le v organiziranosti in delovanju, temveč tudi v denarnih virih, saj delovanje prvih, to je SIS narodnosti, omogočajo sredstva republiškega proračuna. Tako kot vse denarne obveznosti do italijanske narodnosti v tej republiki, je tudi za te potrebe Slovenija redno in sproti poravnala dogovorjene vsote.
MIRJAM MUŽENIČ
Med tolikimi stroji 11M je tudi eden za vas
IBM 6747
Vsa dodatna oprema je serijska
MURKI s ,.
Osebni računalniki imm
Ustvarjalni nemir med kulturniki v koprski občini
KOPER Čeprav naj bi se letos na računu občinske kulturne skupnosti Koper zbralo okrog 800 milijonov dinarjev, komaj četrtina več denarja kot lani, kulturniška dejavnost v občini ne bo preveč osiromašena, res pa je, da bodo na marsikaterem področju morali biti malce bolj skromni. To, denimo, je že moč konkretno videti pri koprskih poletnih prireditvah, ki bodo letos zaključene že 6. avgusta, ker za toliko prireditev kot lani (18) letos preprosto ni dovolj denarja.
Sicer pa je bila lani in bo tudi letos ljubiteljska dejavnost v občini zelo razvita, saj je v okviru Zveze kulturnih organizacij v krajevnih skupnostih, na šolali, v delovnih organizacijah delovalo 35 samostojnih skupin ali društev z raznimi sekcijami, ki so razvijale raznovrstno kulturno dejavnost. Tako so v okviru omenjenih skupin oziroma društev delovali pevski zbori, pihalni orkestri, literarne skupine, lutkarji, folkloristi in drugi. Ko so lani novembra v koprski občini zaključili prenovo in odprli gledališče, se je v njem začela tudi razgibana dejavnost, večinoma spet v organizaciji ZKO Koper. ZKO je aktivno sodelovala tudi pri pripravi prireditev za najmlajše ob novoletnih praznikih. Društvo prijateljev glasbe je lani priredilo 12 koncertov, zelo uspešno pa so se v kulturna dogajanja v občini vključili člani glasbene mladine, pa tudi društva interesnih dejavnosti (nekdanji mladinski kulturni center), v okviru katerega so pripravili kar 47 različnih prireditev.
Svojevrstno merilo želje po kulturi, bogatejšem kulturniškem življenju je nedvomno tudi knjižnica s svojimi člani. Število članov se že nekaj let giblje okrog 10 tisoč, obisk v knjižnici se je lani nekoliko povečal, čeprav se je izposoja na dom nekoliko zmanjšala, vendar gre pri
tem res za manjše odstotke. Zanimivo pa je, da so si lani bralci v knjižnici izposodili vsega 158.204 knjige. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja je znana tudi kot ustanova, kjer dokaj pogosto prirejajo raznovrstne razstave ali druge prireditve. Tako so lani organizirali 12 literarnih večerov, 25 razstav. Tudi založba Lipa se s posebnim knjižnim programom vključuje v program občinske kulturne skupnosti, ki je lani sodelovala s sredstvi pri izdaji štirih knjig. Kar zadeva varstvo naravne in kulturne dediščine je treba zapisati, da je tik pred sprejetjem odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v občini Koper, da so lani v prenovljenih prostorih pokrajinskega muzeja odprli za javnost 12 razstavnih prostorov s stalnima razstavama o Gabrovici in Konzumnem in posojilnem društvu pri Pobegih itn. Muzejske zbirke si je lani ogledalo 4600 obiskovalcev, polovico od tega so bile šolske skupine, občasne raztave, ki so bile tudi v muzeju pa 7500 obiskovalcev. Ob tem, da kulturna skupnost občine Koper s prispevki podpira tudi dejavnost pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, pa medobčinska zavoda za spomeniško varstvo je treba dodati, da v njihov okvir sodi tudi pokrajinski arhiv v Kopru. Ta je že spet že nekaj časa tik pred tem, da reši prostorske probleme, vendar rešitev še ni dokončna. Na koncu omenimo, da je v koprski občini zelo razgibana tudi likovna dejavnost z galerijsko dejavnostjo, saj so obalne galerije v Kopru lani pripravile kar 35 samostojnih in skupinskih razstav različnih avtorjev. V Kopru pa je še vedno priljubljeno tudi filmsko gledališče, katerega Globus film dopolnjuje z večeri domačega filma, filmi tedna ter redno s programom Pula po Puli.
DUŠAN GRČA
Tiskovna konferenca na razstavišču pod Montebellom
Ob predstavitvi Zagrebškega velesejma tudi o navezavi sodelovanja s tržaškim
Pogovor s poslancem KD Sevgiom Colonijem
Bodočnost našega mesta je v odprtosti do sveta
Velika velesejemska tradicija hrvaškega glavnega mesta Zagreba in značilnosti njegove največje velesejem-ske manifestacije na jugo-vzhodnem delu Evrope, Jesenskega mednarodnega velesejma, so prišle do polnega izraza na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v kongresni dvorani razstavišča v okviru spremnih prireditev letošnjega tržaškega velesejma. Uvodno besedo je imel generalni tajnik Vele-sejemske ustanove dr. Tamaro, ki je poudaril, da je letošnjo jugoslovansko udeležbo na tržaški manifestaciji organiziral prav Zagrebški velesejem, kar utrjuje usmerjenost v povečanje vloge velesejmov v mednarodni izmenjavi ne samo na specializiranem razstavnem področju, temveč tudi na turističnem, kongresnem in splošno gospodarskem.
O razvoju, pomenu in načrtih Zagrebškega velesejma je govoril eden od njegovih direktorjev, Stanislav Begič, ki je postregel tudi z resnično impozantnimi številkami, tako o razstavnih in kongresnih strukturah velesejem-ske četrti kot o obsegu mednarodne in domače udeležbe razstavljalcev in poslovnih ljudi. Zagrebški velesejem je bil eden od ustanoviteljev mednarodne zveze velesejmov, neprekinjena tradicija mednarodne sejemske manifestacije, znane pod imenom Mednarodna komercialna razstava, pa se začenja leta 1909.
Zagrebški velesejem prireja danes kakih 30 razstav in sejmov letno, med
katerimi je veliko število uglednih mednarodnih specializiranih manifestacij, za katere interes nenehno narašča. Lani je Jesenski mednarodni zagrebški velesejem zabeležil rekorde na vseh ravneh, in to ne v domačem, temveč tudi v mednarodnem okviru. Vsa razpoložljiva razstavna površina, 280 tisoč kvadratnih metrov, je bila oddana 3250 razstavljalcem, od katerih je bilo 2100 domačih in 1150 tujih, prihajajočih iz 70 držav vsega sveta. Med tradicionalnimi razstavljale! so vse vz-hodevropske države, ZDA, Kanada, Francija, ZR Nemčija, Avstrija, Italija, Kitajska in Japonska ter številne drža-
ve v razvoju iz Afrike, Azije in Latinske Amerike.
Govornik je nato orisal triletni program Zagrebškega velesejma, v katerem zavzema vidno mesto področje tehnoloških inovacij s specilizirano spomladansko razstavo Inova in s centrom za prenos tehnologije Tecnology Transfer Forum. Na predlog tajnika tržaške Velesejemske ustanove Tamara, ki je bil pri priči sprejet, bosta obe ustanovi navezali sodelovanje prav na tem področju, ki ima tudi v Trstu velike razvojne perspektive.
Na sliki: Z včerajšnje tiskovne konference o Zagrebškem velesejmu
SERGIO COLONI je bil rojen v Trstu pred 55 leti, je oženjen in ima tri otroke. Politično je rastel v katoliškem gibanju, v KD se je vpisal že leta 1949 in je bil tudi njen pokrajinski in deželni tajnik. Bil je 8 let občinski svetovalec v Trstu, od leta 1964 do 1983 je bil deželni svetovalec in odbornik ter podpredsednik deželne vlade. V tem svojstvu je sodeloval pri pripravi več deželnih zakonov o načrtovanju gospodarstva in proizvajalnih dejavnosti ter za ustanavljanje naravnih parkov. Leta 1983 je bil prvič izvoljen za poslanca in je bil poročevalec pri izglasovanju »paketa za Trst«. Po njegovi ponovni izvolitvi smo mu postavili nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
Kakšne so vaše ocene, ne več na prvi pogled, volilnih izidov iz 14. in 15. junija?
Osnovne ugotovitve so na dlani: močno je nazadovala KPI, krepko je napredovala PSI, nekoliko manj, a še vedno občutno, se je okrepila krščanska demokracija. S tem se je jasno dokazalo, da je na vsedržavni ravni edina možna večina v okviru petstrankar-ske koalicije, kar sicer velja tudi za krajevno raven.
Če se omejimo na potek in izide volitev na Tržaškem je naglasiti, da je nanje vplivala odsotnost Liste za Trst, ki je usmerila svoje volivce k drugim' listam. Za oceno volilnih izidov je treba tudi upoštevati razliko v številu kandidatnih list med senatom in po-
Nagrade za vinogradnike iz zgoniške občine
V Društveni gostilni v Gabrovcu so predsinočnjim, ob prisotnosti številnih uglednih gostov, med katerimi je bil tudi novoizvoljeni senator Stojan Spetič, nagradili vinogradnike iz zgoniške občine, ki so sodelovali na zelo uspeli 23. izvedbi občinske razstave vin. Župan Miloš Budin je v kratkem nagovoru naglasil, kako je kmetijstvo na Krasu kljub omejitvam živa gospodarska dejavnost in vinogradništvo je ena vodilnih panog. Omenil je pobudi, ki ju zgoniška občinska uprava namerava čimprej uresničiti: ureditev vinskega centra in pa realizacija kmečkega
vodovoda. Sledilo je nagrajevanje vinogradnikov s pokali, hranilnimi knjižicami in praktičnimi nagradami. Najboljšo domačo kapljico so pridelali: belo vino — 1. Marčelo Doljak iz Samatorce, 2. Mirko Skupek iz Koludrovce in 3. Ivan Milič iz Zgonika. Teran — 1. Stojan Stubelj iz Saleža, 2. Srečko Štolfa iz Saleža in 3. Josip Gruden iz Samatorce.
S plaketami je bilo nagrajenih tudi sedem kmetovalcev, ERSA in cvetličarsko-vrtnarska zadruga s Proseka, ki so sodelovali pri prvi razstavi cvetja. (B. S.)
Desetletni miljski festival ponuja glasbo in gledališče
V	sejni dvorani novega sedeža tržaškega urada agencije ANSA so včeraj opoldan predstavili program 10. Mednarodnega festivala mladinskega gledališča v Miljah.
Deseto zaporedno srečanje mladinskih gledališč se predstavlja z novo parolo. Organizatorji so se namreč dokaj preudarno odločili, da miljska srečanja posvetijo novemu subjektu: otrokom in doraščajoči mladini. Glede na to, da gre za pregled mladinskih gledališč je to zdaleč najboljša izbira, saj je miljski festival v preteklosti služil predvsem kot gledališka vitrina namenjena -kulturnim operaterjem torej odraslemu občinstvu ki naj bi nato posredovali miljsko ponudbo širom po Italiji.
Mladini bo torej namenjeno jubilejno srečanje mladinskih gledališč, ki bo potekalo v različnih miljskih lokacijah od 5. do 11. julija. Ponudba bo letos bogata in razvejana, saj bo poleg običajnih gledališčih in lutkovnih predstav nadaljevala s tradicijo mladinskih laboratorijev, razstav in srečanj, bo pa obsegala tudi nadvse zanimivo novo sekcijo video z zgovornim naslovom »Pokol nedolžnih«.
V	sklopu gledaliških predstav bodo v Miljah prisotni tudi ansambli Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane z vsedržavno premiero Aliče v čudežni deželi ter tri gledališke skupine iz Zagreba: Kazalište Trešnja s predstavo Lutke iz omara ( na sliki),
Teater & TD s Hamletom in Lutkovno kazalište kvak s predstavo Hoču biti Brljiban.
V sklopu razčlenjenega programa »Pokola nedolžnih«, ki so ga miljski organizatorji priredili v sodelovanju s kinoklubom La Cappella Undergro-und in Marcom Giustijem, pa bo tekla beseda o perečem vprašanju zlorabljanja (ali pa tudi ne) otrok v reklamne namene. Posebne pozornosti bodo deležne tudi mini filmske zvezde, ki so danes že šle v pozabo, ter tiste, ki se komaj pojavljajo na naših ekranih.
Nadaljujejo se obiski KZ pri tržaških krajevnih upravah
Možnosti kmetijstva v zgoniški občini
Jutri slovesna izročitev srebrne kolajne Miljani
Miljski občini bodo jutri slovesno podelili srebrno kolajno za vojaške zasluge, ki jo je podelil predsednik republike na predlog obrambnega ministra. V utemeljitvi je rečeno, da so bile Milje po 8. septembru 1943 eden glavnih središč partizanskega boja proti nacizmu.
Program jutrišnje slovesnosti predvideva ob 9.45 nastop pihalnih orkestrov »Ongia«, »Bulli e Pupe« in od Korošcev. Ob 10.45 bodo med vojaško ceremonijo slovesno pripeli občinskemu praporu predsedniško srebrno odličje, nakar bosta spregovorila general Lalli in župan Bordon. Še pred tem bo vojaški duhovnik daroval mašo in v molitvi se mu bo pridružil srbsko pravoslavni pop.Sledil bo nastop moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela pod vodstvom Evgena Prinčiča in branje raznih pričevanj iz časov osvobodilnega boja, od prvih spopadov s fašizmom do zaporov in koncentracijskih taborišč ter partizanskih bojev.
Po uradnem delu bo družabno srečanje v parku Europa, kjer bodo spet nastopili pihalni orkestri.
V teh dneh se je odposlanstvo Kmečke zveze mudilo na obisku v zgoniški občini. Odposlanstvo so sestavljali predsednik Alfonz Guštin, tajnik Edi Bukavec, odbornika Josip Milič in Miro Žigon ter član Stojan Štu-belj, na županstvu pa so jih sprejeli župan Miloš Budin ter odbornika Tamara Blažina in Ivan Colja. V središču pogovorov so bili predlogi za preporod kmetijstva na Tržaškem, ki jih je KZ odobrila na svojem nedavnem občnem zboru in s katerimi zdaj njeno vodstvo seznanja krajevne uprave na ločenih sestankih z njihovimi predstavniki. Seveda pa obiski predstavljajo tudi priložnost za poglobitev vprašanj, ki zadevajo razvoj kmetijstva na posameznih območjih.
Na srečanju je Guštin uvodoma poudaril, da je zdravo kmetijstvo potrebno za uravnovešeno rast tržaške pokrajine z gospodarskega, družbenega, narodnostnega in ekološkega vidika. Za preporod kmetijstva pa je potrebna izdelava conskega načrta, ki bi natančno določil, katera območja na Tržaškem bodo zagotovljena kmetijskim dejavnostim, in potrebne so infrastrukture. KZ se zavzema, naj bi za razvoj kmetijstva skrbela predvsem pokrajinska uprava ob finančni podpori Dežele in Sklada za Trst. Ob vsem tem sta Guštin in Bukavec podčrtala, da bi tržaške krajevne uprave sploh morale resno premisliti in natančneje
določiti smernice za smotrno upravljanje tržaškega teritorija, saj smo zdaj priča neracionalnim in celo protislovnim posegom na njem.
Budin je ugodno ocenil stališča in predloge KZ in izrazil pripravljenost, da jih politično podpre na vseh pristojnih forumih. Povedal je nadalje, da njegova uprava skuša po svojih močeh in v okviru svojih pristojnosti spodbujati primarni sektor. Pri tem je omenil nedavno odobreni regulacijski načrt, ki ob zaščiti Krasa nudi možnost za okrepitev tradicionalnih dejavnosti. Spomnil je na vsakoletne občinske razstave, namenjene ovrednotenju krajevnih žlahtnih kultur, t.j. vinogradništvu in cvetličarstvu. Sogovornike je seznanil z najnovejšimi premiki v zvezi z načrtom, da bi v središču
Zgonika uredili vinski center. Kot znano, je občinska uprava že odkupila staro poslopje, ki pa ga je treba preurediti. Na natečaju, ki ga je v ta namen razpisala, se je pojavilo 16 načrtov, in v kratkem bo posebna občinska komisija izbrala titega izmed njih, po katerem bo vinski center urejen.
V razpravi je tekla beseda še o možnostih razvoja agriturizma in o predlogu, da bi v dolinici nad Zgonikom zbirali deževnico, ki bi jo potem nekatere kmetije v vasi uporabljale za namakanje. Za to je že bil izdelan načrt, njegovo realizacijo pa bi verjetno podprl Sklad za Trst.
Pred zgoniško so predstavniki KZ že obiskali dolinsko, devinsko-nabrežin-sko in repentabrsko občinsko upravo. V kratkem nameravajo obiskati še miljske in tržaške občinske upravitelje.
32 dijakov v Zavodu združenega sveta
Dvaintrideset italijanskih dijakov je prestalo sprejemne izpite za vstop v Jadranski zavod združenega sveta v Devinu, ki so se odvijali v Rimu. Izbrani dijaki bodo prejeli štipendije, ki jim bodo omogočale obisk bienija 1987-1989. Deset dijakov je iz Furlanije-Julijske krajine, štirje so iz Veneta, po dva sta iz Emilije Romagne, Piemonta, Sardinije, Kampanije in Lacija, trije so iz Lombardije in pet jih je s Tridentinske-ga-Gornjega Poadižja.
Na izpitih pa so izbrali tudi italijanske dijake, ki bodo obiskovali zavode v tujini: štirje dijaki bodo obiskovali Atlantski zavod v Walesu, po dva pa bosta obiskovala Zavod Tihega oceana v Kanadi, American East v Novi Mehiki in Vzhod-no-južni azijski zavod v Singapurju. En dijak bo nazadnje obiskoval tečaje v Zavodu Waterford Amhlaba v Swazilandu v Afriki.
slansko zbornico, kar je privedlo tudi do posledičnih razlik v glasovanju za prvo ali drugo zbornico. Prišlo je pri tem do čudnih rezultatov, kot na primer, da so zeleni prejeli več glasov med starejšimi volivci (za senat), kot med mlajšimi (za poslansko zbornico).
Krščanska demokracija je seveda zadovoljna, da je s temi volitvami postala spet stranka relativne večine na Tržaškem, v splošnem pa lahko rečem, da prinašajo volilni izidi nekaj novih možnosti, hkrati pa zapuščajo široka območja nejasnosti in sence.
Kako bodo volilni izidi vplivali na stabilnost tržaških krajevnih uprav?
Dejstvo, da je KD spet postala največja stranka na Tržaškem, mora pač pomeniti, da postaja njena vloga večja tako na tržaški občinski kot pokrajinski upravi (ki sta bili med drugim izvoljeni že leta 1982 in se bosta obnovili šele prihodnje leto zgolj na osnovi zakona o združevanju volilnih shodov). Krščanska demokracija seveda noče komisarskih uprav, torej se ne zavzema za krizo na tržaški Občini in Pokrajini, toda zahteva večjo učinkovitost teh uprav in zatorej veliko jasnejše odnose med strankami večinske koalicije.
Kateri so po vašem mnenju poglavitni problemi tržaške in deželne stvarnosti, ki jih bo moral novi parlament obravnavati s prednostjo?
Najprej se bo treba lotiti zakona o mednarodnem sodelovanju, ki je bolj znan kot zakon za obmejna območja, še zlasti, ker je v pretekli zakonodajni dobi že bilo opravljeno skoraj vse pripravljalno delo v parlamentarni komisiji za proračun. Nato si bo treba prizadevati za odobritev nove zakonodaje, oziroma posameznih zakonov, za olajšanje vojaških služnosti, za priznanje brezcarinskih kontingentov blaga Trstu, za preureditev tržaškega Geofizikalnega eksperimentalnega opazo-vališča, za tržaško pristanišče.
Poskrbeti bo tudi potrebno, da se brez nadaljnjih odlašanj skliče deželna konferenca o podjetjih z državno soudeležbo, ki je tako pomembna za gospodarski ustroj na Tržaškem, Goriškem in Tržiškem. Na njej morajo priti do izraza možnosti povezave med državnimi podjetji IRI, deželno upravo in krajevnimi podjetniki, ki naj pripomorejo k splošnemu gospodarskemu' razvoju naših krajev.
Kakšno vlogo mora razvijati naše mesto, da se lahko odpira možnosti novega razvoja, ki naj bi ga omogočili vsi ti posegi?
Trst mora biti dosleden z razlogi, zaradi katerih je bil postal evropsko mesto. Njegova vloga mora torej ustrezati njegovi nalogi, da je kraj povezav. V preteklosti so te povezave zadevale pristanišče in promet, danes se pa mora Trst prilagajati postindustrijski družbi, njegove povezave morajo zato vključevati tudi znanost, tehnologijo, kulturo. Te vezi je treba stkati začenši z Avstrijo, Jugoslavijo in drugimi deželami delovne skupnosti Alpe-Jadran, razširiti jih je treba na države v razvoju, tudi izkoriščajoč možnosti, ki jih ponuja novi zakon o pomoči razvoju nerazvitih držav.
Menite, da bo v prihodnji zakonodajni dobi možna odobritev zakona o zaščiti pravic Slovencev v Italiji?
Mislim, da ta možnost obstaja, zlasti če se bo način pristopa k temu vprašanju spremenil in okrepil. Prepričan sem predvsem, da je težko predvidevati pozitivno rešitev brez neposredne pobude vlade. Potem pa bo absolutno potreben umerjen in uravnovešen prispevek tako italijanske večine kot slovenske manjšine. Kar zadeva nekatere posebno nujne potrebe slovenske narodnostne skupnosti, kot na primer težak položaj Slovenskega stalnega gledališča, pa opozarjam, da smo v zakonskem predlogu o razvoju obmejnih območij predvideli tudi poseg dežele Furlanija-Julijska krajina za kulturne pobude, tako za Italijane, ki živijo v Jugoslaviji, kot za Slovence v Italiji.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Pismo sindikalnih organizacij Aquile
Bonifikacija naprav v rafineriji ogroža prebivalstvo in teritorij
Sindikalne organizacije Rafinerije Aguila so predsednikoma deželne in pokrajinske uprave, županoma tržaške in miljske občine, državnemu pravobranilcu, prefektu, kvestorju, komandantu karabinjerske skupine, pokrajinskemu inšpektoratu in uradu za delo, tržaški KZE, komisiji za velika tveganja ter ministrstvoma za industrijo in za civilno zaščito naslovile do-kumet, v katerem jih podrobno seznanjajo s položajem v rafineriji po začetku takoimenovane bonifikacije in raz-plinjenja naprav ter po ustavitvi ter-mocentrale.
Sindikalne organizacije podrobno in razčlenjeno utemeljujejo velike dvome v strokovno usposobljenost tehnikov, ki jim je bila zaupana odgovorna naloga popolne ustavitve tovarniških naprav in torej opozarjajo na posledice in tveganje, ki bi ga ta nestrokovnost lahko pomenila za varnost okolja, v katerem se rafinerija nahaja. H konkretnim primerom, s katerimi utemeljujejo svoje dvome, dodajajo še dejstvo, da so preventivni varnostni sistemi (na primer protipožarni in ekološki) zelo nezanesljivi, če že ne neobstoječi, ker zelo dolgo niso bili vzdrževani. Vse to pa — zaključujejo sindikalne organizacije — vsekakor predstavlja le vrh ledene gore veliko večjih razsežnosti, kar pomeni, da nadaljevanje izvajanja bonifikacije
predstavlja veliko nevarnost za prebivalstvo, za teritorij, za osebje, ki jo izvaja, in za same naprave rafinerije, za vse skupaj pa nosi popolno odgovornost družba Total.
Znižan primanjkljaj družbe Fincantieri
Včeraj je bila v Trstu redna letna skupščina finančne družbe Fincantieri, ki je odobrila poslovni obračun za leto 1986, potem ko ga je predsednik Boc-chini dan prej v Rimu predložil predsedniku zavoda IRI Prodiju.
Lanski primanjkljaj se je glede na leto 1985 skrčil za 34 odstotkov in je z 89 zdrknil na 59 milijard lir, po predvidevanjih pa naj bi družba v kratkem dosegla bilančno ravnovesje. Delovna naročila za različne sektorje, na katerih deluje Fincantieri (trgovinsko ladjedelništvo, vojaško, ladijska popravila in gradnja velikih motorjev) dosegajo tačas vrednost 7 tisoč milijard lir, od česar gre največ področju gradnje trgovskih ladij, medtem ko je na področju proizvodnje velikih motorjev Fincantieri ustvarila en sam pol, z ustanovitvijo družbe za dizelske raziskave in s pridružitvijo tržaškega obrata Isotta-Fraschini.
S člani Konzorcija za kraški marmor
Srečanje o možnostih novih vlaganj v kamnarsko dejavnost
Na sedežu Trgovinske zbornice je bilo srečanje članov Konzorcija za kraški marmor in predstavnikov raznih stanovskih združenj, da bi skupaj pregledali vse možnosti finansiranja kamnarske dejavnosti. Državna in deželna zakonodaja predvidevata namreč razne olajšave, a gospodarstveniki se jih mnogokrat ne poslužujejo, ker niso obveščeni o zakonskih določilih. Srečanja so se udeležili obrtniki in industrijci, katerim so predstavnik ustanove ESA ter predstavnika stanovskih združenj Iseppi (Associazione Artigiani) in Kalan (SDGZ) v strnjeni obliki prikazala razne posege, kot so sofinansiranje novih investicij in olajšani krediti za nabavo zalog oziroma za povečanje likvidnosti podjetja. Iz razprave je bilo jasno razvidno, da je vloga stanovskih združenj kot posvetovalnih organov dejansko pomembna in nenadomestljiva. Podčrtano je bilo, da je vsestranski pretok informacij nujno potreben, a da morajo prav obrtniki še pred pričetkom investicijskih del razložiti svoje želje in načrte, kar bi omogočilo najugodnejše rešitve. Trenutno je pomemben zakon 48/85, ki predvideva podelitev nevračljivih prispevkov za nove investicije, za nabavo strojev ali za popravila obstoječih stavb. ESA je določila, da je treba vse prošnje vložiti najkasneje do 31. julija, to je do datuma zapadlosti sedanjega pravilnika. SDGZ vabi vse svoje člane obrtnike, ki načrtujejo nove investicije, naj se nemudoma zglasijo v uradih združenja, kar bi jim omogočilo pravočasno oddajo prošenj, (zk)
Danes v Trstu izredna in redna letna skupščina skupine Generali
Danes bo v našem mestu dogodek, ki zanima ne samo vso italijansko finančno oziroma gospodarsko javnost, temveč tudi mednarodno: na redni in izredni letni skupščini se bodo zbrali delničarji skupine Generali, ki jim bo upravni svet pod vodstvom predsednika Randoneja predstavil ne samo lanski poslovni obračun matične družbe, pač pa tudi bilance vseh nadzorovanih in povezanih družb ali samostojnih družb te velike finančne skupine, rojene v Trstu in nanj še vedno, vsaj formalno, navezane. To pa pomeni, da se bodo danes v Trstu zbrali specializirani novinarji iz vse Italije in predstavniki vidnih mednarodnih finančnih glasil, za katere je ob 15. uri napovedana posebna tiskovna konferenca.
Skupina Generali je lansko poslovno leto zaključila s 26,7-odstotnim poviš-kom presežka, ki znaša 218 milijard lir (lani 172,1 milijarde), po lanskem povišku pa bo tudi letos zvišala svojo glavnico, in sicer s 350 na 420 milijard lir.
Jutri v devinskem gradu
Revija pevskih zborov treh pobratenih občin
V	okviru sodelovanja med devin-sko-nabrežinsko občino ter pobratenima občinama Buje in Ilirska Bistrica prireja devinsko-nabrežinska občinska uprava jutri, 27. junija, ob 20.30 revijo pevskih zborov, ki se bo odvijala na dvorišču gospodarskega poslopja devinskega gradu. Sodelovalo bo sedem zborov. Gre za prvo srečanje zborov treh občin, ki je bilo programirano že v prejšnji sezoni, vendar je bilo potem posticipirano v letošnjo.
Namen pobude je utrjevanje prijateljskih vezi med pevci, ki že več let sodelujejo pri raznih pobudah v pobratenih občinah. Koncert se vključuje tudi v sklop poletnih manifestacij, ki jih je devinsko-nabrežinska občinska uprava načrtala v različnih vaseh v občini.
Sodelovalo bo sedem zborov, in sicer mešani zbor KUZD »Bratstvo«, oktet »Kornarija«, mešani zbor »Alojz Mihelčič«, komorni dekliški zbor »Ilirska Bistrica«, dekliški zbor »Igo Gruden«, dekliški zbor »Devin« in moški zbor »Fantje izpod Grmade«.
V	primeru slabega vremena bo koncert v prostorih osnovne šole v Devinu.
■ Tržaška Občina sporoča, da je kopanje v kopališču »Lanterna« spet dovoljeno. Prepoved pa je še vedno veljavna za preostalo pristaniško območje, vključno s kopališčema »Ente por-to« in »Ferroviario«.
Polovični
izziv
Kaj nudi zanimivega Trst domačemu in tujemu turistu? Kje zlasti mlajši lahko prespijo, ne da bi pregloboko segli v žep? V katerih gostilnah si lahko privoščijo cenen prigrizek? Kako je s plesom in. zabavo? Na ta in še druga vprašanja odgovarja vodič, ki ga je izdal Študentski turistični center in ki je sedaj na razpolago vsem, ki bi radi globlje spoznali mesto.
Nerazkošna, pa vendar lična brošu-rica je za mladega turista važen pripomoček, ki na komaj 30 straneh nudi dovolj gradiva in informacij, da spodbudi radovednost vsakogar. Seveda, glede na obseg, vodič ni, in tudi noče biti, popoln priročnik o Trstu. Opozarja pač na nekatere zanimivosti in daje vsakomur možnost, da si sam pripravi načrt za ogled in spoznavanje mesta. V nekem smislu je knjižica izziv mlademu turistu, njegovi fantaziji, ustvarjalnosti in radovednosti.
Kaj vse nudi? Predvsem vrsto praktičnih napotkov: hoteli, gostilne in restavracije, slaščičarne, kavarne, prireditve, kinematografi, plesišča, muzeji, knjižnice, knjigarne, možnost nakupov, kopališča, šport, izleti v okolico, koristne telefonske številke, bibliografija. To so glavna poglavja brošure, v kateri tudi poznavalec Trsta odkrije marsikatero novost, marsikatero možnost.
Vse prav torej? Brošura je v svoji zasnovi zanimiva, pristop dober, vendar ostaja velik vprašaj. In ta vprašaj je ravno prisotnost slovenske narodnostne skupnosti. Vodič je sicer ne prikriva, opozarja na obstoj Narodne in študijske knjižnice, na Tržaško knjigarno in njeno ponudbo, ponekod opozarja tudi na slovenska imena. Vendar v tem je veliko več tistega, kar vodič zamolči, kot tistega, kar pove. Tako na primer ne pove, da so noše v škedenjskem etnografskem muzeju slovenske, ne pove, da je kraška ohcet odraz slovenske tradicije, malo pove o žrtvah v Rižarni, v Bazovici omenja le spomenik na fojbi, ne opozarja pa na spomenik bazoviškim junakom. Škoda. Od mladih in odprtih ljudi, ki so sestavili vodič, bi pričakovali nekaj več. Če brošura želi biti izziv radovednosti, ustvarjalnosti, fantaziji mladega turista, bi pričakovali, da bi bila tudi očitnejši izziv in spodbuda k spoznavanju tukajšnje narodnostne stvarnosti, ki je vendarle največje bogastvo teh krajev.
Z izrednega občnega zbora
Nove pobude konzorcija za Raziskovalno območje
Člani konzorcija za Raziskovalno območje so se v teh dneh zbrali na izrednem občnem oboru na svojem sedežu pri Padričah in sprejeli vrsto sklepov, med njimi tudi takšne, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj te ustanove in sploh znanstve-no-raziskovalnih dejavnosti na Tržaškem.
Občni zbor je sprejel predlog, naj se uredi katalog periodičnih in drugih znanstvenih publikacij, ki jih hranijo posamezne knjižnice v Furlaniji-Julij-ski krajini. Katalog naj bi uredili v dokumentacijskem centru Raziskovalnega območja, in sicer s pomočjo sredstev, ki jih nudita sodobna elektronika in informatika. V ta namen je občni zbor sklenil, naj Raziskovalno območje razpiše dve štipendiji za pripravljalno raziskovalno delo.
Člani konzorcija so nadalje odobrili načrt »tretje faze« gradbenih del na Raziskovalnem območju in proračun za njihovo izvedbo. Tretja faza predvideva opremo nadaljnjih 5 tisoč kvadratnih metrov za znanstveno-razisko-valne dejavnosti. V bistvu gre za gradnjo novih laboratorijev, ki bodo predvidoma stali 8 milijard lir.
Občni zbor je naposled sprejel sklep, naj se v bližini glavnega vhoda na Raziskovalno območje namesti nos jahte »Elettra«, na kateri je Guglielmo Marconi izvedel znamenite poskuse, s katerimi je utemeljil »brezžično telegrafijo« oziroma radiofonijo. Relikt je
zdaj pri Tržaškem arzenalu, družba Fincantieri pa je že izrazila pripravljenost, da ga restavrira. Nos »Elettre« naj bi plastično ponazarjal temeljni cilj Raziskovalnega območja, ki je spodbuj anj e znanstveno-raziskovalnih dejavnosti na Tržaškem.
K vsemu temu najbrž ne bo odveč dodati še pojasnilo, zakaj takšne sklepe, ki bi po sebi bili v pristojnosti upravnega sveta, sprejemajo člani konzorcija za Raziskovalno območje na izrednih občnih zborih. Stvar je preprosta: konzorcij je že dalj časa pod komisarsko upravo, kar pomeni, da njegovi redni organi ne delujejo.
Škof Bellomi pojde v Avstralijo
Na povabilo Združenja tržaških kronistov bo škof Bellomi v torek ob 10.30 v Novinarskem krožku spregovoril o svojem skorajšnjem pastoralnem potovanju v Avstralijo. V Peti kontinent bo škof odpotoval 2. julija, med obiskom pa se bo srečal tudi s predstavniki italijanskih skupnosti.
■ V hotelu Jolly v Trstu bo v ponedeljek, 29. junija,ob 15.30 srečanje sindikalnih organizacij CGIL, CISL in U1L z novoizvoljenimi tržaškimi parlamentarci. Tema razgovorov bodo odprta vprašanja tržaškega delavstva.
V okviru tečaja SDZPI
Bodoči kamnoseki razstavljajo
V Nabrežini so predvčerajšnjim odprli razstavo izdelkov mladih dijakov, ki obiskujejo kamnoseški tečaj Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Bodoči kamnoseki so se s praktično obdelavo kamna spoprijeli sicer šele v drugem polletju, kajti prve mesece je njihov učitelj, domači strokovnjak Milko Gabrovec, posvetil teorične-mu spoznavanju te tako značilne kraške obrti, ki je žal v zadnjih desetletjih vedno bolj izgubljala na pomenu. Kamnoseški tečaj pa ima prav ta namen, da mlade spet pribli-
Pri Bazovici hudo ranjen kolesar
Sinoči okrog 20. ure se je pripetila pri Bazovici neobičajna nesreča, v kateri se je hudo ranil 58-letni Antonino Aragona, ki stanuje v Trstu, na Stopnišču Bonghi 46. Aragona se je s kolesom peljal proti Padričam, ko je v višini pokopališča, verjetno zaradi napake pri prestavljanju, nenadoma izgubil ravnotežje nad kolesom in nerodno padel na asfalt. Prijatelj, ki mu je sledil, mu je takoj skušal pomagati, vendar takoj je bilo jasno, da je Ara-gonu potrebna intenzivna zdravniška nega. Zaradi udarca v glavo je namreč izgubil zavest, kar je reševalce RK nato najbolj zaskrbljalo, pa je bilo dejstvo, da se mu je iz ušesa vlila kri. Ko so ranjen-
V priredbi zadruge tržaških pridelovalcev vin »Kriški breg«
Jubilejna razstava domačih vin v Križu
V Križu so včeraj odprli 20. jubilejno razstavo vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi organizacijami. Obiskovalci razstave, ki sovpada s praznovanjem vaških patronov sv. Petra in Pavla, bodo' lahko do nedelje pokusili sedem vzorcev belega ter 6 vzorcev črnega vina. Danes ob 19. uri bosta nastopila baletna skupina ŠD Mladina ter harmonikaški ansambel Mi-ramar, jutri pa bo koncert domače godbe na pihala. Oba večera bo poskrbljeno tudi za plesno zabavo.
Razstavo je ob prisotnosti predstavnikov krajevnih uprav, strokovnih organizacij in slovenskih bančnih zavodov, ki so prispevali za izvedbo prireditve, otvoril predsednik zadruge Oskar Sedmak. Govornik je poleg sončnih plati pobude podčrtal tudi organizacijske probleme zadruge vinogradnikov in pozval domačine, posebno mlade, da se pridružijo peščici odbornikov, ki vsako leto požrtvovalno prirejajo razstavo.
Na sliki: predsednik Sedmak otvarja kriško prireditev.
■ Tržaška Občina sporoča, da bo ob
priložnosti 20. razstave domačih vin zaprte za promet do 24. ure 28. junija vse notranje ceste kriške vasi.
mala črna kronika
ca sprejeli na nevrokirurškem oddelku, je sicer že bil pri besedi, vseeno pa so si zdravniki pridržali prognozo.
Z avtom v zid
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj ob 2. zjutraj sprejeli 33-letnega Danieleja Ljuva iz Drevoreda Ippodromo 2/2 in njegovo prijateljico, 27-letno Mario Portesini iz Ul. Manteg-na. Oba sta se hudo ranila v prometni nesreči, ki se je pripetila malo prej na cesti, ki vodi iz Starih Milj v miljsko središče. Ljuva je policiji povedal, da je z avtom vozil po rebri navzdol, ko je nenadoma - verjetno zaradi okvare na zavorah - izgubil oblast nad avtom in silovito
zavozil v obcestni zid. Ljuva in Portesini-jeva sta utrpela udarec v prsni koš in trebuh, zraven pa več zlomov in drugih poškodb. Okrevala bosta v treh mesecih.
Kovček je bil prazen
Na začetku Ulice Flavia je predvčerajšnjim popoldne vladal precejšen preplah. Policijski agenti so namreč za nekaj časa blokirali promet in običajno trgovsko dejavnost, ker so po anonimnem opozorilu sumili, da je v kovčku, ki ga je nekdo postavil v telefonsko govorilnico, prav nasproti sedeža socialdemokratske stranke, bomba. V resnici je bil preplah odveč: strokovnjak za razstrelivo je namreč kmalu odkril, da je kovček - prazen.
ža k poklicu in dejavnosti, za katero se pišejo ugodni pogoji tako na področju zaposlovanja kot uveljavljanja.
Festivala KPI v Repnu
in pri Ferdinandeu
V Repnu in pri Ferdinandeu se zaključujeta praznika Unita in Dela. Program sklepnih manifestacij je naslednji: v Repnu je za danes predvideno tekmovanje v briškoli, ob 20. uri pa bo nastopil v Kraški hiši ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Jutri ob 19. uri se bo predstavila madžarska folklorna skupina Kiskondas, ob 20.30 pa bo spregovoril novoizvoljeni senator Stojan Spetič. Oba večera ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Pri Ferdinandeu bo drevi ob 19. uri okrogla miza o neizkoriščanju javnih poslopij za kulturne in družbene dejavnosti mestnih četrti, ob 20.30 pa bo nastopila godba od Korošcev. Jutri ob 19.30 je napovedan govor novoizvoljenega poslanca VVillerja Bordona, v večernih urah pa ples s skupino Est-Nord-Est.
Nova akcija članov WWF
Kdorkoli se pelje po Bazoviški cesti proti obmejnemu prehodu na Pesku bo običajno opazil, da ob cesti ležijo veliki kupi smeti in raznih odpadkov. Skupina članov tržaške sekcije WWF pa je pretekle dni opravila akcijo čiščenja v bližini križišča za Drago, saj je ta predel Krasa že postal pravi smetnjak. Zaradi tega svetujejo člani WWF vrsto posegov za zaščito kraške planote. Ob pomembnejših cestah bi bilo primerno postaviti smetnjake za nabiranje odpadkov, steze, ki vodijo v gozdove, pa bi bilo treba zapreti prometu. Tak poseg bi preprečil, da bi ljudje odlagali smeti v zakotnejše kraje. Razen tega naj bi po mnenju članov WWF ustvarili ob cestah, ki peljejo do mejnih prehodov, tudi urejene parkirne prostore. To bi turistom omogočilo udobnejši počitek, za občinsko službo pa bi bilo veliko lažje odnašati odpadke, ki bi bili koncentrirani na omejenih področjih.
Madžari na prazniku v Repnu
V Repnu bo danes in jutri praznik komunističnega tiska, ki ga drugo leto zapored prireja repentabrska sekcija KPI. Danes ob 15. uri bo odprtje kioskov in turnir v briškoli, ob 20. uri pa bo v Kraški hiši koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Marta Werk-Volk. Jutri ob 19. uri pa bo nastopila v repenski telovadnici mladinska folklorna skupina Kiskondas iz Madžarske. Naj takoj navedemo nekaj podatkov. Skupino so ustanovili leta 1967. Imajo člansko in mladinsko skupino. Njihov vodja je od vsega začetka Gerencser Zoltan, prihaj_ajo pa iz mesta Zalaegerszegi. Nastopili so že na Norveškem, na Poljskem, v Češkoslovaški, v Jugoslaviji in tokrat so prvič pri nas. Plešejo v glavnem vrtoglave madžarske plese in bodo s svojim nastopom gotovo navdušili številne naše ljubitelje folklornih prireditev. Zanimivo je tudi, da bo to društvo imelo v jeseni v gosteh Mladinski pevski zbor Glasbene matice. Mi jim želimo najboljše počutje pri nas in uspešen nastop.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Rocky III, ZDA 1982, r. S. Stallone; i. S. Stallone, Thalia Shire.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30, Un flore nel deserto, ZDA 1986, r. E. Corr; i. Jon Voight, Jo Beth VVilliams, Ellen Barkin.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.50 La famiglia, dram., It., 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
PENICE - 18.30, 22.00 La monaca del peccato, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica IL, □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Dove 1'erba si tinge di sangue.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Space camp, fant., ZDA 1986, r. Harry Winer; i. Kate Capshaw, Tom Skerritt.
EDEN - 15.30, 22.00 Depravation story, pom., □ □
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 11 guerriero delTEst, dram., SZ, r. M. Tumansvili; i. R. Bykov.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; Walt Disney.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Brazil, VB, 1984; r. Terry Gilliam; i. Jonathan Priče, Kirn Greist, Robert De Niro.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Nes-suno ritorna vivo dal camping del terrore, srh., □
RADIO - 15.30, 21.30 Fanciulle scostu-mate, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
__________mali oglasi_________________
RIVIERA 224426 - prodaja v Rojanu v 3. nadstropju restavrirano stanovanje 50 kv. m; spalnica, kopalnica, dnevna, kuhinjski kot.
RIVIERA 224426 - prodaja v Devinu stanovanje 100 kv. m v odličnem stanju, 3. (zadnje) nadstr.: vhod, salon s teraso, kuhinja, dve spalnici, kopalnica, WC.
PRODAM vespo ET3 125, letnik '83, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju. Tel. 815824.
PRODAM nedograjeno hišo z 2,000 kv. m zemlje. Informacije pri Grilancu - Sa-lež št. 11 - danes, 26., jutri, 27., in v nedeljo, 28. t. m., do 12. ure.
PRODAM renault 4 rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 772859.
PRODAM 2 stanovanji v hiši, od katerih eno še nedokončano in 380 kv. m zemljišča pri Domju. Tel. 228390.
LEKCIJE IZ MATEMATIKE potrebuje dijakinja učiteljišča. Tel. 226294 ob uri kosila.
PRODAJAM grablje za traktor. Sovod-nje - Ul. 1. maja 66, tel. 0481/882214.
30-LETNA ŽENSKA išče zaposlitev, samo zjutraj, kot izkušena prodajalka ali šivilja za trgovine. Obvlada slovenski, hrvaški in italijanski jezik. Tel. 225946.
JOSIP ŽERJAL ima še vedno odprto osmico v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
PRODAM zaradi vojaščine mini 90 temno modre barve, v odličnem stanju, letnik '81. Tel. 226560.
PRODAM fiat 131, letnik '81. Telefonirati po 19. uri na št. 229224.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 68153 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, Italijanka s poznanjem slovenščine, nudi lekcije italijanščine. Tel. 53564 ob obedih.
V PULJAH PRI DOMJU (pod Logom) je odprl osmico Severine Uzenič. Toči pristno belo in črno vino.
izleti
Sekcija PSI Dolina javlja, da bo odhod avtobusa za izlet v Avstrijo - Belo jezero (Weissensee) jutri, 28. junija: ob 6.45 iz Boljunca (na Gorici), ob 6.50 iz Doline (Banje) in ob 7.00 od Domja,
SPDT vabi člane in prijatelje na enotedensko turo na Pohorje, ki bo od jutri, 28. t. m., do 4. julija. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258).
prispevki
V	spomin na Ivanko Starc daruje Zvonka Guštin 10.000 lir za Amatersk; oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob Giovanne Savron vd. Sodomaco darujeta Renata in Ana 30.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Marijo Brajkovič daruje družina Fonda 10.000 lir za Dom J. Ukmar v Skednju.
Ob plačilu članarine daruje Olga Pu-pis 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na. grob Pepija Budina daruje družina Kante (Gabrovec 57/a)
20.000	lir za Spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na Angela Miliča darujeta Gracijela in Marjo Cernjava 15.000 lir v isti namen.
V	spomin na ljubo sestro Ljudmilo, na drage starše in brata Frančkota daruje Rudi Zidarič 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Zore Tretjak darujejo Štefanija, lija in Boris 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grobova Zore Tretjak in Bogomira Sirka daruje Odbor Ljudskega doma iz Križa 50.000 lir za sklad Dela.
Namesto cvetja na grob Dušana Grilanca daruje družina Sergija Sedmaka iz Križa 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Elita Perka darujeta Anica in Justina Daneu 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na sestre Zofijo, Vido, Ivico in Heleno, na brata Cirila ter na mamo Emo in očeta Ivana daruje Stana Škerlj
50.000	lir za Dijaško matico, 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Sekciji KPI in VZPI-ANPI Devin-Nab-režina izrekajo najgloblje sožalje svojcem ob smrti napozabnega tovariša Veljka Guština in prispevajo v počastitev njegovega spomina 50.000 lir v sklad Dela.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša
20.000	lir za ŠZ Bor in 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Na dan Matejkine sv. birme poteče leto dni, odkar je preminil nepozabni nono Karlo. V njegov spomin daruje Ma-tejka z mamo in tatkom 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Padričah in
15.000	lir za cerkev na Padričah.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža Karla Grgiča se ga z ljubeznijo spominja žena Ivanka in daruje v njegov spomin
20.000	lir za KD Slovan.
V	zahvalo kolegicam, ki so ji bile ob strani v teh težkih trenutkih, daruje Jasna 50.000 lir za MePZ M. Pertot.
Ob 16. obletnici smrti nepozabnega Venčka Krečiča daruje sestra Marija
15.000	lir za MePZ M. Pertot in 15.000 lir za TPK Sirena.
Ob rojstnem dnevu drage nepozabne Marice daruje Alma 10.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor in 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina dragih staršev daruje Alma 20.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu.
V	spomin na Ivanko Šuligoj in Milko Rupel darujeta Anica in Ivan Ciani
30.000	lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Ivan in Boška Kante 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
lil. KRAŠKI PRAZNIK PIVA
v Nabrežini 26., 27. in 28. junija
Danes turnir v japonski mori,
papay tekma in rock koncert skupine TELEFON CALL 66.
Š. Z. GAJA
20-letnica
ustanovitve
Športni objekt na Padričah
Danes, 27. 6.: ob 9.00 teniški turnir, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 21.00 nočni tek in ples z ansamblom TAIMS.
Jutri, 28. 6.: ob 19.00 kulturni program z nastopom tamburaške-ga ansambla in plesne šole KD F. PREŠEREN iz Boljunca, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
Ponedeljek, 29. 6.: ob 18.00 nogometni turnir 4:4, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
Torek, 30. 6., sreda, 1. 7., in četrtek, 2. 7.: ob 18.00 nogometni turnir 4:4, ob 20.30 ples z ansamblom ZODIACO.
Petek, 3. 7.: ob 18.00 finale no: gometnega turnirja 4:4, ob 20.30 ples z ansamblom ZODIACO.
Sobota, 4. 7.: ob 20.30 ples z ansamblom ZODIACO.
Nedelja, 5. 7.: ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 18.30 kulturni program z nastopom MPZ SKALA iz Gropade in Godbe na pihala V. PARMA iz Trebč, ob 19.30 nagrajevanje, ob 20.00 ples z ansamblom ZODIACO.
SEKCIJA KPI REPENTABOR prireja v REPNU
26., 27. in 28. junija
Praznik
komunističnega
tiska
—	Danes, 27. 6.:
ob 15. uri odprtje kioskov in briškola z bogatimi nagradami, ob 20.00 v Kraški hiši koncert ŽPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža.
—	Jutri, 28. 6.:
ob 16.00 odprtje kioskov, ob 19. uri v občinski telovadnici nastop mladinske folklorne skupine KISKONDAS z Madžarske.
Vse tri večere vas bo zabaval ansambel L. FURLAN.
Vabljeni!
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine Kriški breg
s sodelovanjem
ŠD Vesna, ŠD Mladina in KD Vesna
vabi v Križ na
20. RAZSTAVO VIN
Program:
Danes, 27. 6.: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 19.00 KULTURNI PROGRAM: nastop domače baletne skupine ŠD Mladina in ansambla Mi-ramar, ob 21.00 ples z ansamblom LORDS.
Jutri, 28. 6.: ob 10.30 odprtje kioskov, ob 19.00 KONCERT Godbenega društva Vesna - Križ, ob 20.30 ples z ansamblom LORDS.
Delovali bodo dobro založeni kioski z ribami, čevapčiči in piščanci.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje ža šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov. Obenem sporoča zainteresiranim staršem, da od 1. julija dalje bodo lahko dvignili osebne izkaze (spričevala). Starši morajo potrditi s podpisom dvig omenjenega dokumenta.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
Eft jr
■ iBH &KBDENJ
priredi danes, 27. junija, ob 20. uri
KULTURNI VEČER
Sodelujejo:
dramska skupina SKD Slavec z veseloigro "Ljudski glas, božji glas", MePZ Slavec in Nova pevska skupina I. Grbec.
Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	galeriji SANTTLENA bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Gaetana MININNIJA.
V	galeriji PLURIMA - Trg Vittorio Venelo 4 - razstavlja slikar GIANNI TREVISAN.
V	galeriji Cartesius bodo 4. julija odprli razstavo dvanajstih graverjev. Razstava bo trajala do 16. julija.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unita - bo do 9. julija razstavljal slikar PIETRO SAMPIETRO,
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EMIDIO EREDITA'.
V	galeriji TORKLA v Dolini so na
ogled TAPISERIJE BENEŠKIH TKALK (M. Crucil, L. Drecogna, S. Manzini, A. Pizzolongo in A. Trus-gnach). Urnik: vsak dan od 20. do 21. ure.
razna obvestila
SKD L Gruden - Nabrežina priredi POLETNO SREDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih, ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 30. junija, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročilo, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. Upravni odbor GM priporoča vsem staršem - članom, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA obvešča člane, da lahko dvignejo avtobusno izkaznico za mesec julij 1987 na sedežu vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Mladinska skupina Pinko Tomažič in OK ZSMS Sežana prirejata v nedeljo 5. julija MIR BREZ MEJA, mednarodni ne-tekmovalni pohod Bazovica-Lipica-Bazo-vica. Zbirališče v Bazovici ob 8.30, odhod ob 9.30, vrnitev okoli 13.00. Kulturni spored v Lipici in na povratku v Bazovici. Udeleženci morajo obvezno imeti pri sebi potni list ali prepustnico. Pridruži se tudi ti!
Ameriški dolar............ 1310.—
Nemška marka ............. 721.—
Francoski frank........... 214.—
Holandski florint......... 639.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2110.—
Irski šterling............ 1910.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 950.—
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Danes, 27. t. m., ob 20.30 otvoritev festivala s Straussovo opereto NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Moli-nari.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 27. junija
HEMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 5.46 in zatone ob 22.28.
Jutri, NEDELJA, 28. junija
JERNEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 5.05 naj-nižja -63 cm, ob 12.04 najvišja 29 cm, ob 16.52 najnižja 0 cm, ob 22.20 najvišja 41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 71-od-stotna, padlo je 0,2 mm dežja, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Crosilla, Fran-cesca Galati, Pietro Moradei.
UMRLI SO: 53-letni Carlo Depase, 83-letna lldegarda Sciacca por. Turchi, 64-letni Walter Hobi, 60-letni Adilio Bensi, 81-letna Maria Žbogar por. Madon, 70-letna Marianna Facchin, 72-letna Vanda Rudolf vd. Stok, 66-letna Liana Lussi, 87-letna Maria Alessandri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita dltalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita dltalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje v Repnu rojstni dan GORAN. Mnogo zdravja mu iz srca želijo mama, tata, brat Stojan in nona.
MARKOTU in BORISU REBULI želita vse najboljše za rojstna dneva mama in tata.
Danes ho ugasila svojo prvo svečko ERIKA REBULA. Srečno, veselo in brezskrbno otroštvo ji iz srca voščijo mama, očka in sestrica Sonja.
Draga ERIKA! Vse naj, naj, najlepše ti želijo nona Danica, teti Franka in Kristina s Pierinom, prababica Justina, praded Pepi ter Milko, Nevina in mala Eliza.
razne prireditve
KD Vesna, moški zbor Vesna in dekliški zbor Vesna vabijo v petek, 3. julija, ob 21. uri v Dom A. Sirka v Križ na
Japonski jen		....	8.50.—
Švicarski frank 		868.—
Avstrijski šiling		102 —
Norveška krona 		193,—
Švedska krona		204. -
Portugalski eskudo		8.50,—
Španska peseta		....	9.50,—
Avstralski dolar 		900,—
Debeli dinar		1.75 —
Drobni dinar		1.90 —
Dr'llf D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881
DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
BCIC TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča
dijakom, da sprejema naročila učbenikov za šolsko leto 1987/88
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 732487
Da bi
TATJANI in KLAVDIJU
življenje bilo tako sladko, kot je bil medeni teden, jima želi
kolektiv Resima
VU. Ob 20.30 otvoritev razstave kamnar skih izdelkov domačina Giuliana Košute Vabljeni!
Mladinska skupina Pinko Tomaži!
vabi na predstavitev recitala SPOMIh NA BODOČNOST, ki bo v Kulturnen domu F. Prešeren v Boljuncu dne 3. juli ja, ob 20.30.
menjalnica
26. 6. 1987
Leningrajske plesne noči
Ermitaž, most Vasiljevski, trdnjavo Petra in Pavla, poletne vrtove in gledališče Kirov bo v naslednjih dneh zajel čar plesnih noči. Balet gledališča Kirov in Le Ballet du XX Siecle Mauricea Bejarta se bosta vrstila v izvedbah najbolj privlačnih koreografij. Plesalci Gledališča Kirov bodo predstavili pretežno klasični repertoar, Bejartovi plesalci pa sodobnejše koreografije. Za izredno priložnost, ob kateri bodo nastopali vrhunski plesalci, je Gledališ-
če Bolšoj celo 'odstopilo" Katarino Maximovo in Vladimira Vasiljeva, dve zvezdi sovjetskega baleta.
Leningrajsko prireditev organizira sovjetska televizija, ki bo omogočila, da je bodo deležni tudi ljubitelji plesa v drugih državah, včasih neposredno, drugače pa bodo na razpolago vsaj posnetki. Tretja italijanska televizijska mreža bo leningrajskim plesnim nočem posvetila nocojšnjo oddajo ob 23. uri.
sobota 22.30 RAI 1 Chinatown (krim.) nedelja 20.30 Rete 4 Amanti (dram.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Don Camillo (kom.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Adorabile infedele (biog.) torek 20.30 Halla 1 La capra (kom.) sreda 20.30 Canale 5
II elan del siciliani (krim.) sreda 20.45 RTV-Lj Amorosa (biog.) četrtek 20.30 RAI 3
Un pošto al sole (dram.) petek 20.30 Rete 4 Cantando sotto la pioggia (glas.) petek 20.30 Telepadova L’ultima onda (fant.)
glasba
sobota 22.25 RAI 2
Koncert Enrica Ruggerija ponedeljek 22.40 RAI 1 Poletni rock - Genesis sreda 22.40 RAI 1 Poletni rock - Prince petek 20.30 TV-Kp
Bernstein dirigira Brahmsove simfonije petek 22.05 RAI 1
Poletni rock - Peter Gabriel
šport
sobota 11.45, 13.30, 15.00 RAI 3 Motociklizem: VN Holandske sobota 17.25 RAI 2 Atletika za Evropski pokal nedelja 16.00 RAI 2
Atletika za Evropski pokal od ponedeljka do petka 14.55 RAI 3 četrtek in petek 14.55 TV-Kp Tenis v Wimbledonu
ali
sobota 20.30 RAI 3
Plesna noč iz Leningrada nedelja 20.30 RAI 3 Sto let Sherlocka Holmesa (dok.) nedelja 22.05 RAI 1 Glasba Latinske Amerike nedelja 23.35 RAI 2 Mednarodni jazz festival 1987 torek 22.15 RAI 3 Mystfest '87 četrtek 23.50 RAI 1
Literarna nagrada Strega petek 20.30 RAI 2
Kabaret politične satire

t
0)
o
m
LU
<
o

BE!
						




ii
ilii ■i
is;.m
«i j St* v
"»Ste
ITALIJANSKA TELEVIZIJA					
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
11.00	Tečaj nemškega jezika
11.30	Tečaj francoskega jezika
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Aktualna oddaja: Zgodbe za včeraj, za danes, za vedno
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Film: Lultimo giorno (dram., It. 1985, r. Amasi Damiani, i. Silvano Tranguilli, Susan Doyle)
16.00	Nanizanka: Damico Gipsy
16.30	Zabavna oddaja: Pista! (vodi Ma-urizio Nichetti)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna rubrika
18.40	Nadaljevanka: II paria (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canzonissime (vodi Loretta Goggi)
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Chinatown (krim., ZDA 1974, r. Roman Polanski, i. Jack Nicholson, Faye Dunaway)
0.40 Dnevnik
9.20	Aktualno: Evropski dnevi
9.50	Komorna sezona: Ameriški skladatelji 20. stoletja
10.35	Film: Dimmi che mi ami Junie Moon (dram., ZDA 1970, r. Otto Preminger, i. Liza Minelli)
12.30	Dnevnik - start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Nanizanka: Saranno famosi!
14.50	Izžrebanje loterije
14.55	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., risanka, nanizanka
16.00	Koncert vojaške godbe
16.40	Dnevnik - kratke vesti
16.45	Rubrika z Barbaro Bouchet
17.25	Šport: atletika iz Prage
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik. Šport
20.30	Film: Funerale a Berlino (krim., VB 1966, r. Guy Hamilton, i. Michael Caine, Oscar Homolka)
22.10	Dnevnik
22.25	Koncert Enrica Ruggerija
23.40	Dnevnik. Šport, ob koncu boks Rosi-Ruocco (iz Cannesa)
11.45	Motociklizem: VN Holandske 250 ccm (iz Assena)
12.45	Glasbena oddaja: Dadaumpa
13.30	Motociklizem: 125 ccm (2. del)
14.30	Dokumentarec: Umetniki danes - Roy Liechtenstein
15.00	Motociklizem: 500 ccm (3. del)
16.00	Vse o nas: Jerry Cala
17.05	Filmske novosti
17.15	Film: II tagliagole (krim., Fr. 1969, r. Claude Chabrol, i. Step-
. hane Audran, Jean Yanne)
18.45	Izobraž. oddaja: Da razveselimo oko - Diego Velasguez
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Informat. oddaja: Paolo Calcag-no intervjuva Pasguala Nona
20.15	Kratki film: The electronic laby-rinth THX 1138 (1967, r. Lucas)
20.30	Plesna noč Iz Leningrada: z baletom gledališča Kirov in Bejar-tov Le Baleet du XX Siecle
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.50	Deželne vesti
23.00	500 reklamnih spotov 0.25 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
9.55	Poročila
10.00	Ohcet v Ljubljani '87 (prenos in posnetek)
10.30	Dokumentarec: Kamniti pigma-lion - Arhitekt Jože Plečnik
14.50	Otroške oddaje: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Nedeljska cesta (Kristina Brenkova)
15.00	Ohcet v Ljubljani '87
15.40	Dokumentarec: Španska državljanska vojna
16.10	Pomladna suita
16.30	Ohcet v Ljubljani '87
17.30	Film: Na konici meča (pust., ZDA, r. Lewis Allen, i. Cornel Wilde, Maureen 0'Hara)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Knjiga.
19.26	Vreme in dnevnik
19.50	ZrcaloJedna
20.15	Film: Čez 110. ulico (krim., ZDA 1972, r. Barry Shear, i. Anthony Quinn, Anthony Franciosa)
21.55	Zabavna oddaja: Alpe-Jadran
22.25	Dnevnik
22.40	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nanizanka in variete
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.05	Atletika: Evropski pokal - skupina B (z Goteborga)
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Dokumentarec: Zgodovina znanosti
19.30	TVD Stičišče
19.45	Dokumentarec
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: Viaggio a Goldo-nia (r. Ugo Gregoretti, 3. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Nanizanka: II brivido delllmpre-visto
22.35	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.10	Dokumentarec: Velike reke
l J


CANALE5_____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.10 General Hospital,
10.40	Arcibaldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: L'amico del gia-guaro (kom., It. 1958, r. Giuseppe Bennati, i. Walter Čhiari)
16.15	Nanizanka: Freebie and Bean
17.15	Aktualnosti: Cadillac
18.00	Nanizanki: Love Boat,
I Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanki: Glitter, 0.45 Missione impossi-bile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Fulmini a ciel se-reno (kom., ZDA 1947, r. Jason Leigh)
17.20	Nan.: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Rubrika: Parlamente in
23.20	Film: La ballata di Gregorio Cortes (dram., ZDA 1982, r. Robert Young, i. Ed-ward James Olson)
1.20	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Una nuova vita (krim., ZDA 1971, r. John Moxey Liewelly, i. Doug McČlure, Dar-ren McGavin)
10.45	Nanizanke: La strana coppia, 11.15 Agenzia Rockford, 12.15 T. J. Hooker
13.10	Informativna oddaja: Controcorrente
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Mork & Mindy
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: L'uomo nel miri-no (dram., ZDA 1977, r. Clint Eastwood, i. Clint Eastvrood, Šon-dra Locke)
22.35	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
23.20	Šport, odd.: Grand Prix 0.30 Glasbena oddaja: Dee jay Television
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška oddaja: Terapija Ronefor
12.30	Inf. odd.: Il Leonardo
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Šport: Catch
15.00	Športna rubrika: Baseball Week
15.30	Nanizanka: Spy Force
16.30	Risanke: Jane e Micci,
17.00	Tekkaman, 17.30 Godam, 18.00 Daitarn III, 18.30 Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: A viso aperto (vestern, ZDA 1963, r. George Seaton, i. Rock Hudson, Dean Martin)
22.30	Film: Blue Dinamite (pust., r. Michael Pres-sman, i. Johnny Craw-ford, Jocely Johns)
0.30 Film: Il bandito dagli occhi azzurri (kom., It. 1980, r. Alfredo Gian-netti, i. Franco Nero)
TELEPRIULI
—
13.00	Film: Rascel Fifi (kom.,
It. 1956, r. Sergio Leone, i. Renato Rascel, JI Dario Fo)
15.00	Dražba
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Ekonomska rubrika
20.30	Film: Toto al giro d'I-talia (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Toto §j
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Luomo e la citta
0.30 Informativna oddaja:	11
Newsdalmondo
TELEOUATTRO
RAI 1________________________
9.25	Maša, nato Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Vesti in igre: Fortunissima
14.00	Film: Rebecca - La prima moglie (dram., ZDA 1940, r. Alfred Hitchcock, i. Joan Fontaine, Lau-rence Olivier)
16.15	Nanizanka: Robin Hood
17.05	Risanka: Gristi il draghetto
17.20	Risanke: Disneyjev svet
18.15	Nanizanka: Due assi per un tur-bo (i. Philippe Leroy, Renato D -Amore, Christian Fremont)
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Come prima, meglio di prima (kom., ZDA 1957, r. Jerry Thorpe, i. Rock Hudson, Cornell Borches, George Sanders)
22.05	Glasbena oddaja: Cuando cali-enta el sol - Glasba in veliki glasbeniki Latinske Amerike
23.25	Športna nedelja
23.40	Literarna nagrada Chianciano 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Boks: Prezioso-Nardino
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno do-menica
9.45	Nam: La mia terra tra i bpschi
10.10	Film: Una donna sola (dram., ZDA 1976, r. J. Lee Thompson, i. Michael Learned)
11.45	Film: Grazie Mr. Moto (kom., VB 1938, r. Norman Foster, i. Peter Lorre, Thomas Beck)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.30	Dnevnik - neposredni športni prenosi (avtomobilizem, kolesarstvo, atletika)
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Crimen
22.00	Nadaljevanka: Shaka Zulu (r. William C. Faure, i. Henry Cele, Robert Powell, 1. del)
22.50	Dnevnik
23.05	Inf. oddaja: Protestantizem
23.35	Mednarodni jazz festival 1987 -Orchestra della Pace z Gerry-jemMulliganom (iz Sanrema)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 3________________________
14.00	Neposredni športni prenosi: Motokros - VN S. Marina, Kolesarstvo ženske - Coppa Adriatico
15.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa
16.15	Neposredni športni prenosi: Motokros (2. del)
17.15	Film: Ercole contro i tiranni di Babilonia (mit., It. 1964, r. Dome-nico Paolello, i. Rock Stevens, Mario Petri)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Športna oddaja: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi)
20.00	Mednarodni evrovizijski natečaj mladih plesalcev (iz gledališča Rococo v Schwetzingenu, 1. del)
20.30	Dokumentarna oddaja: Holmes, sweet Holmes - Sto let nekega detektiva (r. Carlo Tagliabue)
21.15	Film: II mastino di Baskerville (krim., VB 1939, r. Sidney Lanfi-eld, i. Basil Rathbone)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.35	Film: Le avventure di Sherlock Holmes (krim., VB, 1939, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
8.55	Poročila
9.00	Otroška matineja: Živ žav
9.55	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 8. dela)
10.25	Tedenski zabavnik (pon.)
11.25	Šopek domačih (14. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja
14.00	Poklici v kmetijstvu
14.15	Poročila
15.00	Kviz: Poznate Jugoslavijo? -Črna gora
16.00	Spored za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini - Razmišljanje o počitniških možnostih
17.10	Film: Dekle s konjske dirke (kom., It., r. Luigi Zampa, i. Dia-
na Dors, Vittorio Gassman, Franca Valeri, Bruce Cabot)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino in Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Tretje obdobje (R. Bogdanovski, prod. TV Skopje, 1. del)
21.00	Poletna noč, nato Zdravo
TV Koper_______________________
11.00	Športni pregled: Balkansko prvenstvo v boksu (iz Prištine), ameriški football - play off it. prvenstva A lige, atletika
19.15	Nadaljevanka: Pavel Pletikosa
20.00	Dokumentarec: Narodni parki v Jugoslaviji - Risnjak
20.30	Politična rubrika: Sedemdni
21.00	Film: Tatort (krim.)
22.40	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
23.15	Dokumentarec: O Etruščanih
T"1	!!!!!	iiiii;			!!	!;!!!!!!;!!!!;!	liiiiii;;;
		il:!!;	!!!!!!	!!!!!!		!!!!!!!!!!!!!!!	il!;!!!!!!
	
	
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanka: Flo
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Informativna oddaja: Anteprima
11.50	Nan.: Mississippi
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: I 7 magnifici Jer-ry (kom., ZDA 1965, r.-i. Jerry Lewis)
15.45	Film: Cera una volta un piccolo naviglio (kom., ZDA 1959, r. Norman Taurog, i. Jer-ry Lewis)
17.30	Nanizanke: Kate e Al-lie, 18.00 Trauma Center, 19.00 Love Boat
20.00	Šport: Mundialito '87, Milan-Inter, Barcello-na-Porto
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Cielo sulla palu-de (dram., It. 1949, r. Augusto Genina, i. Ines Orsini, Mauro Matteucci)
11.15	Aktualna oddaja: Par-lamento in
12.10	Nan.: Cassie & Co
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Arniči per la pel-le, 17.45 Sembra facile,
18.15	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Amanti (dram., It. 1968, r. Vittorio De Sica, i. Marcello Mas-troianni, Faye Duna-way)
22.05	Nadaljevanka: Peyton Plače (i. Mia Farrow, Ryan 6'Neal, Barbara Parkins, 1. del)
23.05	Nanizanke: Mod Squ-adr 0.25 Mistery Movi-es - Banacek, 1.30 Iron-side
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II pianeta delle 1000 avventure, Dungeons and Dra-gons, Tarzan
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA
12.00	Nanizanka: Star Trek
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.10 Manimal
18.10	informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Littlest, Al-vin Show, Droids Ad-ventures,' Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti qui
22.50	Filmske novosti
23.35	Film: II gabbiano (dram., VB 1968, r. Sid-ney Lumet, i. Vanessa Redgrave, James Ma-son, Simone Signoret)
TELEPADOVA
612.00	Rubrika o trgovini in turizmu
12.30	Rubrika o prehrani
13.00	Rubrika: Maria Pia
14.00	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.30	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Dr. John
20.30	Film: II rompiballe... rompe ancora (kom., 1970, r. Gerard Pires, i.
Lino Ventura, Jean Yanne)
22.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
23.00	Nanizanka: Spy Force
24.00	Nočni film: Noi non si-amo angeli (vestern, It. 1975, r. Gianfranco Pa-rolini)
TELEFRIULI
11.10	Rubrika o zdravstvu: Sanita oggi
11.45	Sejem: Da ali ne
13.00	Nanizanka: The Bold Ones
14.00	Film: Giovani mariti (kom., It. 1958, r. Mario Bolognini, i. Antonella Lualdi)
16.00	Glas. od.: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
21.00	Športna oddaja
22.15	Film: Bocca di fuoco (pust., ZDA 1979, r. Michel Winner, i. Sop-hia Loren, James Co-burn)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled


I

. ............I
................
1 „
;r"
: :
.........I
1
l
niljll
'■IIL3
"S' IB
' 'I
|j““n4 p


..'“■lisJ
iiHbti:.
....Hi!
ir
d
■o _
03 O TJ O) 0)
> r^
gST ^ co ></)
'E o ■o ^ 2? TD
Il III lllilU

[Pl.

		
IjfBli. jpBtlfe

I 'lili .......
7'.

m.:
''T
P"*....
f fe«stl,
iasi...
L, -•'«■1 P""«*.......
lil IliB

n 2j <\ "1 <\ h-	TI			
		* [_ v 1	1 u AK		
RAI 1		RA! 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: La časa rossa (1. od petih delov)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Maddalena, zero in con-dotta (kom., 1940, r.-i. Vittorio De Sica, i. Vera Bergman)
15.00	Risanka: Marco
16.35	Koncert it. policijske godbe
17.40	Nanizanka: Ciao, cow boy
18.35	Nadaljevanka: Niente rose per il commissario Aletti (r. Peter Kas-sovitz, i. Dominigue Labourier, 1. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Forza 10 da Navarone (vojni, 1978, r. Guy Hamilton, i. Robert Shaw, Harrison Ford)
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -Genesis, il rock e luce
22.55	Filmske novosti
23.00	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Jadranje: Sardinia Cup
11.55	Nadaljevanka: Nancy Astor -Castellana a Cliveden (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno -
Poletne igre, magije in ljudje, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka La nave perduta
17.05	Dnevnik - Trentatre
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero -Aktualnost Atlantskega pakta
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason - Il caso Shelby
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik. Šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Informat. tednik: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Dnevnik. Studio aperto
23.40	Nočni film: lo ti aspettero (kom., ZDA 1938, r. Anatole Litvak, i. Errol Flynn, Bette Davis, Anita Louise)
14.55	Šport: tenis - četrtina finala Turnirja v VVimbledonu (neposredni prenos iz Wimbledona)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Drugi evrovizijski natečaj za mlade plesalce (prenos iz gledališča Rococo v Schwetzingenu, r. Hugo Kaech, 2. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (ured. Marco Finamore, 6. del)
20.30	Dokumentarna oddaja: Marcello Mastroianni, po poklicu igralec (r. Luigi Filippo d' Amico, 3. del)
21.35	Dnevnik
21.40	Zgodovinski videoclip: La mac-china del tempo - La via della seta (ured. Stefano Munafo, vodita Filippo Massari in Sergio yalzania)
22.20	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (ureja in vodi Aldo Bis-cardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Dnevnik - deželne vesti
Ii:I!IIlliIiIS31II!II!I!lIIiSJll!IS|!
-___________________uin
RTV Ljubljana________________
17.45	Poročila
17.50	Otroška oddaja: Zakaj zbiramo star papir (Dokumentarni film razpravlja o pomembnosti zbiranja starega papirja. Na začetku oddaje bo spregovoril Boris Gričar, nakar bo filmska kamera posredovala sliko gozdov in orisala pot, ki jo doživi les od gozda do tega, da postane papir; r. Tomaž Kralj po zamisli in scenariju Eme Kurent)
18.20	Glasbena oddaja: Državni ansambel gruzinske folklore (z nastopa skupine v ljubljanskem poletnem gledališču Križanke 1. 1981; zadnji del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in poročilo s seje CK ZKS
20.20	Nadaljevanka: Vrnitev (4. in zadnji del)
21.15	Aktualno
21.55	Dnevnik
22.10	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program, vmes risanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka
20.25	TV novice
20.30	Film: Spie oltre il fronte (vojni, r. Harry Kellery, i. Tony Franci-osa, Anjanette Comer)
22.25	TVD Vsedanes
22.40	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.15	Nanizanka: Hazell
lliliiliiiiiiiiiil	lil	i		iiiiiliilii	::::::		i!:::::::!:::						iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	ulHiffl
iiiiiiiiiiiiiiiiii	il!	!;:l!l!llil	i!;!!;!;!!!!	i::!!:!:!!;	iiiiii		.		iiiiii!			iiiiii!!!!!!!!!
K
iiiillNiIsB;
CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Aspettando il do-mani, 10.30 General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: Il dominatore del mare (pust., ZDA 1939, r. Frank Lloyd
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.00 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Don Camillo (kom., It. 1952, r. Julien Duvivier, i. Fernandel, Gino Cervi)
22.30	Dokumentarec o raziskavah po izginotju Emanuele Orlandi
23.30	Nanizanki: Gavilan, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Adorabile infe-dele (biogr., ZDA 1959, r. H. King, i. Gregory Pečk, Deborah Kerr)
22.55	Nanizanke: Peyton Plače, 23.55 Mod Squ-ad, 0.55 Banacek
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: In ginocchio da te (kom., It. 1964, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.55	Film: Il cacciatore di sguali (pust., It.-Šp. 1979, r. Enzo G. Castel-lari, i. Franco Nero)
23.50	Nanizanki: Samurai,
1.15	Hardcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam - Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Un cadavere di troppo (krim., Fr. 1973, r. Etienne Perier, i. Michel Serrault, Lea Massari)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
24.00	Film: Unamicizia pe-ricolosa (dram., ZDA 1982, r. Lamont Johnson, i. Beau Bridges)
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanki: The Bold Ones, 13.00 La mia piccola Margie
13.30	Film: Toto al giro d'I-talia (kom., It. 1949, r. Mario Mattioli, i. Toto)
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Tastomatto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: La mia piccola Margie
20.30	Film: Voglio danzar con te (kom., ZDA 1937, r. Mark Sandrich, i. Ginger Rogers, Fred Astaire)
22.30	Dnevnik
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi 19.00. Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55	Športna rubrika (pon.)
Si
i		HE	iiiiii	iiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiii	iiiiii	iiiiii	iiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.10	Nadaljevanka: La časa rossa (2. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Film: Gli imbroglioni (kom., 1963, r. Lucio Fulci, i. Walter Chiari, Antonella Lualdi)
15.30	Risanki: Marco - Non sono un vigliacco, In cerca di lavoro; Disneyjev svet - Cristobalito
17.15	Nanizanka: Ciao, cowboy
18.10	Aktualna oddaja: Spaziolibero -Genetsko poseganje pri človeku
18.35	Nadaljevanka: Niente rose per il commissario Aletti (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Zabavna oddaja: Marisa, La nuit (vodi Marisa Laurito)
22.25	Dnevnik
22.35	Nanizanka: L'ora del mistero
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Jadranje: Sardinia Cup, nato atletika (prenos iz Stuttgarda)
RAI 2_________________________
11.55	Nad.: Nancy Astor (4.del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes
dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, aktualno Mednarodna tekmovanja, nan. La nave perduta
16.35	Film: O guesta sera o mai (kom., 1960, r. Michel Deville, i. Anna Karina, Claude Rich)
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II presagio (dram., 1976, r. Richard Donner, i. Gregory Pečk, Lee Remick)
23.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.40	Film: La signora omicidi (krim., 1955, r. Alexander Mackendrick, i. Alec Guinness, Cecil Parker, Katie Johnson)
RAI 3__________________________
13.55	Aktualna oddaja: Stiffelius due (ured. Mimmo Šcarano)
14.55	Šport: Teniško prvenstvo v VVimbledonu (neposredni evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (urednik Mario Fina-more, 7. del)
20.30	TV film: iz niza Sedem izrednih zgodb - Rapimento autorizzato (r. Mel Damski, i. Beau Bridges, Blair Brovvn, David Groh)
22.05	Dnevnik - kratke vesti
22.15	Aktualna oddaja: Mystfest '87 -zaključni večer Filmskega in literarnega festivala s predvajanjem filma Living Daylights (r. Maurizio Fusco, neposredni prenos iz Cattolice)
22.55	Dnevnik
23.00	Deželni dnevnik
23.10	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
	
RTV Ljubljana_________________
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik (13. oddaja TV Sarajeva - Ziko in Slavko bosta tokrat predstavila očeta genetike Gregorja Mendla, govorila bosta o postrvih in parfumih, o francoskih slikarjih, ki so jih navdihnile plesalkah can-cana, o znanstveni fantastiki in velikih bitkah, pa še o uničevanju Indijancev ob naselitvi belcev v Ameriki v prejšnjem stoletju. V oddaji bodo tudi prispevki o bratih Marx, o labirintu in o poštarjih.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	TV drama: Zadnja pustolovščina (Mirko Kovač, i. Zoran Radmilo-vič, Dara Džokič, Predrag Ejdus, Predrag Lakovič, Lepomir Ivkovič, prod. TV Sarajevo)
21.25	Integrali
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč s humoristično serijo Alo, Alo
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD novice
20.30	Film: Le spie uccidono in silen-zio (krim., r. Mario Caino, i. Lang Jeffries, Emma Danieli)
22.05	TVD vsedanes
22.20	Film: Tatort (krim.)
8.30	Jutranja telovadba (vodi S. Carter)
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Il grande silen-zio (dram., ZDA 1944, r. Irving Pichel, i. Loret-ta Young, Alan Ladd)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 Love Boat
20.00	Mundialito '87: Milan-Barcelona; Porto-Paris St. Germain
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: La banda degli angeli (dram., ZDA 1957, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Yvonne De Carlo, Sidney Poi-tier)
23.30	Nanizanki; Peyton Plače, 0.30 Banacek
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: La vedova alleg-ra (glas., ZDA 1952, r. Curtis Bernhard, i. Lana Turner)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: La capra (kom., Fr. 1982, r. Francis Veber, i. Gerard Depar-dieu, Pierre Richard)
22.15	Nanizanke:	Mike
Hammer, 23.15 Ai con-fini della realta, 23.40 Samurai, 1.05 Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end,15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Professore venga accompagnato dai suoi genitori (kom., It. 1974, r. M. Guerrini, i. Aldo Maccione, Jac-gues Dufilho)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Tre simpatiche carogne (kom, Fr. 1977, r. Francis Girod, i. Gerard Depardieu, Michel Piccoli)
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La mia piccola Margie
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nanizanka: The Bold Ones
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trentatre
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Ekonomska rubrika
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
SS!;!!,
-■ll|
r

jpŠ& ■ "•^lillllliljjfl
K.v

| Hi
.....-is.....ii


lil!,,'
TT
i®......-
i®"”'.«iiiiB
ŠS!i....
£
c
o
SJ
m mm
T5
O)
©
KNJIŽNE IZDAJE
g §2
Uh
I |||
■S - E
ril Pl
H!
li5
II!
-fš
fp
Iti
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: La časa rossa (3. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute...
14.00	Film: La mia signora (kom., It. 1964, r. Tinto Prass, Luigi Co-mencini, Mauro Bolognini, i. Alberto Sordi, Silvana Mangano)
15.45	Risanka: Marco - II sogno, La nuova časa
16.35	Koncert godbe na pihala karabinjerjev
17.40	Nanizanki: Ciao cow boy, Nien-te rose per il commissario Aletti
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Facciaffittasi
21.30	Podelitev nagrade La Navicella (r. Adolfo Lippi)
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -Prince, nemogoči genij
23.55	Športna sreda: Atletika in jadranje
0.00 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.55	Nad.: Nancy Astor (5. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka La nave perduta
16.45	Film: La damigella di Bard (dram., It. 1936, r. Mario Mattioli; i. Emma Gramatica)
18.05	Aktualnosti: Spaziolibero
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik. Šport
20.30	Film: Lbrologiaio di Saint Paul (dram., Fr. 1974, r. Bernard Tra-venier, i. Philippe Noiret, Jean Rochefort)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer - sondaža
23.30	Rubrika: Studio aperto
23.40	Film: II birichino di papa (kom., It. 1942, r. Raffaello Matarazzo, i. Chiaretta Gelli, Dina Galli)
RAI 3_________________________
13.55	Informativna oddaja: Stiffelius due (pripravil Mimmo Scarano)
14.55	Šport: teniško prvenstvo v Wim-bledonu (neposredni evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.30	Drugi mednarodni natečaj mladih plesalcev (prenos iz Gledališča Rococo v Šclrvvetzingenu, r. Hugo Kaech, 3. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (8. del)
20.30	Film: La ragazza con la pištola (kom., It. 1968, r. Mario Monicel-li, i. Monica Vitti, Carlo Giuffre, Stanley Backer)
22.00	Dnevnik
22.10	Ob 40-letnici nagrade Strega: Ouaranta Streghe (iz rimske Vile Giulia, vodita Antonio De-benedetti in Michele Mirabella)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Dnevnik - deželne vesti
23.55	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
|
RTV Ljubljana
18.35 Poročila
18.40 Pravljice iz lutkarskega vozička: O divjaškem divjaku 19.10 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik 20.00 Dokumentarec meseca: Moje Titovo Velenje (Oddaja bo skušala odgovoriti na dve osnovni vprašanji: ali bo Titovo Velenje še naprej simbol samoupravljanja, gospodarske in družbene rasti? Ali pa se bodo vzporedno z mili-oni ton izkopanega premoga, ki daje Šaleški dolini težke ekološke brazgotine, pojavila tudi nova družbena razmerja? Film je posvečen dnevu slovenskih ru-
darjev 3.7. Pripravili so ga Joco Žnidaršič, Toni Žirovnik, Alenka Auersperg, Hana Kastelic, Sonja Peklenk in drugi.)
20.45 Ciklus švedskega filma: Amoro-sa (biog., Šved. 1986, r. Mai Zet-tering, i. Stina Ekblad, Erland Josephson, Philip Zanden)
22.35 Dnevnik
22.50 Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper______________________
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja 19.30 TVD Stičišče
19.45 Nadaljevanka: Veronica il volto dellamore (i. V. Castro, 1. del)
1	III	III	lil	■Bili	m	■	m	lil	■Sl!
20.30 Variete: Crazy Boat 21.45 TVD Vsedanes 22.00 Dokumentarec: Ljubiti naravo 22.40 Film: Gioco d'azzardo per un gi-ovane funzionario di polizia (krim., r. Ignacio Iguino, i. Larry Wilox, Alan De Muth)(v alterna-ciji: atletika za evropski pokal, prenos iz Prage)
0.15 Dnevnik v nemščini in angleščini	••
																:::::::		
																		
CANALE 5___________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Il maggiore Barbara (kom., VB 1941, r. David Lean, i. Wendy Hiller, Rex Harrison)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Il elan dei siciali-ani (dram., Fr. 1969, r. Henri Verneuil, i. Jean Gabin, Alain Delon)
23.00	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate (vodi Jas Gawrohsky)
24.00	Nanizanki: Fifty Fifty,
1.00	Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15. Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Simpatiche canaglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: L'ammutina-mento del Caine (dram., ZDA 1954, r. Edward Dmytryk, i. Humphrey Bogart, Jose Ferrer)
22.35	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.35	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.35 Mistery Movi-es-Banacek
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Non son degno di te (glas., It. 1965, r. Ettore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 Star trek, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Polton, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	20.30 Nanizanki: A Team, 21.30 Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula (1. oddaja iz diska Bandiera Gialla v Riminiju)
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 11.20 Hardcas-tle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III., Starzinger
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Il terrore negli occhi del gatto (krim., 1969, r. David L. Rich, i. Michael Sarraziun, Gayle Hunnicutt)
22.30	Film: L ultimo treno della notte (dram., It. 1975, r. Aldo Lado, i. Flavio Bucci, Macha Meril)
0.30 Film: Mondo cane (dok., 1962, r. Gualtiero Jacopetti)
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Jane Eyre
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nad.: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA			11
RAI 1		RAI 2	RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nad.: La časa rossa (4. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Film: II diavolo (kom., 1963, r. Gian Luigi Polidoro, i. Alberto Sordi, Gunilla Elm-Tornquinst)
15.45	Risanki: Marco, Un gufo in fa-miglia
17.05	Nanizanka: Ciao, cowboy
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero -OZN kot sredstvo za mir
18.30	Tekmovanje v Sieni: Palio delle contrade (prenos iz Siene)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Giallo napoletano (krim., It. 1979, r. Sergio Corbucci, i. Marcello Mastroianni, Ornella Muti, Renato Pozzetto) '
22.25	Danevnik
22.35	XXVII. nagrada za televizijsko režijo Giardini Naxoss 1987 - TV Ciak
23.50	Literarna nagrada Strega 0.25 Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Nadaljev.: Nancy Astor
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec Cera una volta il potere, risanka Dick Tra-cy in nanizanka La nave perduta
16.45	Film: La vita ricomincia (dram., It. 1945, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Fosco Giachetti)
18.15	Filmske novosti
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Addio la vita (groz., r. Ma-urice Dugowson, i. Jean-Claude Dauphin, Laure Killing)
22.00	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Športni prenosi: atletika, jahanje in jadranje - Sardinia Cup
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film: Un dramma per televisio-ne (dram., 1935, r. Clifford Sand-forth, i. Bela Lugosi)
13.55	Aktualna oddaja: Stiffelius due (vodi Mimmo Scarano)
14.55	Šport: Teniško prvenstvo v VVimbledonu - četrtina finala (neposredni evrovizijski prenos iz Anglije)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (pripravil Mario Fina-more s strokovnim sodelovanjem Raffaeleja Laura, 9. del)
20.30	Film: Un pošto al sole (dram., 1951, r. George Stevens, i. Mont-gomery Clift, Elizabeth Taylor, Šhelley VVinters)
22.25	Dnevnik
22.35	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja (pripravila Folco Ouilici in Gigi Grillo, r. Angelo Sangermano)
23.20	Informativna oddaja: Filmske novosti
23.25	Dnevnik
23.40	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

!■
RTV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Otroška oddaja: Kobilja jajca (Pod nenavadnim naslovom se skriva ena od butalskih zgodb Frana Milčinskega, tokrat prikazana z animiranimi risbami Jureta Golarja; zgodbo pripoveduje Fran Milčinski-Ježek, glasba je delo Kruna Cibcija, kamera Slavko Nemec, rež. Janez Drozg)
18.55	Otroška oddaja: Ciciban, dober dan - Zmajev ples (Skupina otrok si je izdelala papirnate zmaje in šla z njimi na travnik, kjer je uprizorila zanimivo tekmovanje.)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Sedem mladih
21.00	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod Helena Valentinčič, 7. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper____________________
14.55	Teniški turnir v Wimbledonu -polfinale ženske (neposred. prenos)
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica il volto delLamore (2. del)
20.30	Film: Quel ficcanaso delLispet-tore Latvrence (dram., r. Juan Bosch; i. Anthony Steffen, Antonio Pica)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Nanizanka: Nucleo zero (r. Carlo Lizzani, 2. del)
0.15 Dnevnik v nemščini in angleščini
	lili		III	lil	II			1111	111		■11	lili
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.10 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Gli allegri veterani (kom., It.-Fr. 1961, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Noel-Noel, Pierre Fresnay)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar (prenos s Trga del Čampo v Sieni)
23.00	Nanizanki: Mc Gruder e Loud, Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15- Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti . fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York,
20.30	Lucky Luciano,
21.30	Nero Wolfe, 22.30 Peyton Plače, 23.30 Mod Sguad, 0.30 Bana-cek
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Balla con me (glas., ZDA 1940, r. Norman Taurog, i. Eleanor Powell)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.-15 Dee-jay Tele vision
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Dove vai in va-canza? (kom., It. 1978, r. Bolognini, Salce, Sordi, i. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Paolo Villaggio)
23.30	Dokumentarec: Jonat-han
0.30 Nanizanka: Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-reepadrone
16.30	Risanke
19.00	Nan.: Sanford & Son.
19.30	Ellery dueen
20.30	Film: Afyion-Oppio (dram., It. 1973, r. Fer-dinando Baldi, i. Ben Gazzara, Silvia Monti, MarisaLongo)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Missione specia-le Lady Chaplin (krim., It. 1966, r. Alberto De Martino, i. Ken Clark, Daniela Bi-anchi)
TELEFRIULI________
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Big-foot e il ragazzo sel-vaggio
13.30	Nadaljevanka: Sando-kan
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Bella Italia
20.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
21.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: Jane Eyre
TELEOUATTRO
iii;:

■ ,4,-ri
..........is....i!


Pf
Se'5
fff
Ul
Tl
Pl
II Is l^lf
Ule
Hit
•S
sSS
m9r
ia>a
fp

■
'"'—Hilli,.
it,
P....


■llf

: : : -
■ms
'Pi!::-!:-:
ITALIJANSKA	m	n El/171 IA		
		Ll-dr I&.			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: La časa rossa (zadnji del)
13.30	Dnevnik
14.00	Filmdl disco volante (kom., It. 1965, r. Tinto Brass, i. Alberto Sordi, Monica Vitti)
15.30	Risanka: Marco
16.20	Risanka: Walt Disneyev svet
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka: Gristi il draghetto
17.20	Aktualnosti: Spaziolibero
17.45	Nanizanka: Niente rose per il commissario Aletti
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Toto e Carolina (kom., It. 1954, r. Mario Monicelli, i. Toto, Anna Maria Ferrero)
21.55	Dnevnik
22.05	Glasbena oddaja: Poletni rock -Peter Gabriel, solist angažiranosti
22.20	Dnevnika - posebna oddaja
23.15	Mednarodno srečanje v bilijardu
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Nanizanka: Un caso per dne
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.40	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka La nave perduta
16.35	Film: Vortice (dram., It. 1954, r. Raffaello Matarazzo, i. Silvana Pampanini, Massimo Girotti)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret politične satire: Per chi suona la campanella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23r40 Film: La folle impresa del dottor Schaefer (dram., ZDA 1967, r. Theodore J. Flicker, i. James Coburn, Severn Darden)
13.30	Informativna oddaja: Stiffelius due (pripravil Mimmo Scarano)
14.30	Šport: kolesarstvo - Giro di Basi-licata
14.55	Šport: teniško prvenstvo v Wim-bledonu - polfinale ženske (neposredni evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Politične aktualnosti: 7 dni v parlamentu (pripravila Giuseppe Morello in Gianni Colldtta)
20.00	Izobraževalna oddaja: Italijanski poštni sistem - Sedanjost in perspektive (10. del)
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, Sesalci (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.10	Dnevnik
22.20	Filmska raziskava: Hemingway v Benetkah (r. Lorraine de Selle)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Deželne vesti
23.45	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana_______________
18.35	Poročila
18.40	Nadaljevanka: Dolga bela sled -Sneguljčica in sedem palčkov (9. del)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (po igri Carla Bertolazzija, r. Sandro Bolchi, i. Mariangela Melato, Micheline Prešle, 1. del)
21.05	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov
22.00	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.55	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.30	Film: Marie Octobre (po romanu Jacguesa Roberta, dram., Fr.
1958, r. Julien Duvivier, i. Dani-elle Darieux, Bernard Blier; Člani skupine francoskega odpora se po dolgih letih zberejo na večerji. Edina ženska je Marie Octobre, ki je ljubila izdanega vodjo organizacije, kar pove na večerji. Začne se mučno sumničenje in pojavi se vprašanje, kaj storiti z izdajalcem.)
TV Koper______________________
14.55	Teniški turnir v Wimbledonu -polfinale moški (neposredni prenos)
17.00	Otroški spored: Il sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica il volto delLamore (3. del)
20.30	Glasbeni niz: Brahmsove simfonije izvaja orkester dunajske Filharmonije, ki ga vodi Leo-nard Bernstein
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Oddaja klasične glasbe
23.00	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo - NOB v Sloveniji (zadnji del)
0.15 Dnevnik v nemščini in angleščini

CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo, Lou Grant, 12.30 Bo-nanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Piombo rovente (dram., ZDA 1957, r. A. MacKendrick, i. Burt Lancaster)
16.30	Nanizanke: Luomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden (r. Karen Arthur, 1. del)
22.30	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.30 Lottery, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La squad-riglia delle pecore,
12.00	Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: 1 giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cantando sotto la pioggia (glas., ZDA 1952, r. Stanley Donen -Gene Kelly, i. G. Kel-ly, Donald CConnor)
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.30	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.30 Mistery Movi-es-Banacek
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Chimera (glas., It. 1963, r. Ettore M. Fizzarotti)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo, Pollon, Ruy
18.00	Nanizanke: -Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Il bianco il giallo
il nero (vestern, It.-Fr. 1974, r. Sergio Corbuc-ci, i. Giuliano Gemma, Tomas Milian)
22.35	Vesti in paberki o nogometu
23.05	Nanizanke: Giudice di notte, 23.35 Ai confini della realta, 0.05 Sa-murai, 1.30 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke: Jane e Micci, Conan, Godam, Dai-tarn III, Starzinger
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: L'ultima onda (fant., 1977, r. Peter Weir, i. Richard Cham-
berlain, Olivia Ham-net)
22.30	Film: Svezia inferno e paradiso (dok., It. 1968, r. Luigi Scattini)
0.30 Film: Professione bi-gamo (kom., 1969, r. Franz Antel, i. Lando Buzzanca)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Scacco
matto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: Bocca di fuoco (pust., 1979, r. Michael VVinner, i. Sophia Loren, James Coburn)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Big Foot 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Mačka v rokavicah miši ne lovi.
(slovenski)

SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 29. 6. 1947 se je v Trstu začel mladinski festival.
■	Pred 30 leti: 30. 6. 1957 je 6. kongres KPI sprejel sklep, ki je zahteval rabo slovenščine in zastopstvo manjšine v državnih in javnih organizacijah.
■	Pred 30 leti: 1. 7. 1957 je bila ustanovljena slovenska gimnazija v Celovcu. Pouk se je začel v šolskem letu 1957-58.
OSEBNOSTI:
■	1. 7. 1969 je v Trstu umrl gradbenik Karlo Ban, ki se je rodil na Proseku 8. 12. 1897.
■	29. 6. 1967 je v Trstu umrl politični delavec Jože Bizjak, ki se je rodil 23. 1. 1904.
■	27. 6. 1889 se je na Dunaju rodila učiteljica in publicistka Pavla Hočevar, ki je umrla v Ljubljani 17. 8. 1972.

Illllillllllllllillllliil
r ili
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
V	torek, 30. 6., ob 19. uri: Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Vladimir Kobler.
Torkova predstava je zadnja v tej sezoni, naslednja operna sezona se bo začela septembra.
Drama SNG Ljubljana
Naslednja gledališka sezona se bo v Drami začela oktobra.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 27. 6., ob 20. uri: nastopa plesna skupina Rosas iz Bruslja s koreografijami Anne Terese de Keer-smaeker na glasbo Bele Bartoka, bolgarske ljudske in revolucionarne glasbe, odlomkov iz dela Marat-Sade Petra Weissa in iz Buchnerjevega Linza ter filmskih odlomkov.
MGL Ljubljana
Začetek sezone je predviden za september.
PDG Nova Gorica
Prva predstava v naslednji sezoni bo septembra.
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 27. 6., ob 21. uri: U slovenačkim gorama (Ž. Petan, E. Fritz, U. Koder), rež. Žarko Petan, gostovanje MGL Ljubljana.
BENETKE
Čampo Sant'Angelo
V petek, 3. 7., ob 21.30: nastopa balet Teatro Gitano Mario Maya.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	PARKU CD v torek, 30. 6., ob 17. uri: promenadni koncert Godbe milice, dir. Franc Gornik.
PIRAN
Križni hodnik
V	petek, 3. 7., ob 20.30: v okviru Piranskih glasbenih večerov nastopajo Zagrebški solisti in violončelist Ciril Škerjanec.
BENETKE
Cerkev San Giovanni in Bragora
Nocoj, 27. 6., ob 21. uri: koncert ansambla I polifonisti di Venezia.
Cerkev sv. Martina
Danes, 27. 6., ob 17.30: koncert organista Giovannija Puntella.
V	nedeljo, 28. 6., ob 17.30: koncert organista Giovannija Ferrarija.
Bazilika Frari
V	ponedeljek, 29. 6., ob 21. uri: koncert ansambla Guitar Con-sort.
Lido — Gledališče La Perla
Nocoj, 27. 6., ob 21. uri: koncert v poklon Georgeu Gershwinu (ponovitev 28. 6., ob 21. uri.)
PADOVA
Palasport San Lazzaro
v torek, 30. 6., ob 21.30: nastopa Marillion.
VERONA
Teatro romano
Nocoj, 27. 6., ob 21. uri: jazz festival - nastopata Ornette Coleman in Mell Martin.
LJUBLJANA
Program Ohceti v Ljubljani
Danes, 27. 6.: nastopi glasbenih in folklornih skupin na trgih v mestnem središču.
Ob 15. uri zbor udeležencev na Prešernovi cesti in Jakopičevem sprehajališču.
Od 15.30 do 16.30: slavnostni sprevod po ljubljanskih ulicah.
Ob 16.30: slovesna poroka na Magistratu s sodelovanjem AFS France Marolt in tamburašev FS Emona.
Ob 17.30: odhod slavnostnega sprevoda.
Ob 18. uri: začetek svatovanja. Medtem več nastopov folklornih in glasbenih skupin.
Gostinska ponudba je obogatena. Na Prešernovem trgu, v Nazorjevi in Čopovi ulici je od 9. do 20. ure sejem - prodaja obrtnih izdelkov, v atriju Magistrata pa od 10. ure dalje skupina iz Hrvaškega Zagorja prikazuje obdelave lanu in tkanja lanenih izdelkov.
PORTOROŽ •
Avditorij
V torek, 30. 6., ob 21. uri: folklorni večer z Akademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane.
	zanke	m-u						
LJUBLJANA
35. mednarodni poletni festival 1987
V	ponedeljek, 29. 6., ob 21. uri: Netopir (J. Strauss), dir. U. Lajovic, gostuje Opera SNG Maribor.
V	sredo, 1. 7., ob 21. uri: izvirna postavitev rock opere Jesus Chist Superstar (Lloyd Weber-Tim Rice), gostuje Broadway Musi-cal Company iz New Yorka (ponovitvi 2. in 3. 7., ob isti uri).
V	nedeljo, 5. 7., ob 21. uri: Slovenske narodne pesmi, izvaja Ljubljanski oktet, umetniški vodja Igor Švara.
V	ponedeljek, 6. 7., ob 21. uri: nastop Državnega folklornega ansambla Beriozka iz ZSSR (ponovitev 7. 7.).
V	sredo, 8. 7., ob 21. uri: koncert violončelista Andreja Petrača.
V	soboto, 11. 7., ob 21. uri: koncert Slovenske filharmonije z nagrajenci mednarodnega pevskega tekmovanja Luciano Pavarotti.
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 13., 14., 15. in 16. uri, od 1. maja dalje še ob 17. in 18. uri; ob delavnikih je možen ogled programa dresure ob 11. uri in
14.30,	ob nedeljah gala program ob 14.30.
□	ŠKOCJANSKE JAME: ogled vsak dan ob 10., 13. in 15.30.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 11.30, 13.30,
15.,	16. in 17. uri.
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 7. do 19. ure.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): ogledi vsak dan 9-12 in 14-19, ponedeljek zaprto.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): ogledi vsak dan 9.30-12.30 in 15.30-18.30.
□	KRAŠKA HIŠA (Repen): nedelje in prazniki 11-12.30 in 15-18.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): 9-13, torek zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): delavniki 9-19, prazniki 9-13, ponedeljek zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): torek in petek 15-17.30.
□	BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2 - tel.040/726839): vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto.
□	BOTANIČNI VRT CARSIANA (Zgonik): sobota 16.30-19.30, nedelja in prazniki 9.30-12.30 in 16.30-19.30, skupinski ogled možen tudi po predhodnem obvestilu (tel. 040/61812).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto.
ČEDAD
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE (Borgo Brossana): delavniki 9-12 in 15-18, nedelja in prazniki 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v Stolnici): delavniki 9.30-12 in 15-17.30, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40, ponedeljek popoldne in prazniki zaprto. Obisk je možen tudi izven urnika, ključi so eventualno v bližnjem baru.
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
Jt/r v tt i_________

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana, pianist Francois Joel Thiollier (P.I. Čajkovski); 11.30 Pisani listi: Beležka, Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Naš lepi okrogli svet (Alenka Čepar); 14.30 Klepet ob glasbi; 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi (prip. Aldo Rupel); 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: sklepno srečanje glasbenih šol Primorske v Kulturnem domu v Gorici (3. del); 18.00 Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih: Franc in njegovi - Ida 1940-1945 (7. del., rež. Mario Uršič); 18.40 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Sobotna matineja: 1. del finala Kar znaš - to veljaš; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do trinajstih;
14.05	Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Lojtrca domačih; 16.40 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu: Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Vse-radio; 10.35 Vstop prost; 11.00 Besedni kotiček; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
rok maver
Trinajst premier plus ena
Slovenska POP... veselica
V sklopu filmskih premier se na začetku poletja pojavlja v Trstu zanimiva pobuda upraviteljev kinodvorane Ariston Cinemaestate. Ta kinodvorana ima med drugim dokaj privilegirano lokacijo za letni kino, saj ji slabo vreme, ki običajno pesti tovrstne manifestacije, ne more do živega. Ko se pojavijo prve dežne kaplje zaprejo teraso, projekcijonist se preseli v spodnje prostore in projekcija teče mirno naprej.
Prav zaradi tega si Ariston lahko privošči premišljeno pripravljen poletni program, ki ima edino veliko napako (ali prednost, odvisno od zornega kota, predvsem pa od časa, ki ga ima vsakdo izmed nas na razpolago), da predstavi kopico filmov. Z ritmom enega filma na dan od 23. junija do 31. avgusta je tržaško filmsko poletje tako rekoč do kraja nasičeno.
Prvi del programa Cinemaestate 87, ki traja nekako do 10. julija, prav zares ne dopušča gledalcem niti trenutka oddiha. Prav ta del progra-
ma pa si edini tudi zasluži naš kotiček, namenjen premieram, saj ga sestavljajo izključno taki filmi, ki v našem filmsko zaspanem mestu (pa tudi dru-
god po deželi, če izvzamemo častne izjeme ki-noklubov, predvsem tistega iz Pordenona) niso deležni predvajanja v kinodvoranah.
Prvi filmi na programu - fellinijevsko obarvani prvenec Argentinca Sorina La pelicula del rey, nostalgični povratek v domači kraj v Mas-tersonovem Potovanju v Bountiful, ekranizacija razbohotene barvitosti Jarmanovega Caravaggia - so že mimo. Danes lahko še ulovimo (najbrž bi ga res ne smeli zamuditi) Puščavski cvet (Desert Bloom) Eugena Corra, film o atomski bombi, ko
so bombo gradili, in avtorski debut Redfordove producentske ustanove Sundance Institut.
Jutri in v ponedeljek lahko zadihamo, saj bodo film Therese Alaina Cavaliera enkrat ponovili. Enkratna priložnost za ogled pa bodo, ponavljam, žal, filmi Pervola, Miss Mary, Želvin dnevnik (Turtle Diary), My Beautiful Laundrette, A nos amours... Dan za dnem se bodo na zaslonu letnega kina, ki ga božajo veje bližnjega drevesa, pojavile sugestivne podobe bratov-sovražnikov, ki spremljata očetovo krsto v zasneženo Pervolo, angleške guvernante Mary, ki dočaka prihod Perona na oblast, želvo, ki jo priporoča WWF, odprtje svojevrstne londonske pralnice, ki jo upravljata dva homoseksualca, in prvi film, s katerim je v Franciji zaslovela Sandrine Bonnaire.
Spored najpristnejših premier zaključi trojica filmov, med katerimi izstopa predvsem Herzogov Kjer sanjajo zelene mravlje. Pri tem pa velja omeniti tudi pogumno izbiro filma De Illusionist (Nizozemska 1983), ki si ni utrl poti do kinodvoran iz enostavnega razloga, ker je povsem brez dialogov in prepušča vso idilično pripoved o dveh bratih, ki živita v mlinu na veter, enkratni fotografiji.
Ostali del poletnega programa je najbrž manj zanimiv, saj gre za reprize filmov, ki smo si jih že gledali v minuli sezoni. To seveda ne zmanjšuje vrednosti celotnega programa, v katerem se vsekakor pojavi še ena filmska premiera La diagonal du iou Richarda Demba o mednarodnem šahovskem turnirju med starejšim mojstrom in mladim talentom.
Pred kratkim se je v Vipovžah zaključila Pop delavnica 87, ena glavnih, morda celo najvažnejša, lahkoglasbena prireditev v Sloveniji, ob kateri so se zbrali najvidnejši slovenski popevkarji in ansambli, pa seveda tudi pretežno mlado občinstvo.
Pop delavnica je sorazmerno nova prireditev, saj je nastala šele leta 1983 po ukinitvi festivala Slovenska popevka. Za tiste, ki je ne poznajo, naj povemo, da poteka kot tekmovalno-glasbena oddaja Radia Ljubljana. Vsako leto je na sporedu devet oddaj, poslušalci pa glasujejo za najboljši motiv s kuponi, ki jih objavlja revija Stop. Široko občinstvo izbere tako devet popevk, ki se uvrstijo v finale, ostalih devet pa izbere strokovna žirija.
Na letošnjem velikem finalu te oddaje v Vipovžah v Goriških Brdih je tako nastopalo kar 25 ansamblov in pevcev (kar sedem več kot prejšnja leta), ki so se potegovali za nagrade. Finale že pete serije oddaj je kronal tudi neposredni televizijski prenos.
Prva polovica prireditve je potekala nekako "v zatišju'1, gledalce je namreč »zbudil« šele nastop skupine Agropop, ki slovi po zelo domiselnih nastopih. Nekateri nastopajoči, predvsem zmagovalci oddaj, žal, niso navdušili, njihovi nastopi so bili medli in glasba neprepričljiva, kar lahko dokazuje, da polemika v zvezi z glasovanjem preko kuponov in natolcevanje o "nepoštenih" zmagah morda le nista iz trte izvita.
Na prireditvenem prostoru se j zbralo okrog 5 tisoč obiskovalcev, ki - resnici na ljubo - niso posvečali pretirane pozornosti nastopom, saj so se raje zbirali in zabavali ob šankih s toplo pijačo. Pa tudi kak organizator je podlegel čaru vrčka piva. Morda celo spada tako početje k prire-
ditvi in je odsev odnosa do slovenske pop glasbe, saj je o tem pel tudi Janez Bončina, eden od ustanoviteljev slovenske rock scene v pesmi Poet, ki so jo gledalci nagradili z dolgim aplavzom. Popevka je prejela tudi drugo nagrado občinstva. Zmagovalce letošnje serije oddaj so izbrale žirije desetih slovenskih radijskih postaj in posebna strokovna žirija.
Strokovne žirije so podelile naslednje narode: Janezu Bončini za popevko Poet, Mojci Vižintin za najboljšo izvedbo pesmi Jaz se ne igram, skupini Igra za najboljši scenski nastop s pesmijo Usodna dama, skupinama Davor Pink in Panter Kaja kot najbolj perspektivnima skupinama. ~
Žirija poslušalcev je podelila prvo nagrado skupini Martin Krpan s popevko Še je čas, drugo in tretjo nagrado pa Janezu Bončini z že omenjenim Poetom oziroma skupini Bianco z motivom Gremo ma pizzo.
Zmagali so torej stari slovenski rockerji Martin Krpan z zelo dobro, a hkrati komercialno skladbo, Bončina je pravzaprav odnesel največ priznanj, nekoliko pa preseneča tretje mesto skupine Bianco, ki je predstavila zelo preprosto skladbo Gremo na pizzo v Novo Gorico, kar je istočasno naslov in refren...
Rezultati nakazujejo, da so se poslušalci »naveličali« osladnih popevčic v stilu Debele deklice, čeprav je tretjenagrajena popevka že v tem duhu. Sicer popevke ne bodo pretirano zaslovele in bodo kmalu tonile v pozabo. O samem koncertu v Vipovžah pa bi morali avtorji in organizatorji nekoliko razmisliti, ker vse kaže, da se slovenski zabavni glasbi ne obeta (in se ji najbrž še nekaj časa tudi ne bo) svetla bodočnost.
Prihodnje leto v Gorici pet tečajev Zavoda za poklicno izobraževanje
Absolutna novost dveletni tečaj za odgovorne pri prodaji
Mesto prevzela Rosanna Capaccioli
Zamenjava v ravnateljstvu sindikalnega patronata INČA
V obdobju, ko naši šolarji in dijaki odhajajo na počitnice, je uspešno zaključila šolsko leto tudi ena od naših najmlajših ustanov na tem področju, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Lahko bi ga označili kot slovenski IRFOP, za delovanje katerega, kot sicer velja za podobne italijanske ustanove, posredno skrbi dežela, ki financira posamezne tečaje. Letos je SDZPI izpeljal v Gorici tri tečaje in sicer tečaj za programiranje elektronskih računalnikov, tečaj angleškega jezika in tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov. V vseh treh primernih je šlo za tečaje, ki so v prvi vrsti namenjeni že zaposlenim osebam, ki jim je tako bila dana možnost, da dopolnijo v šoli pridobljeno znanje, oziroma ga tudi razširijo na primer z dodatnim tujim jezikom kot je angleščina, ki je na Goriškem neupravičeno zanemarjena in z jezikom računalnikov, ki prav tako postaja vedno bolj neobhodno potreben.
Minulo šolsko leto je v tem okviru še posebej pomembno za Gorico, saj je Zavod prvič stalno zaposlil osebo, sicer s polovičnim delovnim časom, ki skrbi za neoviran potek tečajev. Tako so bili namreč postavljeni še trdnejši temelji za strokovno dopolnilno izobraževanje. Potrebo po večji skrbi za to področje so podprle tudi razne go-riške ustanove, ki sledijo tem vprašanjem, kot so na primer Sindikat slovenskih šolnikov, Slovensko deželno gosodarsko združenje in Slovenski raziskovalni inštitut ter Dijaška mati-
»Zrno pri zrnu - pogača«. Tudi z zbiranjem telefonskih žetonov ter 100- in 200-lirskih kovancev je mogoče brez velikega truda nabrati čedno vsotico denarja. To dokazuje primer dveh obtožencev, ki naj bi v razmeroma kratkem času (govori se o enem letu) "olajšala" goriško podružnico SIP za skoraj 150 milijonov lir.
O njunem primeru je bil govor na Preturi, kjer pa ni prišlo do obravnave, saj je pretor na soglasen predlog zagovornika in tožilca odredil, da je za prekršek pristojno sodišče. Zadeva je prišla na dan septembra lani, ko je direktor SIP v Gorici prijavil sodstvu dve osebi, ki naj bi si na nedovoljen način prisvojili lastnino telefonske družbe.
Obtoženca sta 40-letni Vincenzo Grusovin in 30-letna Maria Luisa Adam. Podružnica SIP je svojčas sklenila z njima pogodbo za upravljanje vseh javnih telefonskih govorilnic na
Včeraj je bil na vrsti drugi dan ustnih izpitov na višjih srednjih šolah. Tokrat smo se odločili za nekoliko mešan program. Najprej smo se podali v tretje nadstropje malega semenišča v Ulici Alviano in sicer na trgovski zavod Ivan Cankar, nato pa ponovno dve nadstropji nižje na klasični licej. Pojdimo lepo po vrsti.
Stopili smo v trgovsko "areno". Lepo razsvetljena soba s čudovitim razgledom nad bližnji Šempeter in okolico. Toda vse prisotne je ta vabljivi pogled prav malo zanimal. Na "zatožni klopi" je že sedel Rudi Pintar in odgovarjal vprašanjem profesorice slovenščine. To spraševanje smo ulovili za rep, saj smo slišali le nekaj besed o goriški pesnici Ljubki Šorlijev! in že je bil govor o slovenski šolski nalogi. Toda, kam neki se je skrila kandidatova naloga? Po daljšem iskanju se odločijo, naj se Rudi kar presede na levo stran k profesorju informatike.
»Kaj ste se naučili med letom?« se je glasilo prvo vprašanje. »Kaj je pravzaprav računalnik? Kakšne računalnike poznaš? V katerih panogah se ga rabi? Koliko znakov potrebuješ, da memoriziraš knjigo dvestotih strani? Maturant je prikazal zadovoljivo znanje, le pri memorizaciji knjige mu ni šlo preveč od rok. Nato je moral pripraviti miniprogramček, ki bi izračunaval bančne obresti. Rudi se je prese-
ca, katerih predstravniki so sledili delu goriškega dela SDZPI SDZPI ima v Trstu še dodatno nalogo in sicer skrbi za poklicno izobraževanje mladih za razne poklice. Doslej so že organizirali tečaje za mizarje, uradniški poklic in kamnoseke. Tako so omogočili mladim, ki niso nameravali nadaljevati s študijem na višjih srednjih šolah, da so lahko prišli do poklica. Pri tem pa je še posebej važno, da so lahko mladi svoje znanje pridobivali v slovenščini, torej da niso bili prisiljeni obiskovati podobnih italijanskih ustanov, kot se dogaja v Gorici. Pri vsem tem je Zavod še posebno skrb posvetil pridobivanju praktičih veščin in se je prav zaradi tega tudi tesno povezal s slovenskimi obrtniki, pri katerih so gojenci zavoda opravljali prakso in se v določenih primerih tudi zaposlili.
območju Krmina in Gradišča. Obtoženca sta imela tudi nalogo, da sta občasno pobirala iz telefonskih aparatov žetone in kovance. Vsega nista izročila telefonski družbi, pač pa sta vsakič pospravila nekaj drobiža v žep. Ko so ugotovili prevaro, so pri SIP izračunali, da naj bi Grusovin na tak način zbral približno 48 milijonov lir, Adamova pa celo skoraj sto milijonov.
Po hitrem postopku so včeraj na sodišču obsodili na 6 mesecev zapora pogojno 68-letnega Antonia Gabasa iz Ronk. Mož je pred nekaj dnevi grozil in se upiral orožnikom, ki so posegli, ko se je prerekal z drugo osebo.
Oprostilno razsodbo so izrekli na račun 25-letnega Alda Sbrogioja. Mladeniča, ki je gost goriških zaporov, je prijavil poveljnik zaporniških stražnikov, češ da mu je Šbrogio grozil in tako izsiljeval premestitev v drug italijanski zapor.
del pred Olivettijev računalnik ter pričel z delom. Prsti so mu dobesedno leteli po tipkah, majhna napaka in z računom ni bilo vse v redu. Priskočil je na pomoč tudi predsednik izpraše-valne komisije in vse je steklo lepo in prav.
V novem šolskem letu bo SDZPI tudi v Gorici organiziral podoben dveletni tečaj s kvalifikacijo za odgovorne pri prodaji. Program tečaja, ki ga je že odobrila dežela, bo letno obsegal 1000 učnih ur. Program vsebuje naslednje predmete: splošno kulturo, srbohrvaščino, blagoznanstvo, računovodstvo, prodajno tehniko in vitrinisti-ko. Pouk se bo vršil vsak dan in sicer 30 ur tedensko. Na podlagi izpita bodo dijaki prejeli potrdilo o poklicni kvalifikaciji, ki se jim vpiše v delovno knjižico. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na goriški sedež SDZPI (tel. 83495).
Poleg tega tečaja je dežela odobrila za Gorico še štiri tečaje: tečaj s kvalifikacijo za strojepis, tečaj marketinga, tečaj za fitopatologijo (v občini Šte-verjan) in tečaj vrtnarstva, ki naj bi ga organizirali v Sovodnjah ali Štandre-žu, glede na razmerje vpisanih.
Prebivalci krajevnih skupnosti na novogoriškem območju, ki so bili v nedeljo poklicani da se na referendumu izrečejo o uvedbi samoprispevka za dograditev zdravstvenega doma in krajevne programe v Šempetru, Kromberku in Rožni dolini, so samoprispevek zavrnili z nesporno večino glasov. Volilnih upravičencev je bilo 18.378 v krajevnih skupnostih v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, Kromberku in Rožni dolini. Glasovalo je 80,3 odstotka vseh upravičencev. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo samo 42,7 odstotka upravičencev, tako da je predlog propadel.
Rezultati so bili razmeroma homogeni. Za uvedbo samoprispevka se je izrekla edinole krajevna skupnost Pristava (s 53,2 odstotka glasov), izenačen je bil rezultat v KS Grčna (točno 50 odstotkov DA), najodločneje pa so proti samoprispevku glasovali v Šempetru, kjer se je zanj izreklo le 29,5 odstotka upravičencev. V ostalih krajevnih skupnostih so se za samoprispevek izrekli sledeči odstotki volivcev: KS Boris Kidrič 42, Rastislav Del-pin 40,3, Vetrišče 42,3, Ledine 49,7, Ivan Cankar 44,7, Karel Lavrič 47,2, Kromberk 40,5, Rožna dolina 43,7, Solkan 48.
Prav tako je bil v nedeljo referendum tudi v Dornberku, kjer naj bi se odločili za samoprispevek za ureditev
Še komentarja o obeh šolskih nalogah — dobro slovenska in skoraj zadovoljiva naloga upravne znanosti in že je bil Rudi zopet na prostosti. Na hodniku je postalo precej živo. Naslednja maturantka Maria Vicchi je živčno čakala na svoje "zadnje dejanje" na trgovski šoli. Rudijeva sestra
Sindikalni patronat INČA, ki deluje v okviru delavske zbornice CGIL, ima novega pokrajinskega ravnatelja. Mesto, ki ga je od leta 1984 zasedal Benito La Barbera (slednji je prevzel druge dolžnosti v okviru sindikalne zveze), je prevzela Rosanna Capaccioli. Nova predsednica se je rodila pred 29 leti v Zambiji, kamor se je izselil oče, medtem ko je mati škotskega porekla. Šolala se je v Gorici in leta 1979 začela delovati v okviru patronata, kjer si je v teh letih nabrala dosti iskušenj.
Do zamenjave pri vodstvu patronata je prišlo v okviru načrta za okrepitev te službe, ki je velikega pomena za pomoč delavcem, upokojencem, brezposelnim na področju socialne oskrbe, pokojninskega in protinezgodnega zavarovanja. Delo patronata se je v zadnjem času močno povečalo. Poleg italijanskih se urada INČA poslužuje tudi nemalo jugoslovanskih državljanov za uveljavljanje pravice do pokojnine v Italiji.
Spričo večjega povpraševanja se je zato izkazala kot potrebna preosnova službe, z zaposlitvijo dveh dodatnih delovnih moči in uvedbo računalniškega upravljanja. Nova ravnateljica bo torej imela nalogo, da na najboljši način organizira delovanje sindikalnega patronata, ki naj bi v bodoče še povečal obseg danes nudenih storitev. V ta namen nameravajo razvoju in perspektivam te službe posvetiti orga-
cest in kanalizacije. Tudi v tem primeru se je večina upravičencev izrekla proti samoprispevku.
Najpomembnejša točka predloga o samoprispevku je bil Zdravstveni dom v Novi Gorici. Pred četrt stoletja zgrajenemu domu so inšpektorji že večkrat zagrozili, da ga bodo zaprli, ker ne ustreza najnujnejšim sanitarnim zahtevam in delovnim razmeram. V njem dela kar 165 zdravstvenih delavcev čez dan in ponoči ter kljub najboljši volji ne more oskrbeti ljudi tako, kot bi bilo potrebno in nujno. Po podatkih, ki so bili objavljeni dva dni pred referendumom v Primorskih novicah, smo izvedeli, da kar 82 odstotkov storitev v tem zdravstvenem domu opravijo za prebivalce Nove Gorice in ožje okolice.
Prebivalci — volivci pa so očitno menili, da jih bolj pestijo druge skrbi in, kot podatki kažejo, niso volili za ta samoprispevek. Podobne negativne rezultate o samoprispevkih so sicer v zadnjem času zabeležili v več krajih v Sloveniji.
■ Sreča v nesreči. Bruno Parion iz Gorice, Ul. Brass 32, se je predsinoč-njim z BMW silovito zaletel v hišo ob državni cesti pri Šlovrencu. Avto je uničen, poškodovan je tudi hišni zid, voznik pa je dobil le nekaj prask.
Nevenka — sama je opravila maturo že včeraj — nam je povedala, da je letošnja komisija nekoliko pikolovska vendar zelo korektna in kvalitetna.
Ko je končno pred komisijo stopila Maria smo krenili na licej. Tu smo prisostvovali končnemu delu spraševanja Ferruccia Porte. Latinščina Fer-rucciu ni šla prav gladko od rok, pri obravnavi Tacitovega opusa je nehote zašel v protislovje. Sledila je poprava šolskih nalog: grška komaj zadostna, slovenska skromna zato tudi nezadostna. Ferruccio je nekoliko demoraliziran zapustili zbornico ter nemudoma odšel.
Sledila je kratka pavza, zadnja dva kandidata Saša Rinelli in Ivana Roner sta živčno stopicala po hodniku. »Naslednji!« in že je Saša prisedel h komisiji ter pričel z obravnavo Voranca. Pozna ura nas je opozorila, da moramo kar najhitreje na redakcijo. In tako je tudi bilo.
Z včerajšnjim dnem so se tako zaključili ustni izpiti na klasičnem liceju Primož Trubar. Danes bo komisija odpotovala v Trst, kjer bo preverila še znanje tamkajšnjih štirih licejcev. Rezultati bodo po vsej verjetnosti znani že v sredo.
Na trgovskem zavodu Ivan Cankar pa se bodo spraševanja zaključila danes.
nizacijsko konferenco, ki naj bi bila pred iztekom poletja.
V Gabrjah
Nocoj ples jutri kosci
Praznovanja ob priložnosti 7. občinskega praznika v Gabrjah se bližajo h kraju. Drevi s pričetkom ob 21. uri bo nagrajevanje nogometnega turnirja, sledil bo ples z ansamblom Misel.
Jutri ob 18. uri bo na vrsti tekmovanje v košnji. Poleg "profesionalcev" se bodo med seboj pomerili tudi župani številnih občin z Goriškega, Nove Gorice in celo Škofje Loke.
Sledil bo nastop folklorne skupine iz Sovodnja pri Škofji Loki, praznovanja pa bo sklenil ansambel Lojzeta Slaka.
Ples in glasba na trgu v Gradežu
V Gradežu ponujajo drevi in jutri zvečer zanimivo plesno in glasbeno prireditev, ki se bo pričela ob 21.30 na odprtem, v značilnem arhitekturnem okviru starega gradeškega trga svetih Ermacore in Fortunata, blizu bazilike sv. Evfemije. Tako glasbeni nastop s starodavnimi glasbili kot plesni del naj bi se spajala s sugestivnim okoljem 14. stoletja. Nastopili bodo plesalci in glasbeniki studia Dramsam.
■ Stropi kar treh stanovanj v Gorici so se vdrli v včerajšnji noči. Predsi-nočnjim, malo pred polnočjo so gasilce poklicali v Ul. Garibaldi 20 (lastnik Egidio Zottar, najemnik Giorgio Bla-sizza), včeraj zjutraj pa v dve stanovanji v Ul. Rabatta 22 (lastnica Nerina Vicevi, najemnika Bruno Turco in Jožica Uršič). Nihče ni bil ranjen, škodo in varnost bivanja pa še ugotavljajo.
PRAZNIK ŠZ MLADOST
DREVI, 27. JUNIJA
Popoldne minivolley: nastopajo mladinske ženske in moške ekipe iz Goriške;
zvečer briškola in ples
JUTRI, 28. JUNIJA
Zvečer ples z ansamblom MISEL; ob 22.30 TOMBOLA
ŠD JUVENTINA
Praznovanja ob 40-letnici
Jutri, 27. t. m.
PLES
IT ALI A NETWORK
V nedeljo
PLES LAPOS MIP
S pričetkom ob 21. uri pred Domom Andreja Budala v Štandrežu
čestitke
Danes stopata na skupno pot ROBERTA in DOMENICO. Iskreno jima čestitajo člani športno-kulturnega društva Danica z Vrha.
kino
Gorica
VERDI 18.00 -22.00 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »I vizi segreti degli italiani«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Kobra«, 22.30 »Metuljeva mreža«.
DESKLE 19.30 »Zafrkanti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Eugenio Gori-an iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče, ob 9.30 Pietro Lorenzoni iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Letos so diplomirali na SDZPI
Na letošnjih treh tečajih SDZPI so uspešno premostili zaključni izpit in dosegli diplome o opravljeni specializaciji sledeči tečajniki.
TEČAJ ZA PROGRAMERJE ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV: Pavel Bagon, Boris Benetta, Lorenza Burgnich, Majda Gergolet, Daniela Markovič, Flavio Mo-setti, Danila Petejan, Pavel Spazzapan.
TEČAJ ANGLEŠČINE: Dolores Bensa, Martina Briško, Rozana Devetak, Aleksandra Gomišček, Fanika Klanjšček, Marko Komjanc, Mara Leban, Loreta Miculus, Marta Vižintin.
TEČAJ ZA FISKALNO AŽURNIRANJE PRI VODENJU MALIH OBRATOV: Nada Caudek, Edmund Cossutta, Frančiška Grahek, Lučana Komjanc, Bojana Malič, Samo Mucci, Tatjana Nanut, Nika Pegan, Bernarda in Milena Radetič, Daniela Tomšič, Marjan Zavadlav.
Družbo SIP naj bi olajšala za 150 milijonov lir žetonov
Zagovarjala se bosta na sodišču
Na referendumu večina glasovala ”NE“
V Novi Gorici in okolici proti uvedbi samoprispevka
D0MA
((mM/ IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Na maturi naporen dan licejcev in trgovcev
Računalnik ne straši več, latinščina, žal, še
22 zborov iz 12 držav
Letošnje tekmovanje Seghizzi bo od 13. do 18. julija
Novogoriška knjižnica in sindikati opremili knjižnico v Grmeku
Letošnji mednarodni festival pevskih zborov Seghizzi bo sredi julija, od 13. do 18. prihodnjega meseca. Spremembi datuma tekmovanja, ki se je doslej celih 25 let vršilo v septembru, so narekovali številni razlogi. Prednjačita ta, da v septembru, po počitnicah, marsikateri zbor ne more na tekmovanje. Drug razlog pa je ta, da se je v začetku septembra v Gorici nagrmadilo toliko drugih prireditev, da je morala najstarejša med njimi, tekmovanje Seghizzi, pustiti prosto mesto drugim, ki nimajo tradicije in niti tolikšnega uspeha.
Da pa je bila julijska izbira posrečena nam dokazuje dejstvo, da se je za letošnje tekmovanje prijavilo zelo veliko število zborov. Seveda jih je bilo treba tudi izbrati. Za to je poskrbela komisija v kateri so bili Cecilia Seghizzi Campolieti, Orlando Dipiazza, Mario Mačehi, Giuseppe Radole in Italo Montiglio.
Sodelovalo bo 22 zborov. Ti bodo zastopali dvanajst držav. Italijo, Bolgarijo, Kostariko, Češkoslovaško, Finsko, Nemčijo, Jugoslavijo. Poljsko, Španijo, Švedsko, Madžarsko, Sovjetsko zvezo.
Iz naše dežele bodo na tekmovanju trije zbori: Montasio iz Trsta, Accade-mia universitaria iz Trsta, Vox Julia iz Ronk.
Večina zborov, ki bodo letos peli v Gorici, ima za seboj bogato dejavnost in lep curriculum. Številni so dobili priznanja na domačih oziroma mednarodnih tekmovanjih. Veliko zanimanje vlada za sovjetski zbor iz Erevana, v Armeniji. IZ Madžarske pride tokrat zbor iz Szegeda, iz Češkoslovanske zbor iz Trenciaskih Teplic, iz Bolgarije zbor iz Plovdiva, iz Poljske pa iz Lublina. Finci bodo tokrat prisotni z dvema zboroma iz Jyvaskyle in Oula, Švedi pa z enim iz Goteborga.
Poleg tradicionalnega tekmovanja v polifoniji in ljudski pesmi, bo tudi letos tekmovanje manjših vokalnih skupin. Od skromnih začetkov na tem polju zadobiva goriško tekmovanje čedalje bolj na kvaliteti.
V	žiriji bodo Italijani Giovanni Ac-ciai, Andrea Giorgi, Franco Monego, zatem Klaus Fischbach (ZRN), Stefan Klimo (ČSSR), Zahari Mednicarov (Bolgarija), Ives Parmentier (Francija), Aurel Tillay (Madžarska) in Marko Munih (Jugoslavija).
Poleg tekmovanja bo v istih dneh v Gorici že uveljavljeni posvet strokovnjakov s področja zborovskega petja. Tudi letos bodo govorili o vzgoji petja v šoli. O tem govorijo že tri leta, kar kaže na izredno zanimanje. Tudi tu bodo sodelovali Italijani in tujci.
Letni prispevek ’87 za Trgovinsko zbornico
V	torek, 30. junija, bodo iz Goriške trgovinske zbornice pričeli pošiljati vsem podjetjem poštne položnice s katerimi bodo gospodarski operaterji morali plačati letni prispevek za 1987. Tega morajo plačati vsa podjetja ter ustanove, ki pri nas vršijo kako gospodarsko dejavnost.
Poštne položnice imajo že vtisnjeno vsoto, ki jo mora vsakdo plačati.
Podjetniki bodo morali izpolniti položnico z označbo števila uslužbenih kot tudi števila družinskih članov, ki so zaposleni v podjetju. Prav tako bodo morali zainteresirani napisati tudi s kako dejavnostjo se ukvarjajo.
Letni prispevek je treba plačati v roku enega meseca, torej najkasneje do 30. julija.
Kdor ne bo do tega roka plačal svojega prispevka bo moral temu dodati za vsak mesec zakasnitve 5-odstotni dodatek. To bodo na Trgovinski zbornici obračunali kasneje z dodatno položnico.
Kdor ne bi dobil na dom teh položnic in vsi tisti, ki žele dobiti podrobnejša pojasnila, naj se javijo v pisarni Goriške trgovinske zbornice, ki je odprta od ponedeljka do torka od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo Trgovinske zbornice apelira na vse, ki imajo kako gospodarsko dejavnost, da svojo dolžnost opravijo pravočasno.
Goriška knjižnica Franceta Bevka že dlje časa z denarno podporo Kulturne skupnosti Slovenije pomaga razvijati slovenske knjižnice v tem delu zamejstva. V Benečiji sta najbolj razviti knjižnici pri Kulturnem društvu Ivan Trinko v Čedadu in knjižnica pri slovenski šoli v Špetru. Posebej slednja, ker je postal Špeter slovensko aktiven in živ.
Že nekaj časa pa se je kar vsiljevalo vprašanje, ali to zadošča. Tako v Goriški knjižnici kot teritorialnem odboru SKGZ v Čedadu so prišli do spoznanja, da bi bilo potrebno v Benečiji oblikovati več knjižnih postojank, razprostrtih po slovenskem etničnem ozemlju. Slovenske knjižne postojanke 'naj bi, kjer materialne in politične razmere dovoljujejo, oblikovali v že obstoječih občinskih knjižnicah oziroma pri prosvetnih društvih. Osnovni namen je, s knjigo priti čim bliže ljudem, ki v sebi čutijo slovenstvo.
Celotno zamisel naj bi uresničili v nekaj letih in tako oblikovali pet novih slovenskih knjižnih postojank.
Prvi del te zamisli je bil uresničen 17. junija letos v občini Grmek. Ob pomoči profesorja Viljema Černa sta Goriška knjižnica Franceta Bevka in Občinski sindikalni svet Nova Gorica pripeljala tamkajšnji občinski knjižnici 280 slovenskih, predvsem leposlovnih knjig. Potrebno je
sicer podčrtati, da to niso prve slovenske knjige v občinski knjižnici v Grmeku, pomenijo pa bistveno obogatitev in povečan izbor, tako da lahko zapišemo, da je Grmek dobil zasnovo slovenske knjižnice.
Na prisrčnem srečanju v Grmeku je prof. Černo podčrtal pomen oblikovanja slovenskih knjižnih postojank, župan občine Grmek inž. Bonini je seveda izrazil zahvalo, hkrati pa nakazal potrebo po vzpostavitvi stalnih stikov z Goriško knjižnico. Fran Gale, predsednik Osbčinskega sindikalnega sveta je podprl celotno zamisel in se zavezal, da bo novogoriški sindikat tudi v bodoče finančno podpiral to akcijo. Stane Čehovin iz Goriške knjižnice je posebej omenil, da je celotna zamisel dolžnost narodove matice, ki jo bo Kulturna skupnost Slovenije gotovo tudi naprej finančno podpirala. Posebej pa je konkretiziral, kako lahko zamejci preko Goriške knjižnice dobijo ustrezne strokovne informacije o knjižnih izdajah.
V sredo je bilo v Grmeku prijetno srečanje, namenjeno dejanju in ne le besedam. Vsi so se razšli v trdnem prepričanju, da bodo naslednja leta uresničili zamisel o slovenskih knjižnih postojankah po beneških dolinah.
Pogovor z nagrajenko Gabrijelo Kocjančič
»Po cele dneve preživim sredi svojega cvetja«
Na začetku tega tedna, kot smo že poročali v prešnjih dneh na straneh našega dnevnika, so na goriškem gradu podelili priznanja in nagrade vsem udeležencem letošnjega natečaja »okrašeni balkon«, ki ga je že v osmič organiziral, pod pokroviteljstvom go-riške občinske uprave, Center za ohranitev ljudskih običajev s sedežem v Podturnu. Ta pobuda žanje iz leta v leto večje uspehe, saj je od lanskoletnih sedemdesetih udeležencev poskočilo v letošnji izvedbi število kar na 117, to pomeni več kot petdesetodstotni porastek. To .pa tudi pomeni, da živi v našem mestu vedno več ljubiteljev cvetja oziroma narave.
Mesto brez zelenja in cvetja daje vtis otožnosti in nejevolje. Goričani smo gotovo lahko ponosni, da živimo med obilnim drevjem in lepo gojenim cvetjem. Novinarska radovednost in, moramo priznati tudi navdušenje nad gojenjem rož, nas je popeljalo do Gabrijele Kocjančič, ki živi z družino v okolici Madonnine naša intervjuvanka je namreč prav na zgoraj omenjenem natečaju zasedla s šestinštiridesetimi točkami kar drugo mesto v skupni razvrstitvi na krajši klepet.
»Ko se človek pelje mimo vaše hiše ne more spregledati čudoviti vrt poln raznobarvnega cvetja in zelenja,« smo jo vprašali, »nedvomno vam je gojenje rož pravi konjiček, ali je ta ljubezen že večletna?«
»Lahko bi rekla, da so mi rože konjiček že od prav mladih let. Spominjam se, da sem že kot otrok imela na terasi — takrat smo živeli v najemniškem stanovanju manjši kotiček, v katerem sem gojila raznovrstne
cvetice. Pred štirimi leti, ko 'smo se preselili sem dol na desni breg Soče in pomanjkanje prostora ni bil več problem, sem kar dala duška svoji cvetličarski ustvarjalnosti.«
»Kakšne vrste rož vzgajate opazili smo, da je vsa hiša en sam cvet to verjetno tudi pomeni, da posvetite rastlinam precej prostega časa?«
»Če moram reči po pravici, večkrat preživim kar po cele dneve v družbi svojih rastlin. Z njimi je veliko dela, moraš saditi pa presajati, zalivati in rezati, pognojiti itd. Toda ves trud je na koncu bogato poplačan, saj je veselje, ko se ti vsak popek razcvete res enkratno.
■ Trenutno imam veliko rdečk, veliko teh je tudi visečih, pa raznovrstne vrtnice te cvetejo vse do prvih zimskih dni in cinje, perunike, lilije itd. Poleg cvetja imam tudi precej obširen vrt, okoli in okoli hiše pa smo vsadili več vrst drevja, od brez pa do borovcev in jesenov.«
»Ali ste na kakšno rastlino posebno ponosni?«
»Vidite vse te razne lesene štore, ki so postavljeni tu pa tam po vrtu? V nje sem vsadila raznovrstne male rastline, vsako možno luknjico sem napolnila z zemljo in vanjo vsadila kakšno rožico. Tudi gorski encijan tu bujno rase in cvete. In prav na te že zdavnaj izumrle štore sem še posebno ponosna, saj mi je na tak način uspelo ponovno oživeti že svetlo sive štore.
Vidite tam zadaj, proti koncu vrta? Tam zgodaj spomladi cvetejo tudi narcize, duh teh pa prav gotovo dobro
poznate. Poleg teh imam tudi vrsto gozdnih ciklam, pa ginestre idr. Ko grem z možem v naravo na krajši sprehod vzamem s seboj vedno mo-tikco, domov pa se vrnem redkokdaj praznih rok. Nekatere sadike sem dobila tudi od sosed, veste, tu stanuje veliko ljudi, ki ima veselje gojiti cvetje, zato si tudi radi med seboj izmenjujemo vršiče.«
»Čestitami vam moramo za uspeh na letošnjem natečaju ' okrašeni balkon"? Ali ste se letos prvič odzvali organizatorjem?«
»Po pravici rečeno, so me v ta natečaj že v tretje vpisale kar moje sose-
de, ki na tem sodelujejo že od vsega začetka. Pobuda centra za ohranitev ljudskih običajev iz Podturna se mi zdi izredno pomembna, saj je prava pot k sensibilizaciji problema zelenja, ki počasi žal že umira.
»Ali imate kako skrito željo v zvezi z nadaljnjim gojenjem rož?«
»Saj me ne boste imeli za norca, če vam povem, da bi najraje imela trgovino cvetja, kjer bi pa rož ne prodajala. To gotovo ne sovpada z ekonomskimi zakoni trgovine, toda tak prostor poln rož bi mi pomenil pravi raj.«
MARKO ČUBEJ
Priznanja zaslužnim članom ob 40-letnici godbe Kras
Velik uspeh doberdobskih godbenikov
Štiridesetletnico dela in uspehov Godbe na pihala Kras iz Doberdoba so slovesno proslavili prejšnjo soboto zvečer na občinskem prireditvenem prostoru, kjer se je za to priložnost zbralo veliko domačinov in gostov ter predstavnikov godb iz Laškega, Slovenije in s Tržaškega. Po nastopu fanfar je predsednik doberdobske godbe Franko Ferfolja podčrtal pomen, ki ga ima ta skupina ne samo v doberdobskem, marveč v širšem goriškem kulturnem prostoru. Da ji je to uspelo, pa je morala.v štirih desetljetjih premagovati nemalo ovir in težav, ki so večkrat postavile v dvom nadaljni obstoj te edine slovenske skupine na Goriškem. V zadnjih letih pa se je godba številčno okrepila in danes šteje več kot 45 članov, od katerih je dobra polovica zelo mladih. Ob tej priložnosti se je Ferfolja zahvalil vsem, ki so prispevali, da je do-berdobski skupini uspelo primerno proslaviti 40-let-
nico, v prvi vrsti Občinski upravi, domači posojilnici ter Zvezi slovenskih kulturnih društev. Tem trem ustanovam ter zboru Jezero so predstavniki godbe, v znak zahvale, izročili spominsko plaketo.
Sobotno proslavo so kulturno oblikovali pevci moškega zbora Jezero, ki so pod vodstvom Ivana Klanjščka zapeli nekaj pesmi. Po koračnici, ki so jo izvedli doberdobski godbeniki, je Luiza Gergolet podala krajši zgodovinski oris skupine ter se ob tej priložnosti zahvalila vsem kapelnikom, ki so v vseh teh letih vodili in skrbeli za kraško "pleh muziko".
Doberdobski župan Marij Lavrenčič je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal velike zasluge, ki jih godba ima v raznolikem mozaiku doberdobske ljubiteljske kulture. Predsednik domače Hranilnice in Posojilnice Andrej Gergolet je jubilantom zaželel še
veliko nadaljnih uspehov. Tajnik ZSKD Rudi Pavšič je ob čestitkah izrekel še zahvalo edini slovenski godbi na Goriškem za njen prispevek pri oblikovanju kulturnega prostora. Želje po še tesnejšem sodelovanju pa je izrekel predsednik zbora KD Jezero Vilko Frandolič. Tako Pavšič kot Frandolič sta predsedniku godbe Ferfolji izročila spominsko plaketo.
Na sobotni proslavi je Ignacij Ota, v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, izročil srebrne in bronaste Gallusove značke nekaterim članom doberdobske godbe za njihovo 20 oziroma 10-letno sodelovanje.
Sklepni del sobotnega večera pa je pripadal domačim godbenikom, ki so pod vodstvom kapelnika Stojana Ristovskega predstavili nekaj skladb iz njihovega repertoarja.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI IZ GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.08 (L/e), 5.25 (L/a—d), 6.10 (L), 7.17 (D/b), 7.54 (D), 8.33 (L), 9.40 (D), 10.41 (L/d), 13.31 (D), 14.01 (L), 14.36 (D), 16.00 (D), 16.52 (L), 18.01(L), 18.59 (D), 20.02 (L), 21.29 (D), 23.23 (L/d).
PROTI VIDMU: 0.30 (L/d), 6.07 (L/d), 6.40 (D), 7.05 (D), 7.53 (D), 8.32 (D), 11.30 (L), 12.48 (D/f), 13.07 (D), 14.00 (Lj, 14.49 (D), 15.28 (L), 17.31 (L),
18.26	(D/b) , 19.00 (L), 20.15 (D), 21.52 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.06 (L/e),5.24 (L/a—d), 6.09 (L), 7.16 (D/b), 7.49(L), 8.30(L), 9.39 (D), 10.40 (L/d), 13.30 (D), 13.58 (L), 14.35 (D), 15.59 (D), 16.51 (L), 18.00 (L), 18.57 (D), 20.01 (L), 21.28 (D), 23.22 (L/d).
IZ TRSTA: 0.29 (L/d), 6.06 (L/d), 6.38 (D), 7.03 (D), 7.51 (D), 8.31 (D), 11.29 (L), 13.05 (D), 13.59 (L), 14.48 (D),
15.27	(L), 17.30 (L), 18.25 (D/b), 18.56 (L), 20.14 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)—lokalni,(D)—direktni, / a)ne vozi ob nedeljah in praznikih, b)vozi samo ob delavnikih, d)avtb-busni prevoz, ejvozi samo ob praznikih, fjvozi samo ob petkih.
Berite
»Novi Matajur«
Tenis: presenečenje na turnirju v Wimbledonu
Becker izločen, Lendl le zmagal
Atletika: finale EP v Pragi (moški)
Moči bolj enakomerno porazdeljene Favoriti so Sovjeti in Vzhodni Nemci
LONDON — Presenečenje v Wom-bledonu. Včeraj so teniški igralci končno dokončali lepo število tekem, saj se je dež le nekoliko usmilil igralcev (in gledalcev), nakatere pa so se končale dokaj nepričakovano. Govorimo predvsem o dvakratnem zmagovalcu Zahodnem Nemcu Borisu Beckerju, ki je v drugem kolu nerodno izgubil s 26-letnim praktično neznanim Avstralcem Petrom Doohanom, ki se nahaja na 67. mestu svetovne lestvice. Mladi Nemec je izgubil gladko v štirih setih, poraza pa si nikakor ni znal razložiti. Po »katastrofi« je mirno dejal, da se pač lahko zgodi, da zmagaš Wimble-don pri sedemnajstih in da si tudi izločen pri devetnajstih letih v drugem kolu. Kdo bi mu ne pritrdil ob takih izjavah?
Italijan Gane, ki je svojo tekmo proti Lendlu prekinil v prednosti seta in pri izidu 5:5 v drugem, je nato popustil ter izgubil tekmo po petih setih igre in hudem boju. Ključni trenutek je bil v četrtem setu, ko je Italijan vodil z 2:1 v setih ter 4:3 v igrah, za nameček pa je imel še servis, ki pa ga ni izkoristil. To je bilo zanj konec. Zadnji set je izgubil s 6:1... Drugi Italijan Cla-
Becker, ne krivi dežja za svoj poraz...
udio Panatta pa je izgubil z Američanom Shirasom.
Jugoslovan Živojinovič v drugem kolu ni naletel na veliko oviro, saj je gladko premagal Američana Pateja, ki pa je vseeno malo pod svetovnim vrhom. Šveda Edberg in Pernofns sta
gladko zmagala, Francor Forget pa je presenetljivo premagal rojaka Noaha.
VAŽNEJŠI IZIDI_ 1. IN 2. KOLA -MOŠKI: Jarryd (Šve.) - Osterthun (ZRN) 6:3, 7:6, 6:4; VVilkinson (ZDA) -Pugh (ZDA) 7:5, 6:7, 6:4, 6:4; McNamee (Avstr.) - Nelson (ZDA) 6:3, 6:4, 2:6, 1:6, 19:17; Connors (ZDAJ - Shaw (VB) 6:2, 2:6, 6:3, 6:4; Lendl (CSSR) - Gane (It.) 3:6, 7:6, 6:7, 7:5, 6:1; Davis (ZDA) -_ Am-ritraj (Ind.) 6:3, 6:0, 6:4; Nystrom (Šve) -Šmid (ČSSR) 6:3, 6:1, 6:4; Doohan (Avstr.) - Becker (ZRN) 7:6, 4:6, 6:2, 6:4; Shiraš (ZDA) - Panatta (It.) 6:3, 7:6, 3:6, 7;6; Annacone (ZDA) - Masur (Avstr.) 6:7, 6:4, 7:6, 6:7, 6:3; Gilbert (ZDA) - Ba-iley (VB) 6:2, 6:2, 6:4; Živojinovič (Jug.) - Pate (ZDA) 3:6, 7:6, 6:4, 6:1; Forget (Fra.) - Noah (Fra.) 3:6, 7:6, 4:6, 6:4, 9:7; Edberg (Šve.) - Purcell (ZDA) 6:4, 6:3, 6:4; Leconte (Fra.) - Mansdprf (Izr.) 6:2, 7:6, 2:6; 1:6, 6:2; Pernfors (Šve.) -Steyn (J._Afrika) - 6:3, 6:3, 6:2.
ŽENSKE: Burgin (ZDA) - Reinach (J. Afrika) 6:4, 6:3; Evert (ZDA) - Golarsa (It.) 7:5, 6:0; Reggi (It.) - Sloane (ZDA) 6:2, 6:2; Syriver (ZDA) - Minter (Avstr.) 6:2, 6:2; Demongeot (Fr.) - Garrone (it.) 3:6, 6:2, 8:6; Sabatini (Arg.) - Cserepy (Švi.) 6:1, 6:3; Graf (ZRN) - Scheuer-Larsen 6:0, 6:0.
Tekmovanje moških reprezentanc za Evropski atletski pokal bi moralo biti znatno zanimiveje od ženskega, ker so moči bolj enakomerno porazdeljene med osmimi udeleženkami.
Usoda končnega izida je verjetno v tesni zvezi z nedavnim srečanjem med SZ in NDR (zmaga SZ) čeprav bi znale priti težave za Sovjete od hudih pomanjkljivosti v tekih na srednje in dolge razdalje. Tekači iz drugih držav, ki se bodo morda vrinili med tehnično slabše, vendar taktično izredno spretne Vzhodne Nemce, bi utegnili odvzeti Sovjetom dragocene točke.
Skok s palico bi moral biti privlačnost zase, zgolj po zaslugi Bubke edini možni (francoski) konkurent bo namreč tekmoval v drugi jakostni skupini. Zanesljivost zmage bi morala nalagati Bubki zelo visok začetek in morda tudi nov naskok na svetovni rekord. Teki kot osnovni del programa naj bi bili zanimivejši na krajših progah. Zadnji dnevi so prinesli nekaj novega bleska Britancu Christyjeju, evropskemu prvaku. Z odlično znamko pa se je izkazal tudi precej nezanesljiv Brizgin (SZ), dobro obeta Krilov na progi 200 metrov.
Velika Britanija se bo na srednjih progah predstavila brez slavne dvojice Coe-Cram. Tekel bo McKean, nagrajenec iz lanskega EP.
Predvsem na 1500 metrov bi utegnila svoje povedati tudi Španija, ki bo prvič v svoji zgodovini tekmovala v finalu Evropskega pokala. Zaradi šibkosti v tehničnih panogah se bodo Španci z veliko težavo obdržali v prvi jakostni skupini.
Italijanski tabor beleži nekaj običajnih prask med strujami, ki so tudi v športu vsakdanjost. Elitni teki na dolge proge so trenutno nekoliko v zamudi za lanskimi uspehi in podjetje je zajela lažja panika. Marsikdo si nerad prevzema breme morebitnega neuspeha.
Nekaj težav je pri Italijanih tudi v tekih na kratke proge. Met krogle na žalost ne bo imej na tekmovalnem prostoru v Pragi Švicarja Ghiinthora, ki bo nastopal v drugi jakostni skupini. Emotivni Andrej bo imel ob tej odsotnosti razlog več, da meče sproščeno in premaga predstavnika NDR in SZ.
Realna vrednost italijanskega metalca se bo v veliki meri merila od izidov v medsebojnih srečanjih z ostalimi najboljši. K skokom je treba že omenjeni palici prišteti še daljino, ki se obeta na dobri tehnični ravni, četudi je težko pričakovati izredne znamke. Emmijan je svoj izreden skok 8,86 metrov dosegel na visoki nadmorski višini, očitno pa so njegove priprave usmerjene na SP, kjer se bo z Lewi
Spored finala EP
DANES: 17.00: met kopja ženske, skok v višino moški, 400 m z zaprekami Ž, met krogle M, skok v daljino M, 100 m M, 800 m Ž, 1500 m M, met kopja M, 400 m M, 400 m M, 400 m Ž, 3000 m Ž, 10.000 m M, met diska Ž, 4 x 100 m Ž, 4 x 100 m M. Zaključek tekmovanj bo okoli 20. ure.
JUTRI: 16.45: skok s palico, met diska M, 110 m z zaprekami M, skok v daljino Ž, 800 m M, 1500 m Ž, 3000 m z zaprekami, met krogle Ž, skok v višino Ž, 100 m z zaprekami Ž, 200 m Ž,_met kladiva in troskok, 10.000 m Ž, 5000 m M, 4 x 400 m Ž, 4 x 400 m. Zaključek tekmovanj okoli 19.30.
RAI2 se bo danes povezala s Prago od 16.45 do 22.50, jutri pa od 17.00 do 19.35.
som spoprijel za naslov najboljšega.
Za primerjavo še vrstni red EP iz leta 1985: SZ 125 točk, NDR 114, ZRN 92, Velika Britanija 90, Poljska 86,‘ Italija 72, Češkoslovaška 72 in Francija 68.
Jugoslavija bo svoje moči merila v drugi jakostni skupini v Gbteborgu skupno za Avstrijo, Bolgarijo, Finsko, Francijo, Madžarsko, Švedsko in Švico. Izgledi so vse prej kot rožnati. Naravna nasprotnika Jugoslavije naj bi bili Švica in Avstrija. Posebno slednja je v zadnjih letih zabeležila močan napredek in strah pred zadnjim mestom in izpadom v C skupino je dokaj upravičen.
BRUNO KRIŽMAN
Motociklizem: danes VN Nizozemske
Gardner spet favorit
ASSEN (Nizozemska) - Vse kaže, da Avstralec Gardner (honda) tudi na današnji sedmi preizkušnji za motociklistično SP v Assenu ne bo imel enakovrednih tekmecev. V drugem dnevu poskusnih voženj je dosegel najboljši čas, njegov glavni nasprotnik, Američan Mamola (yamaha), ki na skupni lestvici zaostaja za 17 točk, pa je bil šele sedmi. Odličen drugi čas je dosegel Avstralec Magee na yamahi, Američan Lawson pa je bil tretji. Kakorkoli že, yamahi, kljub novim uplinjačem, ki so jih vgradili v motorje, ni uspelo prekiniti premoči honde.
V četrtlitrski kategoriji se je kot vedno izkazal Venezuelec Lavado na yamahi, v razredu do 125 ccm pa se nadaljuje premoč italijanskega para garellija Casanove in Gresini-ja.	...
Najboljši časi v drugem dnevu poskusnih voženj so takšni:
500 ccm: 1. Gardner (Avstral.) 2T2"33; 2. Magee (Avstral.) 2T4"01; 3. Lawson (ZDA) 2T4"07. 250 ccm: 1. Lavado (Ven.) 2T8"65; 2. Mang (ZRN) 2T9"08; 3. Cornu (Švi.) 2T9"09. 125 ccm: 1. Casanova (It.) 2'25''34; 2. Gresini (It.) 2'25"62; 3. Caso-li (It.) 2’26"67. 80 ccm: 1. Dbrflinger (Švi.) 2’32"83; 2. Marti-nez (Sp.) 2'34 '28; 3. Mc Connacchie (VB) 2'34"67.
Nogomet: danes dodatni tekmi v B ligi
Lecce - Cesena Lazio - Taranto
RIM — Danes s pričetkom ob 17.30 bodo igrali 1. kolo srečanj, ki bodo odločale, katera ekipa se bo pridužila Piši in Pescari v A ligi, oz. katera bo nazadovala v C-l ligo skupno s Cagliarijem in Vicenzo.
Za prestop v A ligo se bosta tako danes v Pescari srečali Lecce in Cesena. Sodnik za to tekmo bo D' Elia. Težko je reči, kdo naj bi bil favorit v tem srečanju. Zagotovo pa je, da bodo predvsem odločali »živci« nogometašev obeh ekip.
V	Neaplju pa bo spopad za obstanek v B ligi med Lazi-om in Tarantom. Sodil bo Lanese.
Mundialito: zmagi Porta in Barcelone
MILAN — V nadaljevanju »mundialita« je v četrtek zvečer portugalsko moštvo Porta, ki je tudi letošnji evropski prvak, premagal Inter z 2:0 (1:0). Prvi zadetek je v 18. min. dosegel Placido, drugega pa v 50. min. Frasco.
V	drugem srečanju večera pa je Barcelona premagala francosko moštvo Pariš Saint Germain s 3:1 (2:1).
Današnji spored: Barcelona - Porto (20.00); Inter - Milan (22.00). Prost: Pariš St. Germain.

J::
K
kratke vesti - kratke vesti

Nogomet: danes začetek Ameriškega pokala
BUENOS AIRES — Deset južnoameriških državnih nogometnih reprezentanc se bo od danes naprej v Argentini potegovalo za kontinentalni naslov. Naslov prvaka brani Urugvaj, ki je bil za Argentino najbolj uspešen. Letošnjega pokala se udeležujejo Urugvaj, Argentina, Brazilija, Peru, Čile, Kolumbija, Bolivija, Paragvaj, Venezuela in Ekvador.
Ekipe bodo nastopile v popolnih postavah, saj bodo domačini v svojo postavo uvrstili Maradono, Brazilci Careco in Josimarja, Urugvajci pa Francescolija. In prav te tri reprezentance so favoriti turnirja, z majhno prednostjo za domačine Argentince.
Atletika: prvenstvo ZDA
SAN JOSE — Lyn Jennings je včeraj osvojila edino finalno tekmo, tek na 10 tisoč metrov za ženske. S časom 32'45"43 je premagala Smithovo in Nelsonovo. Večstranski Carl Lewis se je z odličnim časom 10"06 brez težav uvrstil v finale teka na 100 metrov.
Odličen je bil tudi Whitherspoon, ki je dosegel čas 10"03, vendar s še kar močnim vetrom jakosti 4,12. Baptisne in Heary sta 200 m pretekla v 20 T8. Lewis je v kvalifikacijah skoka v daljino skočil 821 cm. Moses je osvojil svojo skupino teka 400 m z zaprekami v 49' 82.
Šah: medconski turnir v Subotici
SUBOTICA — V Subotici je bilo sinoči četrto kolo medconskega turnirja za dodelitev naslov svetovnega prvaka, ki ga brani mladi Sovjet Garri Kasparov. Jugoslovana Marjanovič in Popovič nista med najbolj prodornimi, po predvidevanjih pa igrajo dobro bivši svetovni prvak Talj, Anglež Short in Madžar Ribli, ki spadajo med favorite turnirja.
Lestvica po štirih kolih je sledeča: Talj in Speelman 3, Rodriguez 2,5 (že počival), Short in Sax 2,5, Marjanovič 2, Aljbutr (že počival) 2, Ribli, Kava-lek, Zapata in Ernst 2, Smislov in Čer-nin 1,5, Popovič 1 (že počival), Prasad in Hamed 1, Xu Jun 0,5 točke.
Lep uspeh naših nogometašev na turnirju »Corrente«
Krašovci danes v finalu za 1. mesto
Kras - Costalunga 3:0 (1:0)
STRELCI: v 25' Mosetti (11-metrov-ka), v 65' Demeglio, v 87' Kostnapfel.
KRAS: Mezzavilla, Filipac, Purič (v 55' Gnezda), Vidali (v 60' Mitja Žagar), Škabar, Fanigliuolo, Granata, Demeglio, Kostnapfel, Gandolfo, Mosetti.
Krasovi nogometaši so se po gladki zmagi nad solidno Costalungo prebili do finala turnirja Nazario Corrente, ki se že več dni odvija v Žavljah. Čeprav so kar trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo, so zaigrali slabše kot v prejšnjih nastopih, ko so bili res odlični. Po izenačenem začetku se je v eni od napadalnih akcij Krasa tržaški branilec v lastnem 16-metrskem prostoru dotaknil žoge z roko, tako da je sodnik brez oklevanja pokazal na belo točko in Mosetti je uspešno realiziral. Igra se je odtlej razživela po zaslugi Costalunge, a veliko bolj nevarni so bili krasovci, ki so s Kostnapflom in Mosettijem resno zaposlili odličnega nasprotnikovega vratarja.
V nadaljevanju, ko so Tržačani napadali, se je s štirimi zahtevnimi pose-
Na jutrišnjem ženskem odbojkarskem deželnem finalu under 14
Tudi Bor Friulexport in Sovodnje Agorest
Jutrišnjega deželnega finala v ženski odbojkarski kategoriji under 14, ki bo v Martignaccu pri Vidmu, se bo udeležilo osem prvakov in podprvakov iz štirih pokrajin naše dežele, med udeleženkami pa bodo tudi tržaške prvakinje Bora Friulexport in goriške podprvakinje Sovodenj Agorest.
Udeleženke finala bodo razdeljene v dve skupini, obe slovenski šesterki pa sta bili uvrščeni v skupino B, v kateri sta še videmski prvak in pordenonski podprvak. Po uvodnem srečanju med furlanskima šesterkama bo na sporedu derbi. Sicer pa tekmovalni sistem predvideva, da v kvalifikacijah igra vsaka ekipa dve tekmi in sicer tako, da prvaka igrata s podprvakoma. Na koncu bo sestavljena lestvica, v popoldanskih finalih pa se bodo ekipe pomerile za uvrstitve od prvega do osmega mesta (prvi s prvim, drugim z drugim itd.). Sistem, kajpak ni najboljši, saj lahko o končnem redu odloča količnik v nizih, a časa je premalo, da bi lahko v enem samem dnevu odigrali turnir po sistemu vsak z vsakim, povrhu pa še finalne tekme. Sicer, pravijo prireditelji,, če bo dovolj časa, je možno, da prvouvrščeni iz vsake skupine, nastopita najprej v polfinalu, nato pa še v finalu. Nasprotnika borovk in goriške združene ekipe sta tradicionalno močni društvi Sangiorgina (UD) in Infinas Pordenone (PN).
Vse tekme bodo, s pričetkom ob 9.30, odigrali na dveh igriščih v novi telovadnici v Martignaccu. Spored je naslednji:
gi izkazal vratar Mezzavilla. V 20' je Demeglio dosegel zelo lep zadetek z diagonalnim strelom s precejšnje razdalje. Igralcem Costalunge so popustili živci, tako da je sodnik zaradi žaljivih besed enega predčasno poslal v slačilnice. Rdeče-beli so imeli v napadu veliko več prostora in neustavljivi Kostanpfl je zlahka preigral kopico branilcev in z efektnim golom pokopal vse upe Costalunge.
Danes ob 20.45 se bo Kras v finalu za 1. mesto pomeril z Ronchijem, ki je po enasjtmetrovkah (4:1), regularni del se je zaključil z rezultatom 1:1, izločil San Sergio. (Z. S.)
Košarka: turnir Don Bo sc a
Presenetljivo Bor
Sinoči je Borova vrsta letnikov '71 in '72 presenetljivo, a zasluženo premagala vrstnike Stefanela s 102:79 (53:47). V drugem polfinalu pa je gostitelj Don Bosco s košem v zadnjih sekundah premagal Slovan s 88:87 (49:50). Danes bo ob 10. uri na sporedu finale za 3. mesto (Stefanel - Slovan), ob 11.30 pa finale za prvo mesto. Za zmago na turnirju se bosta potegavala Don Bosco in Bor.
Skupina A: Cordenons (PN) - Rivignano (UD); Fincanti-eri (GO) - OMA Armes (TS); Cordenons (PN) - OMA Armes (TS); Fincantieri (GO) - Rivignano (UD).
Skupina B: Pordenone (PN) - Sangiorgina (UD); Sovodnje Agorest (GO) - Bor Friulexport (TS); Sangiorgina (UD) -Sovodnje Agorest (GO); Bor Friulexport (TS) - Pordenone (PN).
Na sliki: mlade odbojkarice under 14 Sovodenj Agorest.
Cav. LUIGI PREŠEL
S. r. I.
industrijske in civilne električne napeljave komandni in kontrolni panoji tehnološke napeljave vzdrževanje naprav
34133 TRST — Ul. sv. Frančiška 16 Tel.: (040) 768121 - 768122
Danes in jutri srečanje manjšin na Ravnah
Boji v petih panogah
Kot smo že poročali, bo danes in jutri na koroških Ravnah 11. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga, pod pokroviteljstvom Občinske konferece SZDL Ravne na Koroškem, razpisuje Zveza telesnokultur-nih organizacij Slovenije.
Pravico do sodelovanja imajo ekipe oziroma posamezniki manjšinskih društev z Madžarskega, iz Avstrije, Italije, za Slovenijo pa bodo kot gostitelji nastopili Ravenčani. Srečanja v namiznem tenisu, nogometu in šahu se bodo udeležile vse reprezentance, v ženski košarki ne bo Porabkinj, v rokometu pa ne bo predstavnikov koroške Slovenske športne zveze.
V	namiznem tenisu (barve ZSŠDI bodo branili krasovci) ni starostne omejitve, tekmovali pa bodo tako moški kot ženske in ekipno ter posamično. Ekipni del (vsak z vsakim) je na sporedu danes, posamezniki pa bodo merili moči jutri. Srečanja bodo v Domu telesne kulture.
V	nogometu (za ZSŠDI bodo ekipo sestavile Sovodnje) se bodo pomerili mladinci do 19. leta starosti. Na sporedu so tri kola, dve bosta danes, zadnje pa jutri. Vsaka tekma traja 50' (2 x 25'). Srečanja bodo v Parku telesne kulture s pričetkom ob 15. uri.
V	šahu ni starostne omejitve, niti razlikovanja po spolu. Na sporedu sta ekipni in posamični brzopotezni turnir. Srečanja bodo v Domu telesne kulture, danes s pričetkom ob 15. uri in jutri s pričetkom ob 8. uri.
Košarkarskega turnirja se lahko udeležijo mladinke do 18. leta starosti, vsaka ekipa pa igra z vsako. Reprezentanca ZSŠDI, ki jo sestavljajo borov-ke, bo igrala obe tekmi jutri (ob 9. in 10. uri) v Parku telesne kulture.
Najmlajši, komaj 16-letni reprezentantje, se bodo pomerili v rokometu (za ZSSDI nastopa Kras). Tudi ta turnir bo v Parku telesne kulture, danes s pričetkom ob 16. uri, jutri pa s pričetkom ob 9. uri.
Zbirališče vseh udeležencev srečanja bo ob 11. uri v Domu telesne kulture.
Košarka: danes na turnirju v okviru Koprskih srečanj
Tudi Jadran in Bor Radenska
V okviru Koprskih srečanj bo danes tudi tradicionalni košarkarski turnir, ki bo tokrat posvečen narodnostnima skupnostima, Slovencem v Italiji in Italijanom v Jugoslaviji.
Turnir se bo odvijal v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar na Markovcu. Spored pa je naslednji:
9.00: Skupnost Italijanov Koper -Bor Radenska
10.30: Jadran - Ottavio Valich Reka 13.00: skupno kosilo 17.00: finale za 3. mesto 18.30: finale za 1. mesto 20.30: skupna večerja 21.30: podelitev priznanj na zaključni prireditvi Koprskih srečanj na Titovem trgu v Kopru
Mimo tehničnega nivoja in rezultatov turnirja pa mislimo, da velja v prvi vrsti omeniti letošnjo hvalevredno pobudo, da so košarkarski turnir posvetili italijanski oz. slovenski skupnosti v obeh sosednih državah. Igralci in vodstvo vseh štirih društev bodo prav gotovo navezali prijateljske stike.
Glede naših dveh ekip naj omenimo, da Jadranovi košarkarji tudi po koncu drugoligaškega prvenstva niso prekinili s treningi. Vadili so kar tri-
krat tedensko. Svojo dolgo sezono pa bodo jadranovci prekinili prav po današnjem koprskem turnirju. Danes bo v Kopru vodil Jadranovo moštvo Peter Brumen, ki je bil uradno potrjen tudi za prihodnjo sezono. Jadranovci se bodo po današnjem turnirju lahko odpočili in si privoščili zaslužen počitek. Zbor košarkarjev naše združene ekipe za sezono 1987/88 bo 4. avgusta.
Trener Bora Radenske Valter Vatovec je takoj po velikem podvigu, to je po napredovanju v D ligo, dal svojim fantom »prosto«. Borovci bodo danes nastopili na koprskem turnirju okrnjeni, saj kar trije standardni igralci (Korošec, Pregare in Pieri) so te dni zaposleni z maturo in se še ne ve, kateri od le-teh bo danes igral v Kopru.
1. moška divizija: drevi srečanje Fiamma - Cicibona
Drevi ob 20.30 bo ob 20.30 v telovadnici Poggi Paese povratna finalna košarkarska tekma tolažilne skupine 1. moške divizije med Fiammo in Cici-bono. V prvem srečanju so zanesljivo zmagali košarkarji Cicibone.
Športni teden Gaje
Jutri na Padričah teniški turnir
V okviru športnega tedna Gaje se bodo jutri s pričetkom ob 10. uri srečale na padriških teniških igriščih mladinske ekipe Slovana iz Ljubljane, iz Kopra in domače Gaje. Za Gajo bodo nastopili brata Aleš in Borut Plesničar (under 10), Alessia Rudež, Eva Mauri, Daša Grgič (ženske under 16) ter Andrej Baldassin in Dorjan Go-mizelj (moški under 18).
Rolkarji ŠD Grmada jutri spet zaposleni
Rolkarji ŠD Grmada se bodo v nedeljo udeležili druge preizkušnje za italijansko prvenstvo v Sestrieru (Ce-sena). Naši bodo nastopili v okrnjeni postavi. Društvo bo namreč zastopalo pet rolkarjev in zaradi oddaljenosti prizorišča tekmovanja bodo naši odpotovali že danes. (E. I.)
Lepe uveljavitve Borovega namiznoteniškega odseka
Bersanova (»Župančič«) na finalu MI
Ob koncu košarkarske sezone
Jadranovi igralci pod drobnogledom
Mlade Borove namiznoteniške igralke korakajo od uspeha do uspeha. V nedeljo so na deželnem finalu mladinskih iger v Gorici dobesedno pometle z vsemi nasprotnicami in premočno osvojile najvišja mesta lestvice.
V dresu osnovne šole »O. Župančič«, katere barve so branile, so že v obeh predtekmovanjih, na občinski in pokrajinski ravni pokazale, da v svoji kategoriji nimajo enakovrednih tekmic, zdaj pa sta se v deželnem finalu potegovali za najvišji mesti borovki Ana Bersan in Gaja Galvani. Naj povemo, da ni nobeni njuni nasprotnici v tekmah z njima uspelo zbrati v nobenem setu niti deset točk. Boj za naslov deželne prvakinje je tako potekal med našima dvema igralkama, v odločilnem nastopu pa je Bersanova premagala po zagrizenem boju Galvanije-vo z 2:1 (21:13, 18:21 in 21:10).
Po tem uspehu bo zdaj treba nastopiti oktobra še v državnem finalu v Fiuggiju in ne glede na rezultate, ki bodo tam doseženi, lahko rečemo, da predstavlja že sama uvrstitev v to tekmovalno fazo res izjemen uspeh.
Pa tudi sicer se Borov namiznoteniški odsek v zadnjem času na tekmovalnem področju lepo uveljavlja. Ekipa starejših igralcev je pred kratkim opravila nekaj nastopov v raznih krajih in to zelo uspešno. Tako je v Zgoniku premagala Kras z 10:8, nato je gostovala v Škofijah in je odpravila močno ŠD Burja z 10:6. Isto moštvo (v
postavi Tomšič, Posega, Borme, Rase-ni) je gostovalo tudi v Rovinju in je na turnirju za Budicinov memorial med petimi ekipami osvojilo odlično 2. mesto. Vsekakor res spodbudni uspehi. (- boj—)
Na sliki: deželna prvakinja Ana Bersan s trenerjem Marinom Filipa-som in soigralko Gajo Galvani.
III.
ROBERT DANEU - Če se koga držita smola in sreča kriva, potem ni nobenega dvoma, da je to Robert Daneu. Tudi letos se je moral predati poškodbam in obolenjem. Za njegova kolena sicer že vsi vedo, da so dokaj krhka in izpostavljena poškodbam. Tik pred koncem sezone pa se je nanj spravila še zlatenica, tako da je bila mera res polna. Na vsak način je bil tudi letos neobhoden svoji postavi, predvsem glede igre pod košema in lovljenja odbitih žog. Nekajkrat so jadranovci izbojevali zmago tudi po zaslugi njegove iznajdljivosti v nasprotnikovem kazenskem prostoru in tudi to pove že precej o vrednosti tega košarkarja za Brumnovo ekipo.
PETER BRUMEN (trener) - On je
sicer star znanec vseh tistih, ki so kdajkoli in kakorkoli imeli opravka s košarko v slovenskem okolju. Priznati je treba, da se je v »zrelejših« letih nekoliko umiril in da kar suvereno brzda svoj temperament. Pri tem mu sicer nekoliko pomagajo strogi predpisi italijanske košarkarske zveze. Mimo šale, Peter je letos opravil hvalevredno delo, saj je res edini trener, ki je prevzel Jadran v sezoni po nazadovanju, ki se je moral zadovoljiti s »part -time« prisotnostjo Marka Bana (vojaščina), upoštevati stalno odsotnost Klavdija Starca in kljubovati visoki frekvenci poškodb. Verjemite, da to ni enostavno in tudi lahko ni. V tem je uspel, kot je uspel v vzpostavitvi ostrejšega režima treniranja, ki so ga igralci sprejeli, v začetku morda z določeno mero negodovanja, nato pa z zavestjo, da je to edino, kar ti lahko jamči uspeh v odsotnosti drugih faktorjev (beri večja kakovost posameznikov ali širši izbor košarkarjev).
Ob navedeni deseterici standardnih igralcev so občasno nastopili v Jadra-novem dresu Luciano Lippolis, Igor Uršič, v zadnjih dveh tekmah pa tudi Klavdij Starc, ki je ravno takrat dobil dovoljenje za odhod domov. Starc bo seveda spet v moštvu, čim ga bodo razrešili vseh vojaških dolžnosti, za Lippolisa in Uršiča (oba letnika '69) pa lahko rečemo, da njun čas še pride.
(Cancia)
Robert Daneu
JADRAN V ŠTEVILKAH (obračun 30 kol)
METI ZA 2 TOČKI: Žerjal 33:61 (54,1%); Čuk 204:367 (55,5%); Lokar 81:168 (48,2%); Gulič 49:99 (49,4%); Sosič 30:75 (40%); Štoka 35:58 (60,3%); Terčon 3:6 (50%); Rauber 141:285 (49,4%); Ban 145:274 (53%); Daneu 97:219 (44,2%).
METI ZA 3 TOČKE: Žerjal 3:13 (23%); Čuk 1:2 (50%); Lokar 30:75 (40%); Gulič 35:126 (23,8%); Sosič 1:6 (16,6%); Rauber 3:18 (16,6%); Ban 52:143 (36,3%); Daneu 0:1.
SKOKI: Žerjal 19 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 104, 51; Lokar 21, 2; Gulič 14, 6; Sosič 29, 5; Štoka 30, 24; Terčon 1, 0; Rauber 118, 96; Ban 130, 68; Daneu 96, 71.
IZGUBLJENE - PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 61, 46; Čuk 70, 70; Lokar 76, 63; Gulič 54, 56; Sosič 44, 42; Štoka 21, 26; Terčon 2, 0; Rauber 73, 77; Ban 126, 113; Daneu 56, 46.
ASISTENCE: Žerjal 48; Čuk 8; Lokar 28; Gulič 43; Sosič 17; Štoka 1; Terčon 3; Rauber 11; Ban 42; Daneu 10.
IGOR CANCIANI • (konec)
S sestankov košarkarske in smučarske komisije ZSŠDI
W. Vatovec potrjen za načelnika Vidni sadovi skupnega dela
V torek se je na svoji zadnji seji v sezoni sestala košarkarska komisija pri ZSSDI. Po pregledu opravljene dejavnosti so ocenili delovanje komisije za pozitivno, posebno kar se tiče nastopov reprezentanc, s čimer je bilo našim košarkarjem omogočeno, da se pomerijo na kakovostnih turnirjih z vrstniki tu in onstran meje, kar je nedvomno koristilo tudi njihovemu tehničnemu izpopolnjevanju. V zvezi s to dejavnostjo so obravnavali tudi probleme, ki so se med letom pojavili ter jih z razumevanjem vseh pozitivno razrešili ter postavili osnovne smernice, zato da se težave ne bi več ponavljale.
Po potrditvi Walterja Vatovca za načelnika komisije tudi za naslednje dveletno obdobje so se dogovorili o programskih smernicah za novo sezono, o sodelovanju nekaterih igralcev na košarkarskem taboru v Hrastniku ter o manjšinskem košarkarskem taboru v Pulju, (kg)
Kljub poletnemu času se je že dvakrat sestala smučarska komisija pri ZSŠDI in obravnavala problematiko okrog meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe.
Dosedanje delovanje ekipe je bilo kljub določenim težavam pozitivno in sadovi načrtno opravljenega dela so bili vidni na vseh tekmovanjih, na katerih so naši smučarji nastopali in kjer so posegli tudi do najvišjih mest.
Zaradi tega so društva sklenila in ZSŠDI je pri tem potrdilo svojo pomoč, da se z delovanjem ekipe nadaljuje tudi v bodoče. V tem oziru je bil pripravljen delovni program, društva pa morajo zdaj določiti svoje predstavnike v vodstvu ekipe in pa tekmovalce, ki bodo prišli za ekipo v poštev.
Dokončen program dela in tekmovanj za celotno sezono bo določen še pred koncem meseca julija, nakar se bodo takoj začele priprave, (kg)
Nogomet: statistični pregled naših ekip v 3. AL (skupina L)
Brežani bolj uspešni v gosteh kot na domačih tleh
Proti Unionu so nogometaši Brega osvojili vse štiri možne točke
II.
BREG
Brežani so s 25 točkami pristali na 6. mestu končne lestvice. V prvem delu so zbrali 11 točk (4 zmage, 3 remiji, 5 porazov), dosegli 16 in prejeli 13 golov.
V	12 nastopih na domačih tleh je Breg premagal Roianese, Union, Don Bosco in S. Vito, delil točki z GMT, Domus Arr., Gajo in S. Anno, zgubil pa z Domiom, Cusom, Rabuiesejem in CGS. »Plavi« so torej v Dolini zbrali 12 točk, dali 14 in prejeli 9 golov.
V	12 tekmah v gosteh so Brežani premagali CGS, S. Vito, GMT, Roianese in Union. Točko so odvzeli Don Boscu, Domus Ar. in Cusu, zgubili pa so proti Gaji, Rabuieseju, S. Anni in Domiu. Zbrali so 13 točk, dali 17 in prejeli 13 golov.
Skupni obračun Brega v letošnjem prvenstvu je torej 25 osvojenih točk (9 zmag, 7 remijev, 8 porazov), 31 doseženih in 22 prejetih golov.
V teku prvenstva smo pri Bregu zabeležili dve izključitvi: M. Tul (Do-mio) in I. Tul (S. Anna). »Plavi« so imeli na razpolago kar osem 11-metrovk. Dve (Rabuiese, Don Bosco) je uspešno izvedel Strnad, petkrat (GMT, S. Anna, Roianese, Union) je bil uspešen tudi Albertini, ki pa je najstrožjo kazen zastreljal proti Don Boscu.
Brežani so v letošnjem prvenstvu igrali s spremenljivo srečo. Precej točk so prepustili šibkejšim ekipam in to že v začetnem delu prvenstva. Zato so bili večji del prvega dela prvenstva na spodnjem delu lestvice. V drugem delu so igrali bolj uspešno, vendar so bili še vedno pomanjkljivi, zlasti na domačih tleh. Na splošno lahko rečemo, da je bilo prvenstvo za »plave« še kar zadovoljivo. Tudi letos so postopoma vključili v člansko ekipo nekaj mladih nogometašev, kar dokazuje, da društvo polaga precej pozornosti na mlade sile. To pomeni, da bo verjetno že v prihodnji sezoni moč videti na delu pomlajeno člansko postavo Brega.
Trener Ivan Horjak je letos poslal
na igrišče 23 nogometašev, od katerih so trije igrali vse tekme.
24 odigranih tekem (v oklepaju goli): Hrvatin, Corbatti (3) in Pavletič (2); 23 Germani: 21 I. Tul (1) in Albertini (8); 20 Jež (1); 18 M. Tul (5) in Str-
nad (3); 17 S. Olenik: 14 Zonta; 12 Paoli (3) in M. Tamaro (2); 11 Giuressi (2); 9 Klun (1) in Sancin; 8 Ferfoglia; 5 Dimi-nich; 4 Kerstič; 2 P. Tamaro; 1 W. Olenik, Petronio in Jerman.
(nadaljevanje sledi)
obvestila
ŠZ GAJA
obvešča, da je odprto vpisovanje za nočni tek in nogometni turnir 4:4 še danes. Interesenti naj se javijo na nogometnem igrišču na Padričah ali naj kličejo po telefonu na št. 226115.
SPDT
vabi člane in prijatelje na enotedensko turo na Pohorje, ki bo od 28. t. m. do 4. julija. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258).
SPDT
vabi svoje člane na tradicionalni »dolgi pohod«, ki bo od 22. do 29. avgusta v pogorje Dachsteina (3004 m) v Gornji Avstriji. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Izlet bo avtobusni. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304). Ob vpisu je treba položiti predujem.
JK ČUPA
organizira jutri, 28. t. m., regato Long Distance za jadralne deske. Ob tej priložnosti vabi svoje člane, da se v čim večjem številu s svojimi čolni pridružijo pri spremljanju regatantov. Zbirališče za porazdelitev nalog bo na društvenem sedežu v Sesljanu v nedeljo natančno ob 9. uri.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din,' trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
27. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Oba atentatorja so tik zatem aretirali in identificirali
Člana zloglasnih libijskih ljudskih odborov sta v Rimu umorila Gadafijevega opozitorja
RIM — Ulica Lucrezio Caro v Rimu, sto metrov stran od stanovanja predsednika republike, je bila včeraj okrog 13. ure prizorišče zasede, v kateri je umrl 39-letni alžirski državljan Salaham Ben Youcef Kalifa. Preiskovalci utemeljeno sumijo, da Kalifa ni bil alžirski državljan in domnevajo, kot je to tudi jasno izrazil notranji minister Scalfaro, da je šlo tudi v tem primeru za »kaznovanje« Libijca, ki je Gadafiju obrnil hrbet in odšel v tujino. To sumnjo potrjujejo tudi aretiranca, 29-letna Said Ali Tarhauni in Omar Mabrouk al Gammoredi, ki sta sicer imela oba s seboj ponarejeni alžirski potni list, skritega v jopiču pa libijskega.
Potek atentata je bil podoben vsem prejšnjim obračunavanjem z libijskimi oporečniki v tujini: avto-
mobil (tokrat je bil mini morris srebrne barve) se je približal žrtvi, iz avtomobila sta izstopila nezakrin-kana moška, ki sta v žrtev izpraznila vse naboje obeh pištol in sta nato peš zbežala. Moškega je zadelo veliko število strelov, zato je pri priči umrl.
Avtombil, ki sta ga atentatorja uporabila, je last nekega Rimljana, doslej pa ni prijavil kraje avtomobila, zato je tudi možno, da bi bil on njihov pajdaš. Libijskim atentatorjem v Rimu je šlo doslej vse brez preprek, tokrat pa jima je prikrižal račune 29-letni policist Sergio Condittorio, ki se je ravno tam mimo vračal domov na kosilo. Condittorio je zaslišal streljanje, prihitel je na kraj zločina in je odločno posegel vmes. S pištolo je prisilil atentatorja, da sta mu
izročila obe uporabljeni pištoli (9-kalibrsko beretto in walter P38), nataknil jima je lisice in počakal je na policijsko izvidnico.
Aretiranca sta na policijski postaji najprej zanikala, da bi bila Libijca, potem pa sta le priznala agentom Digosa, da sta člana zloglasnih »libijskih odborov«. Ti so se namreč doslej v Rimu in drugih evropskih velemestih že večkrat izkazali tako, da so kar ubili tiste, ki so se upali oporekati Gadafijevi politiki.
Preiskovalci domnevajo, da sta imela atentatorja na kraju zločina še enega pajdaša, očividci so namreč dejali, da je po aretaciji s prizorišča atentata z visoko brzino zbežal avtomobil audi zelene barve.
Ilona Staller kljub imuniteti pred sodiščem
RIM — Novopečena državna poslanka Anna Ilona Staller, bolje znana kot Cic-ciolina, se mora zagovarjati pred sodniki zaradi »sodelovanja pri objavi opolzkih publikacij«. Pornorevija Eros in video, ki jo izdajajo v Ciampinu, je priobčila namreč nekaj njenih slik, posnetih iz por-nofilma Čarne bollente, in nikakor ne primernih za pubertetnika. Značilno pa je, da bo uživala neoparlamentarka od 2. julija imuniteto, in vendar se je včeraj javila sodniku v Velletriju nedaleč od Rima. Sodni postopek je bil odložen na 20. november, bralce pa bo gotovo zanimalo, kako je bila Cicciolina opravljena: ovita je bila v sila tesno, tanko in prozorno modro obleko s črnimi pikami, na nogah je imela črne mrežaste najlonke in na rokah črne rokavice.
Bruselj, kipi in voda
.f*" x

.... ::
_ *
' %
m m
V Bruslju že stoletja obstaja kip fantiča, ki lula. Domačini (o okusu katerih ne moremo soditi) so tako vzljubili ta kip, da mu sezonsko natikajo najrazličnejša oblačila. Zdaj pa so si izmislili še žensko verzijo »kipa-vodometa«, ki so ga namestili - zaenkrat še brez oblek- nekje v bližini.	(Telefoto AP)
Reagan zahteva pravico do veta na kredite zavoda IDB
ZDA za dajanje posojil samo politično naklonjenim državam
WASHINGTON — Reaganova administracija zahteva pravico o tako rekoč popolnem vetu na vse odločitve, ki zadevajo posojila medameriške razvojne banke Interamerican Develop-ment Bank. To je izzvalo ostro polemiko, ki seveda še poslabšuje že itak kritični položaj zadolženih držav Tretjega sveta, posebno še latinskoameriških. Zahtevo Bele hiše so obravnavali tudi na neobičajnem sestanku med veleposlaniki sedmih južnoameriških držav in tremi člani ameriškega Kongresa, po katerem je sedmerica poslala v VVashington ostra protestna pisma.
Mehiški finančni minister Petricioli je npr. pisal zakladnemu ministru ZDA Bakerju, da je treba zadevo nemudoma rešiti, kajti v nasprotnem primeru bodo dolžniki morali vrniti zavodu IDB večjo vsoto od tiste, ki jo dobijo v obliki novih kreditov. Baker je že od lani sprt z vodstvom medameriške banke in z latinskoameriškimi vladami, ki so tudi same članice upravnega sveta IDB. To pa zato, ker hoče Baker spremeniti sistem podeljevanja posojil: tistemu, ki nadzoruje 35 odstotkov glasov upravnega sveta, pri-tiče po njegovem pravica do veta. No,
Navidezna smrt 130-Ietnice...
NAIROBI Tu pa tam se v tisku (v našem primeru gre sicer za tiskovno agencijo Kenia News iz Nairobija) pojavi vest, o kateri lahko upravičeno podvomimo. Svet pa je tako pisan in raznolik, da lahko prav tako upravičeno dvomimo celo o naših dvomih...
Mimo vseh filozofskih razglabljanj, iz Nairobija prihaja vest o neki ženski, ki je vstala od mrtvih. To najbrž ni nikakršna novost, primerov navidezne smrti poznamo še pa še. Stvar postaja zanimiva, ko zvemo, da je bilo preživeli srečnici kar... 130 let. Bajeslovni dogodek naj bi se pripetil v nekem naselju pri Nairo-biju. »Pokojna« je že 7 ur ležala na parah, ko se je »zdramila«, vstala in odšla. Zaprepadeni žalujoči ostali so nemudoma žrtvovali belega kozliča, da bi razgnali zle duhove in omogočili sorodnici nadaljnje mirno življenje.
Letalo treščilo ob hrib: 49 mrtvih na Filipinih
MANILA — Civilno filipinsko letalo družbe PAL je včeraj treščilo ob pobočje nekega hriba v severnem delu arhipelaga. Hrib je oddaljen le 15 kilometrov od letališča, kjer bi moralo letalo pristati. Od 45 potnikov in štirih članov posadke naj ne bi nihče preživel nesreče, ki se je pripetila, ko je na goratem predelu razsajalo monsunsko
deževje. Ameriški helikopterji so odkrili ostanke raztreščenega letala in so filipinskim oblastem sporočili, da niso zasledili prisotnosti morebitnih preživelih.
Letalo hawker siddeley 748 je bilo namenjeno v gorsko turistično središče Bagujo, med potniki najetega letala pa je bilo osem Japoncev in desetina ameriških državljanov.
Poletno mrcvarjenje živali
RIM — Živali, pozor! Poletni čas pomeni prenekaterim Italijanom čas, ko se otresejo ljubkega kužka, ki je zrasel v ovčarja, mucke, ki trga dragocene tapete, kanarčka, ki ne čivka dovolj ubrano. ENPA je posredovala prve sezonske podatke, po katerih naj bi se v tem predpoletnem času znašlo dobesedno, na cesti (kdaj tudi na avtocesti) 200 tisoč živali vseh vrst, tudi konj.
Očitno imajo Italijani težave v odnosu z živalskim svetom, saj jih približno polovica ima doma psa ali- mačko, ostala polovica pa živali mrcvari ali pa jih celo prodaja onim, ki se ukvarjajo z vivisekcijo.
ZDA nadzorujejo 34,5 odstotka glasov, kar pomeni, da potrebujejo edino še podporo Kanade, ki pa je zmerom na njihovi strani. Na ta način bi Američani popolnoma in samovoljno nadzorovali namembo vseh kreditov, kar je seveda nepojmljivo. Tudi zato, kot trdijo latinskoameriške vlade, ker bi Washington odrejal izdajanje posojil tistim državam, ki mu politično ustrezajo, odrekal pa kredite tistim, ki mu politično niso po godu.
Kakšne posledice bi to imelo, kaže že dejstvo, da je zavod IDB doslej nakazoval letno 5,5 milijarde dolarjev posojil in da je zaradi nastale afere letos dovolil samo 2,5 milijarde dolar-
jev. V Južni Ameriki se vprašujejo, kakšen pomen neki ima daljnosežni načrt Jamesa Bakerja o pomoči nerazvitim državam, ko pa to pomoč Amerika z druge strani okrnjuje!
Z njimi soglaša velefinančnik Henri Kaufman, ki mu pravijo »guru iz Wall Streeta«, čeprav ne toliko zaradi človekoljubnih nagibov kolikor zaradi trezne presoje glede nadaljnje usode mednarodnega finančnega sistema. Po njegovem je treba rekapitalizirati za 50-100 odstotkov Svetovno banko, poleg tega pa se morajo vsi zavodi, ki posojajo denar nerazvitim, odreči vsaj 300 milijardam, ki jim jih ti dolgujejo. Reagan ni seveda tega mnenja, (dg)
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE