277. Številka.
Yr*t. v tmvk 5 ilrmnlun I
lVAij XXIV.
..IMiiioat'-
izhaia dvakrat »i;» <l»n. ravnin nedelj in praznikov, sjt>o»j#in uvečer < 11« 7. „ri. <1 ponedeljkih in on praznikih i-/.li«ia 9. uri zjutraj.
Naročnina / u }t s ti : Obe i/.iUnji nit leto . . . ^1,1. 21' '/.n ^niti večerno izdat-ie . '., 1-i- — Za pol letn. četrt letn in tift iiit-Mff rn/.mertio.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrof priložena naročnine m>rava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v I'rutu zjiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedelj*ke /jutranje številke po 2 nvč. I*ven Trutu po 1 nvč. vpč.
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA , EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. H7U.
4 nvC.
* edinosti Je tlioi1!
Oglati
»e rn c« i n ji in v rutah v netit ti. /,a > eč-krntno naročilo * primernim po|iii*t<>itt. Pix»lniia. oiinrfiii'*e iu javne /,nk vitle. ilo-ninči »>«•)itd «e ratMinajo (»o pogoditi.
V<i dopt*i n h j tmiil i«i.i nreilni'il v n. Net'mnknvnni ilrtpini <e ne sprejemajo, Kok'ipmi ne vru< >tt<>.
Naročnino. reklamacije ni <iula*e -.|>i(--jem« ii|iritvnlAl»o. Naročnino " oglase je plačevati loeo 1'mi.
\ reduiSlto Im tl«kanni ««* ualiajaUi v ulici ('nriiitiii Uv. \1. I |itiiviil«Uv», «><l-priirniHvo iti vprejeiiiiinje »iimm-jHov
v ulici Molili [limsdo -tv. il, II. muMr.
Izdajatelj in odenvorni urednik han G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Kdinotti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „KJinoBt*' v Trstu
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte veati.)
Dllliaj 4. (Zbornica poslancev. Nadaljevanje). P osi. Silenv pravi, da taki vladi ne more dovoliti proračuna. Govornik omenja /.višanje davka na sladkor, ki je razburilo narod, ter u vedenje novega civilno-pravdnega reda, ki naklada državi brez vsake koristi velikih bremen. - Silenv hoče z ozirom na baš došlo vest o smrti dra. Smolke pretrgati govor ter ga nadaljevati v pri h. seji. Predsednik ne more ugoditi tej prošnji, ker da ima govornik časa dovolj, da konča govor.
Predsednik se spominja v prisrčnem govo/n dra. Smolke. Zbornica je sklenila, da se izraz žalosti zabeleži v zapisniku, Na predlog dra.Kathremu je zbornica sklenila enoglasno, da pošljejo odposlanstvo, obstoječe iz predsednika in dveh udov desnice in levice na pogreb. Prihodnja seja bo jutri,
I Ml lilij 4. V odseku za spremembo $ 14 je izjavil minister za pravosodje, če se vlada ni izrazila o nekaterih trditvah, ki jih je slišala v odseku, da tega ni smeti razlagati kakor pritrjevanje vlade.
I>IIlilij 4. Pododsek spravne komisije je imel danes sejo. Glasom govorice so napravili zapisnik, po katerem morajo zastopniki posamičnih klubov istim predložiti predloge pododseka. Ako se klubi odločijo za te predloge, bodo na temelju istih nadaljevali pogajanje.
Ihlilaj 4. Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel nocoj prvo sejo, kateri je predsedoval Kathreiu. Na dnevnem redu so postavke ininisterstva za zunanje stvari. Seje so se udeležili grof Goluohowski, vojni minister Krieghammer, državni finančni minister pl. Kallav in poveljnik mornarnice pl. Spaun. Ko je na opombo poročevalca Dumbe izjavil minister za zunanje stvari, da je besedilo ekspozeja v »\Viener Zeitung« avtentično, so pričeli z glavno debato.
HimMiii pestil 4. (Zbornica poslancev.) Poročevalec Nemenvi priporoča, naj zbornica sprejme načrt kvotuega zakona. Kossuth izjavlja, da njegova stranka ne bo glasovala za nobeno kvoto. Nadaljevanje debate bo jutri. — Minister-pred-sednik pl. Szell odgovarja na interpelacijo posl, Rarahasa glede prijavljanja rezervistov na kontrolnih shodih, češ, da isti niso bili kaznovani, k e r s o s e p r i j a v i 1 i v m a t e r i n š č i n i, ampak zato, ker niso ubogali vojaškega povelja. Ako bi bila naredba vojnega ministra prekoračila dovoljene meje, bi ista danes več ne obstajala. — Levica je prigovarjala. Večina je vzela odgovor na znanje.
Budimpešta 4. Liberalni poslanec Herezi g je izstopil iz stranke, ker se je bil nasproti svojim volileem obvezal, da bo glasoval proti zvišanju kvote
lterolill 4. Sultan je podelil državnemu tajniku pl. Biilo\vu veliki križec reda Med&idjc z briljanti.
Italija v mejnarodni politiki.
V prestolnem govoru, s katerim je krona odgovorila na pozdrava predsednikov obeh delegacij, jo rečeno, da so odnošaji monarhije do nje zaveznic
nekaljeni, tesni, zaupni. V teh odnošajih vidi pre-stolni govor jamstvo za ohranjenje miru. GrofGo-luchowski, ki nosi odgovornost za ves govor, ni bil srečno navdahnjen s temi besedami. Rekli bi, da se je tudi tu hotel polaskati Nemcem in da pokaže na spremembe, ki so se v zadnjih časih zgodile na Dunaju. Lani ni bilo v prestolnem govoru besede o trojni zvezi. Letos pa trojna zveza zavzema prvo in glavno mesto. A kaj pomenja to: trojna zveza? To je nemška politika toliko v vnanjih, kolikor v notranjih odnošajih. S to politiko toliko Avstrija kolikor Italija služiti le ciljem Nemčije, drugače bi se položaj Italije zhok trojne zvere niti ne mogel, niti ne dal umevati. Italija nima danes nobene znamenitosti, ker je v vsakem pogledu slaba in v vsakem pogledu pokazuje največo dekadencijo. Nemčiji je bilo samo do teg«, da Italijo odtrga od Francozke, a to je Bismarck dosegel s tem, da je italijanskim državnikom stavil pre.l očij dvojno strašilo. Sedaj jih je strašil s tem, tla Francija hoče vspostaviti posvetno oblast papeža, potem pa zopet z republiko, ki bi morala slediti prijateljstvu z Franoozko. Zvijačni kancelar je ta način unuke Machiavelija povlekel v vrtinec svoje politike in je iz Italije napravil vazala Nemčije. Na ta način se je Italija pridružila Nernško-Avstrijski zvezi in je v to zvezo prišla kakor nekak pridevek. Ona je danes povsem odvisna od Nemčije, ter tista proslavljena neodvisnost, za katero je Italija prelila toliko krvi, je le gola fikcija. Nobena stvar ni tako nenaravna, ampak je tu A vstro-I talijanska zveza. Ali ta zveza obstoji in grof Goluuho\vski ji proslavlja, ker je v interesu — Nemštva. Mi, ki zasledujemo stvar od bližje, ki znamo za čutstva iu za izjave irredentoveev, toliko v Italiji kolikor v Avstriji, se ne. moremo zadosti načuditi, kadar čitamo, da so odnošaji monarhije z Italijo nekaljeni, tesni, zaupni. V Italiji vse kipi od mržnje proti Avstriji in ni ga dneva, da ne bi politični krogi italijanski, opozieijonalni, službeni, vladni, brez razlike — dajali izraza svoji mržnji, irredentovskim poželjenjein svojim. Zadosten bi bil že molk italijanskega ministra za vnanje stvari, Visconti-Venostc, ko so nekega dne v italijanskem parlamentu od vseh strani napadali Avstrijo radi neznatnega dogodka v Rivi. Zaveznik ni našel nijedne besede, da bi obranil Avstrijo. Kako more torej grof Golueho\vski govoriti o nekaljenosti in zaupnosti ? T u je vse skaljeno in ne za u pno. Ali zopet: kakor se temu pasusu v prestolnem govoru ne moremo zadostno načuditi, tako nam je z druge strani — ko motrimo stvari od bližje vsi; jasno, ko si predočujemo cilje politiko Nemčije s pomočjo trojno zveze. Za čim gre nemška politika t Z a te m, ti a s v o j o d o m i n ti c i j o razširi d o m o r j a A ti r i j a n s k e g a! Nemci so oboževatelji sile in vso svojo moč naslanjajo na silo. No, oni znajo dobro, kaka moč je v pravu in ideji, pa se prava in ideje najbolj boje. Nemci vedo dobro, da bi Avstrija — ako bi si prisvojila zdravo politiko na jugu v obče, a v Primorju še posebej zadovoljila najprej pravičnim zahtevam Hrvatov in Slovencev. To je ono, česar Nemčija noče, ker bi njene težnjo v tem slučaju naletale na največi odpor. Ako bi Avstrija zadovoljila v Primorju opravičenim zahtevam Hrvatov iu Slovencev, zadovoljila bi — pravu in ideji narodnosti; s tem bi proti poželjenjem Nemčije ustva-
rila trdnjavo', proti kateri bi bili onemogli vsi topovi, s katerimi razpolaga cesar Viljelm. Tem zahtevam torej so ne sine ustreči. Za sedaj je Primorje daleč od Nemčije in ta poslednja ne more še tu direktno voditi. Pred vsem si mora osigurati Češko tn si odpreti pot do Primorja. Dotlej naj Primorje ostane kolikor inožno italijansko ; na Primorskem naj se goji italijanščina. Ko pride čas za to, pa lahko obračuna z italijanstvom, tem laglje, ker sama Avstrija malo pomalo skrbi za infiltracijo nemščine. To je svrha, kateri služi zveza Avstrije z Italijo! To je svrha, radi katere Nemčija hoče to zvezo! Dokler je Avstrija zaveznica Italije, ne bo ozlovoljala italijanskega elementa, ampak gledala bo, da mu ustreza; italijanski službeni krogi pa se bodo upirali skušnjavi, da bi sklepali take zvezo, ki bi jih dovele do faktične rev indikacijo teh na-inišjeno-italijanskih pokrajin. Tako je razjasnjena uloga, ki jo igra Italija v trojni zvezi, kajti drugače se tolmačiti ne da. Italija ne more biti nikomur v pomoč. Ona si domišlja, tla je silna velevlast, ali drugi ho smejejo tej domišljavosti njeni. Vsi vidimo, kako se Italija usiljuje Angležki ; koliko ona piše o skupnih interesih z Angležko; koliko je ona znala pripovedovati o nekem sporazumku, ki ga je grof Robillanfc sklenil z Angležko! Na Angležkem se niti ne ozirajo na to. Italija predstavlja sebe kakor naravno zaveznico Angležko. Državni tajnik angleški, Chamberlain, pa je nasprotno temu v svojem zadnjem bahaškem govoru, namiguje o novi trojni zvezi med Angležko, Nemško in Zjedinjcnmii državami — povsem preziral Italijo. Le-ta je zanj, kakor bi Francozi rekli, <|uantitč negligeable. Vse evropsko novinstvo obsoja oni govor. Jedino italijansko novinstvo, ki bi moralo biti najbolj užaljeno, litini neko zadovoljstvo in to iz dveh razlogov. Prvi hi bil ta, da se svojim izjemnim stališčem more dati sebi neko važnost in obrniti pozornost na-se. Drugi, in sicer glavni vzrok pa bi bil ta, da pokaže, kako bi tudi ona preko Nemčije bila zaveznica Augležke, te nar v ne prijateljice sv.ije, s katero baje doli gospodstvo na Sredozemskem morju. Ali ni Nemčija ni Angležka no uvažujoti tega vedenja italijanskega novinstva in ga ne jemljcti v račun. Ne, v mednarodnem koncertu Italija nima nobene važnosti. Ona je člen trojne zveze, ker je Nemčija uverjena za sedaj, da je to jedini način, s katerim more povspesevati svoje midaljne osnove glede našega Primorja. Ako uvažujcino vso to, tedaj je lahko umeti, kako nas boli oni pasus v prestolnem govoru, za kateri povdarjamo to mora grof Goluoho\vski nositi vso odgovornost. To ni dostojno velike vlasti, kakoršnja je Avstrija, tlu na tak način povdarja svoje odnošaje do vlasti, kakoršnja je Italija, do vlasti, ki ne igra nikake uloge. No, nas boli oni pasus sosebno kakor Slovenec in Hrvate. Tu gre za našo kožo. Zveza z Italijo gre za tem, tla te naše pokrajine ohrani za Nemčijo! Te pokrajine, ki so naše: po zgodovini, po ljubavi, po narodni zavesti, |>n božjem in ljudskem pravu!! Da nas boli? Da boli, ponavljamo to. Ali nas ne sme samo holeti. Mi moramo tudi delati, da odbijemo navale Nemčije ukljuh kratkovidnosti avstrijskih državnikov ter u kljub nežavestnosti italijanski. Monuno in moremo. V ta namen moramo na eno stran gojiti slovansko solidarnost z drugimi brati našimi, na ti rug o
i v
|» a t" i m o ž e h t i s ti i ti x I o v r n s k i> i n li r v :i t s k e vrat e. Na takov način - in če smo -c taku muli nasproti nemškemu velikanu in<>rcmo preprečiti njega bogoinrzne naklepe. Po-gosio obdolžiljemo Mtuni sel>e in ii" brez vzroka. Ali, a ki i pomislimo, kaki močni faktorji so proti iiiim : ako pomislimo, <ln sti proti nam Nemčija in Italija in <la jima pomagata Dunaj in lludimpešta, ' da imamo izdaji«' v lastni hiši, da/ji našim lirlitom na llalkanu nesrečna Srbija služi tujim namenom, naperjenim proti nam, ako pomislimo vse to, da <o proti nam v zaroti Nemci in Italijani, Madjari in domači i/rod ki ter bratski izdajice, a da smo mi vendar ohranili nurodno zavest, da se vsaki dan razvijamo v narodnem pogledu ter krepimo svoj 1 nai*o<liii značaj, tedaj se moremo tolažiti, ponašati in nadejati. ()<1 vseli činiteljev, ki so proti nam, je 1 Italija najslabeja. Vendar smo se vsom upirali do j sedaj in se jim bomo upirali. Ti neprijatelji nasi niso ni od danes ni od včeraj, ampak so, odkar živimo in ohstojimo. Mi nismo dosegli svojega j konečnega cilja, ali tudi oni ga niso. < )ni se priprifvljajo na konečni obračun. Tudi mi se moramo pripravljati. Hodimo zložni! Da, bodimo soli-darni, a tedaj, ko bomo glodali nn Italijo s postne- i liom pomilovanja, odbijemo neprijatelje zmagounano j ter združimo vse sinove domovine.
Dinko Voli tro. 1 __ !
Politični pregled.
TKHT, 5. decembra 1««}».
K položaju. Spravna akcija visi le še na jedni sami niti. Pododsek je baje sklenil včeraj, da je pozvati načelnike klubov, naj različne pred* j loge pododseka predlože svojim klubom. Od do- j brega ali slabega razpoloženja klubov je torej zavisno, da-li se bodo pogajanju sploh še nadaljevala. ; Medla nada, tako tenka kakor jedna nit. Haj klub nemških naprednjakov je že izjavil včeraj, da nemške stranke ne odnehajo od svojega hinkoštnega pro- j grama. (Jemu torej komedija pogajanja? Nemcem je binkoStni prtigram vade-ineeum, Slovani pu vidijo v tem programu sramotno abdikacijo in upognje-nje tilnika, kakoršnje je nedostojno zavednega naroda. Nemci hočejo biti Herrnvolk. Herrnvolka pu
si ni možno misliti brez roda hlapcev......!
Slovani pa nočejo hiti hlapci ! Kako, za božjo voljo, naj pride do sporazumljenja ! — Pripravljajmo se le na zopetne parlamentarne počitnice in na pesem — 4; 14.
Državni zbor. Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o začasnem proračunu in o pro- , računu za leto P.MM), Govoril je jedini češki po- • slance Silenv in sicer nad 4 ure. Ko se je raznesla vest, da je dr. Smolka umrl, je prosil govornik, da l»i smel prenehati in nadaljevati svoj govor naslednjega dne. Predsednik ga je zavrnil nakratko, j da je imel dovolj časa in bi bil mogel zaključiti svoj govor.
Mi nočemo kritikovati postopanja gospoda predsednika FueliHa, konstatujemo pa, da so skupine na levici molčale k tej zavrnitvi, in si mislimo : kako bi bile kričale radi »nečuvenega nasilja , ako bi bil za časa nemške obatrukoije predsednik katerega njih zavrnil na tak — kratek način.
Seveda: z drugimi vladami prihajajo tudi drugačni nazori nemških strank o parlamentarni svobodi.
Iz delegacij. Včeraj je imel proračunski odsek avstrijske delegacije svojo sejo. Minister za vimnje stvari, grof< ioluchmvskv, je povdarjal, da je teskt njegovega ekspozčja, podanega v proračunskem odseku ogerske delegacije, kakor ga je priobčila uradna «\Viener Zeitling*, avtentičen. Po izjavi delegata Duinbe, da bi bilo odvisno ponavljati isti ekspoze, je odsek prešel v razpravo o skupnem proračunu. Prvi je govoril delegat Kramar, ki je rekel, da trozveza ne briga Cehov, niti jih ne vznemirja. Trozveza je zgubila na svoj: važnosti, svoj prvotni znak, kajti sedaj je (ros-veza le na korist Nemčije in Italije. Govornik je grajal vedenje vlade nasproti Srbiji m je žigosal indiferentizem ministra /a vimnje stvari, ki dopušča taka nezaslišana barbarstva na mejah monarhije, kakoršnja so se godila v lie-lemgradu. Nadalje je očital ministru, da se utika v notranjo politiko Avstrije. Ker nima zaupanja v grofu (ioluchou-skega, ne bo glasoval za proračun.
Poljak delegat D z i c d u s z v e k i pri poznava sicer poirebo trozveze, grajal pa je izganjanje avstrijskih podanikov iz Prusije.
Delegat S t r a n s k v je kritikoval ministra za vnanje stvari radi krečanskega vprašanja in je strastno napal raz-kralja MilanH.	Minister za
vnanje stvari je dokazoval koristi trozveze; oporekal je. <la bi se on utikaI v notranjo |k»litiko, marveč se je mtnisterstvo za vnanje stvari, pokoreče se določilom konstitucijonalizma, vedno skrbno izogibalo notranjem homatijam in je le gledalo, da varuje ugled monarhije na zunaj. No, no, gospod grof ne bodi hud, ako ves svet sodi tako, da tudi on ni bil daleč od pada Thunovega.
Ob odprtem grobu dra. Frana Smolke.
Včeraj ob 4. uri popoludne je umrl v Lvovu bivši predsednik zbornice poslancev in člen gospodske zbornice, tajni svetovalec dr. Pran Smolka. Rojen f>. novembra 1H10. v Kaluszu na Gališkem, je študiral na vseučilišču v Lvovu, kjer je bil leta iH.'iti promoviran doktorjem prava. Leta 1S p > se je nastanil kakor odvetnik. Poljak z dušo in teloin, se je udeležil poljskega gibanja, vsled česar so ga dejali v preiskavo ter obsodili na smrt. Pozneje so ga pomilostili, a mu istodobno vzeli pravico odvetništva. Leta 1H4H je nastopil znova za pravice Poljakov ter je skušal svoj narod sprijazniti z avstrijsko mislijo. Istega leta so ga izvolili v konstitucijski državni zbor na Dunaju, kateremu je bil sprva podpredsednik, a od oktobra 1H4H do razpuščenja v Kromerižu j predsednik. Za časa revolucije na Dunaju je hotel j rešiti vojnega ministra Latoura, kar se mu pa, j kakor znano, ni posrečilo. Po razpuščenju držav- ! nega zbora se je vrnil kakor odvetnik v Lvov. ! Lota 1H(?1. in 1X152. je zastopal v deželnem zboru ! mesto Lvov. Poslednjega leta je odložil deželno- j zborski in državnozborski mandat. Naslednjega leta j se ga je lotila otožnost in poskusil je samomor, i ki se mu pa, hvala Uogu, ni posrečil. Od leta iHtiS se je udeleževal zopet političnega življenja t ter je priporočal abstinenco Poljakov in branil j avtonomijo Gališke. Marca meseca 1HH1 so ga iz- j volili predsednikom zbornice poslancev; v tej last- j nosti je vodil razprave načega parlamenta celili j 12 let. Kako priljubljen je bil starina Smolka j kakor predsednik v vseh strankah, dokazuje najbolje dejstvo, da je, ko je Smolka marca meseca 1898 zaradi veliko starosti in bolelmosti odložil državnozborski mandat, predlagal sam politični j nasprotnik Plener, da se mu dovoli častna pokoj- I nina 7f>()0 gld. na leto, Stcimvender pa, da se \ Sinolkin kiji postavi v zbornici. Aprila 1H9M. je j cesar pozval Smolko v gospodsko zbornico. Od te j dobe se ni več udeleževal političnega življenja, j pač pa jo podpiral vsa narodna podjetja, katerim ; je mnogokrat bil baš on duša. Nasip okoli gomile i poljskega junaka Koseziuska je njegovo delo. — Pogreb se bo vršil na deželne stroške. Predsed-ništvo državnega zbora in vsi klubi zbornice so rodbini Smolke brzojavnim potoni izrazili svoje sožaljc.
Domače vesti.
Imenovali,je. Voditelj ministerstva za nauk in bogočastje je imenoval profesorja na trgovinski srednji šoli v Tridentu, g. Kdvarda Buohto, pravim učiteljem na trgovinskem oddelku tu U pomorske akademije.
Osehiia vest. Gosp. dr. Kari Triller, odvetnik, sedaj v Tolminu, se ne preseli v Gorico, temveč v Ljubljano in to meseca marca p. I.
V Ljubljani je umrl v (»H. letu svoje dobe, gospod Ivan Perdau, deželni poslanec, predsednik trgovske in obrtne zbornice kranjsko ter zalagatclj užigalie družbe sv. Cirila in Metoda. S tem je tudi povedano, da je bil zvest sin svojega naroda. H!a«>' mu spomin!
Kardinal kticzoiiudskof Mlssla je odpoto-vhl v Rim, kjer v prihodnjem konzistoriju od papeža vsprejme kardinalski klobuk.
Italijanski duhovniki v Istri se ne pečajo s politiko - po smrti. V album gospodu Za ne t ti j u iz Furlanije posnomljemo iz »Naše Sloge«: »Naši narodni protivniki in njih listi na-glašajo vodno kakor glavno pogreško hrvatskih in slovenskih duhovnikov Istre utikaujc teh poslednjih v javre posle svojega naroda. Po sodbi italijanske gospodo bi se naši duhovniki ne siiieli bri-
gati za ničesar, razen cerkve in oltarja. Oni bi morali biti slepi in gluhi za vse lopovščine, ki jih narodni protivniki naši počenjajo dan na dan na škodo naroda našega. Tedaj, pa le tedaj bi bili oni dobri, vredni in pošteni. Cim pa se naš duhoven kjetsibodi zavzema po svoji dolžnosti za duševni in telesni blagor svojega mukotrpnega nanula že nehuje v očeh naših nasprotnikov biti duhoven, ampak je agitator, puntar, je nevreden svojega stanu. Takega duhovna treba črniti, obre-kovati, proganjati, dokler ni moralno ubit.
Ali tako velja le proti našim duhovnikom. Za italijanske duhovne, in naj so tudi najlinji agitatorji, niijognjevitcji širilelji nesrečne Lege nazionale ter najnnvdušeneji pristaši politiSkega društva italijanskega za italijanske duhovnike velja druga mera, njih treba soditi po drugem zakonu.
Nov dokaz, da je res temu tako, nam je dal bivši predsednik politiškega društva za Istro, llar-toli, ki je na občnem zboru v Piranu v pozdravnem govoru slavil bivša člena tega društva, sedaj pokojna župnika ('ociancicha in Ivieha.
Mi smo svojedobno rekli svojo o obeh pokojnikih ter nočemo vznemirjati pepela njunega, ali menimo, kakor je bilo njima dovoljeno za dobe njunega življenja, da sta podpirala in delala na korist in v namene političnega društva italijanskega, morajo tako pravico uživati tudi njuni še živeči tovariši Hrvatje in Slovenci, kajti nikjer ui rečeno, niti napisano, da le italijanski duhovniki smejo delati za svoj narod, naši pa da bi morali gledati prekrižani!« rok, kjer jim volki tržejo in mrcvarijo narod.«'
Gospod Zanetti iz Furlanije — ki toli lepo spaja nalogo krščanskega socijalista s podpiranjem židovskoliberalnega sovraživa do Slovanov v Primorju in ki zatrja slovesno, da italijanski duhovniki niso tisti, jki tirajo politiko z lece doli, iz katere konstatacije je razločno zvenelo očitanje, da slovanski duhovniki, slovanski tovariši gospoda Zanettija iz Furlanije, zlorabljajo leeo za političke agitacije — gospod Zanetti iz Furlanije naj blagohotno prepiše v svoj album, kar je tu napisala gotovo bolj krščanska »Naša Sloga«, nego je on, gospod Zanetti iz Furlanije !
Vsakemu svoje ! Ko sem na nepozabnem mi občnem zboru »Edinosti« poslušal tnjnikovo poročilo in pa rodoljubno sporočilo uglednega župnika in poslanca Kosca, ki je v priprostih besedah izrekel svoje priznanje trudu voditeljev tržaških Slovencev, sem se spomnil likratu na članek, ki ste ga bili Vi priobčili nedavno v obrambo, ne voditeljev, ampak le tržaškega slovenstva proti raznim očitanjem. Tedaj sem si mislil: prav tako; ako list noče braniti onih, ki »a trudijo in ki gotovo sami obžaljujejo najbolj, da se njih trud razbija ob sili sovražnih razmer in nima — to treba pripoznati — toliko vspoha, kakor bi ga želeli mi vsi, pa naj jih hvalijo ugledni, razsodni in v svoji sodbi objektivni možje in naj jih hvali njih — delo.
Tako se je tudi zgodilo na občnem zboru. Vendar dovolite, da tudi jaz spregovorim par bete d v zavrnitev že omenjenih zatožeb, naperjenih proti — najbolje je, da govorimo kar naravnost — možem, ki sede v odboru političnega društva » Kdinost«.
Jedno tako očitanje je bilo, da posledica »klerikalne« politike teh gospodov je ta, tla so naše delavstvo kar kupoma izgublja v tabor socijalne demokracije.
Gospod urednik ! Malokdo pozna bolje razmero mej slovenskim delavstvom v Trstu, kakor jih poznam jaz; in kakor zvest motritelj tržaških razmer izjavljam z mirno vestjo, da je vse tako in enako govoričenje izmišljotina. Ker se danes toliko govori o prestopanju slovenskih delavcev v tabor socijalne demokracije, priznavam, da se je te res vršilo — pred k a k i m i »les e tirni leti! Danes pa ne prestopajo več, marveč je resnica ta, da od onih narodno zavednih slovenskih delavcev, ki so bili prestopili v tabor socijalne demokracije, so se malone vsi vrnili zopet pod našo narodno zastavo. Se več: jaz bi trdil celo, da smo po socijalni demokraciji pridobili nekolik o, ker nam je ista vzdra-miln - ali hote, ali nehote, to je drugo vprašanje mnrsikitkega poprej zaspanega delavca.
•laz hi in«»f;t'l imenovali le|»o številu, ki ho v/. »tjntmKinih ponudi dohri narodnjaki.
Se |mi t' I M'Mt'i| na ziitožbo, <|» si vzlie našemu številu in našemu kapitalu ne motemo priboriti nobeno pozicije. Vi sami ste že dobro zavrnili to očitanje, rekši rojakom, da ne sinejo gledati samo na (o, koliko glav in koliko namišljenega kapitala je na naši st;ani, ampak morajo tudi u važe va ti, koliko glav in koliko kapitala in kolika svota vladnega in (na mnogih krajih) tudi cerkvenega upliva je proti nam! Tu stoji in nočem dalje govoriti o tem.
Ijc toliko rečem, tla narod slovenski naj bo hvaležen Bogu na tem, da je sploh še kdo tu, ki je ob takih razmerah se vol jan ubijati se za kolikor možno krepko defenzivo, kamo-li da bi Kineli zahtevati ofenzive! V Trstu da nas je več nego v Ljubljani! l>a jo tako očitanje ako se pravično pošte v a razmere tu in tam — skrajno krivično za tržaške Slovence, to stoji ; ali meni se udi, da je za Ljubljano nekoliko — žaljivo. Ljubljana, kakor prestolnica slovenska, kakor kulturno iu politično središče naše, kakor glava in srce naroda, mora imeti menda nekoliko više ambicije, nego kakov kraj ob periferiji, kjer se rojaki morajo pehati še le za jedno — osnovno šolo in kjer morajo /u-vetlneji življi še le iskati narodno zgubljene življe, jih vabiti nazaj v krog bratov in jih še le vzgajati ! ! Kako mučno tlelo je.to, to ve le oni, ki je — vrši!!	K—s.
Kdo hi hl I mislil?! Pod tem naslovom nam piše neki htidoraušnež: Tako torej: sedaj vemo, tla ste le iz ozirov na kandidaturo tira. liv-brffa za državni zbor urejali svojo sodbo o dogodkih na Goriškem. Kdo bi bil mislil o gospodu doktorju, ki veti no dela iiajnedolžnoji obraz, tla kuje take naklepe v svojih prsih in da je znal tudi Vas in vseli, ki imajo kaj besede pri »Edinostic, vpregi v jarm svojih — kandidatur.
In pa še le V i, slavno uredništvo! Proroki proroki, pravi proroki ste ! Kdo bi bil mislil o Vas kaj taeega?! Kolikor se spominjam jaz, stojite z ozirom na goriške razmere danes na istem stališču, kakor od prvega začetka. In to stališče Vam je bilo diktirano v skrbi za državnozborsko kandidaturo dra. R v bara! Torej Vi sto že vedeli v naprej, da grof Coronini položi mandat in da ho potem tir. Turna kandidiral dra. livhafa ! ! Pa da niste proroki! Slišite! Se svojim proroškim duhom, s takim jasnim vidom v temno bodočnost, se Vi mučite in ubijate v tisti zatulili uredniški sobici !! Jaz Vas zares ne umejein. Kako lahko hi si z manjim trudom služili lepih novcev od raznih državnozborsk ih kandidatov. Saj je poleg dra. liv-bafa še drugih ljudij s takimi državnozborski mi ambicijami in tir. Turna tudi ni jedina oblast, ki oddaja take službe !!
Nekdo, ki ne kandidira. Mestni proračun v Trstu, /a I. 1000.
Mestni urad je sestavil proračun za leto 1900., po katerem ima rednih stroškov 7,557.550 kron, rednih dohodkov pa 7,035.440 kron, primanjkljaja je torej 522.110 kron. Izredni stroški znašajo 1,4<J72H0 kron, izredni dohodki pa 1,155.020 kron, izredni primanjkljaj je torej .-142.200 kron. Skupni primanjkljaj 804.370 kron.
Finančni odsek je razpravljal o tem proračunu ter pogodil, da se primanjkljaj rednoga proračuna lahko zmanjša na 3851.510 kron, oni izrednega proračuna pa zviša za 702.260 kron; po takem bi znašal ves primanjkljaj 1.091.770 kron. Mestni magistrat je proračuna!, da za pokritje primanjkljaja 804.370 kron treba zvišati davek na stanarino od 2°/0 na 5°/0, finančni odsek pa za primanjkljaj 1,301,770 kron no-le da ni predlagal nikakih naknadnih dohodkov, ampak je še absolutno proti povišku davku na stanarino. Ker ta teden začne razprava o proračunu, smo ros radovedni, kako jo pogotle imenitni upravitelji tržaški, da pokrijejo toliko povečane stroške, ne da bi poskrbeli za povišanje dohodkov.
»Leg;a« llit delu. Na podlagi nam dopo-slanih obvestil, smo poslali našega poročevalca k sv. Alojziju na hrib (sv. Alojzij je v II. okoli-čanskem okraju), tla se prepriča na licu mesta, kaj tla je piav za prav z novopečeno »zalcgiuo« šolo. Isti nam poroča: Nad ključem pri sv. Alojziju na desno roko je vrsta dokaj lepih hiš, ki so vse lastnina gospoda Križmaneiča. oziroma njega sorodnikov. Nekako v sredini stoji na dvorišču Križninn-
če\e hiše novo sezidana pritlična hišica, sezidana nalašč za legino šolo! Pred hišo je mal prostorček ali dvorišče, ki je namenjeno za otroški vrt, ali o vrtu ni niti znamenja! Tu notri ho kovačnica, v kateri bodo kovali in pretvarjali otroke iz Slovencev v Lahone ! (i oh pod Križmančič je premožen mož in mu gotovo ni treba proslavljati se s tako špekulacijo, da ne rečeni hujega! Zalega misli postaviti na hišo, ki stoji pred »šolo« s pročeljem na javno cesto, lepo tablo z napisom »Scuola della Lega nuzionale*. Ta tabla naj priča o sramoti, ki si jo postavljamo Slovenci na koncu devetnajstega stoletja !
I auiošnje ljudstvo je slovenske narodnosti in je (to moram še posebe konstatirati) skrajno razburjeno proti Zalegi, kakor tudi proti onemu, ki pripravlja past, kjer bodo lovili naše nedolžne otro-čiče ! I loko na srce, g. Križmančič, in pomislite, kako rano sekate s tem naši narodnosti!!
Prebivalcem sv. Alojzija pa kličem: Združite se vsi kakor en inož ter ne dajte, <la bi baran-tali z vašo krvjo! Zapodite one, ki vas slepijo z raznimi obljubami, hote vas oropati vaše slovenske narodnosti! I'stanovite si podružnico družbe sv. »Cirila in Metoda« ter prosite, ila vam ta družba pomaga do slovenske šole ali /a sedaj vsaj tlo otroškega vrtca !
Na noge, zganite se in sttirite svojo dolžnost! In zopet hitrost k oper škrga sodišča. Te dni je prišel v naše uredništvo kmet iz koperskega okraja ter nam je pripovedni, da se ljudje v tistem okraju zelo pritožujejo, ker koperski > urad tako počasi dela, da ne morejo dočakati re-šenja svojih prošenj. Navedel nam je slučaj, ki je res vreden, tla se ga objavi.
Dne 2H. novembra sta bila on iu neki X., od katerega je on kupil zemljišče, poklicana na kopersko sodišče, kjer jih je dotični pristav vprašal, zakaj nista še dala uknjiž ti kupne pogodbe in jima je zagrozil vsakemu z globu 5 gld., ako takoj ne starita tega. Kmeta sta odgovorila, da sta dala pogodbo napraviti že oktobra meseca po odvetniku in da je odvetnik gotovo že uložil pogodbo s prošnjo za uknjižbo. Pristav pu se je razsrdil in je zitupil : »Kva no že niente, se no šuve, inipare!« Ker sta pa kmeta vedno trdila, tla mora biti pogodba že uložena, je šel pristav pogledat v zem-Ijeknjižni urad in je našel, da je prošnja s pogodbo
bila uložena te 25. oktobra t. 1., torej več nego jeden mesec prej. nego sta bila poklicana na sodišče. Kmeta pa še danes čakata, da jiin dostavijo rešenje.
Ker smo izvedeli tudi od drugih strani, da se mora čakati po iS ali 4 mesece, preti no se kaj dobi od tabularnega urada koperskega, in ker se je nam t ti ti i zatrjevalo, da v tem oziru ne pomagajo niti prošnje niti pritožbe, spravljamo stvar v javnost, tla poklicane oblasti ukrenejo potrebno ter eventuelno pomnožijo osohje na omenjenem sodišču, ako dosedanje število ne zadostuje.
Mesto rešenja pritožhe -- globa! Pišejo nam: Pred letom smo se v imenu enakopravnosti pritožili proti italijanskim oporni uski tu listom »monitorjem«. Kakor navadno, se je tudi to pot slavna oblast držala načela : »Gosolnvindi^keit ist keine He.\erei* ter je našo pritožbo »študirala« vse leto iu dan. No, včeraj smo dobili rešenje, pu še kakšno!
Slavni urad za odmerjanje pristojbin v Trstu je našel namreč, da bi bili morali pred enim letom dotični rekurz kolekovati ter nuni je naložil, da plačamo dotične kolke 11 gld. 510 nč.) iu zraven istotoliko globe !
Z ozirom na to, tla smo se že dne 8. oktobra 1898 pod št. 28K04 prit »žili proti dostavljanju sa-moitalijunskih, oziroma samoneinških opominskih listov slovenskim strankam, da z svojo pritožbo nismo natnerjali doseči kak • koristi posaniičniku, ampak d a g r e v :i a š e m si u č a j u z a j a v n i interes, za načelo enakopravnosti slovenskega jezika, usojumo si uljudno vprašati: Kako hoče in kako more slavni urad za odmerjanje pristojbin v Trstu razjasniti svoje postopanje?! Kako hoče opravičiti nalaganje globe?!
Mi smo bili dose t laj vodno tega skromnega monenja, da so pritožbe proti kršenju državnih temeljnih zakonov vsaj kolekov proste, (-e hoče vprušavni urad podreti to načelo, potem pa vsa takozvana in toli hvalisauu enakopravnost ni vredna piškavegn oreha, kajti kdo se bo še pritoževal,
ako se godi krivica njego v emu jeziku, kdo se izpostavljal nevarnosti, da bi razven krivice, katero mu delajo uradniki, nepokorni temeljnim državnim zakonem, še trpel škodo v obliki denarne globe?! ( V je pa imenovani urad že tako navdušen za poiminževanje državnih dohodkov, potem pa naj bi bil tudi ta plačilni nalog izdal v italijanskem ali nemškem jeziku : mi bi se seveda zopet pritožili, seveda zopet ne kolkovali, lahko bi nam naložil novo glolni itd. itd. utl ioliiiitum.
Sicer pa šalo na stran ! Stvar je tako resna, da bo govora o njej tudi v drž. zboru.
Pa/J n v Italiji! X Dunaja nam pišejo: Opozarjam Vas na sledečo notico v »VViener Tag-blatt od :>. decembra 1 H0(,>. str. ti. srednja kolona: (Z \\ e i a h g ;i n g i g e II o c h s e h ii l e r.) Seit mehrercn Tagen siml liicr z\vei 1 lochscbiiler, der 20 jfihrige Jurist A e n e u s v. Gregoric aus Pisino in italien umi der 21 jiihrige Teehniker Adolf \Valla aus Ziiaitn, uhgiingig. Eto.« Drugo ni Bog zna kako zanimivo.
Zopet nov dokaz o temeljitem znanji geografije. Sicer pa si razmišljanje leliko sami napišete. Navadno so te notice posnete po policijskih rapor-tih. Živel slovanski Pazin v Italiji!
Glasbena Matica v Ljubljani je imela minulo soboto svoj I. redni koncert. Kakor posnemamo iz listov, je ta koncert vspel toli sijajno, da ni pretirano, ako zbor glasbene matice prištevamo najboljim v vsej državi. Glasbena Matica ima pač svojega mojstra Huhadu! Zbor sicer menda ni več tuko mnogoštevilen kakor je bil o izletu na Dunaj, ali prevaja ga isti umetniški duh, ki je sati mtizi-kališkega ukusu Htihadovega in njegove energije. Na koncertu je sodeloval tudi c. kr. dvorni operni pevec na Dunaju, Oeh Heš, in utis je bil naravnost senzneijonaleu.
Pevsko društvo »Zvezda« v sv. Ivanu priredi dne 20. t. m. (Sv. Štefana dan) veselico. -To ho letos žc druga veselica tega vrlega družtvn. Zvesti pevci so pač vredni naše podpore; kujti pokazali so že v prvem družtvenem letu tuko vstrnjnost, zmožnost in navdušenje, tla smemo biti ponosni na to novo skalo primorskih Slovencev.
Miklavžev večer v sv. Ivanu vršil se je predvčeraj najsijajneje. Občinstva je bilo toliko, da se je človek komaj gibal v prostorni dvorani, in to samih domačinov. Igra je posebno ugajala ter so ponavlja v sredo ob 4. uri pop. za tržaške Slovence v »Slovanski čitalnici« sč sledečim »'sporedom :
I. Kleišman : »Pojmo radi«, petje. 2. K. Hubra : »Fibkn Save«, petje. J. Sclnveninger : »Mazurku«, petje. 4. »Indijski siroti«. Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal Kr. S. Finžgnr. Dejanje se vrši v prednji Indiji I. 1H70. blizu mesta Bombaja. Pred igro govori proslov (v katerem pove na kratko pomeri igre) g.čna Dora Trobec. 5. Nastop sv. Miklavža in delitev poslanih daril. Ustopnina 20 nvč., sedeži 10 novč.
Ker je čisti dohodek ltamenjo narodnim potrebam, se radodarnosti ne stavijo meje.
(Dalje na četrti strani.)
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
O.I
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohiStvo donese srečo !
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessaodro Levi Miuzi v Trstu.
Pinzza Kosnrio ž te v.
(Šolsko poslopje).
Uogat Izbor v tapoturljali, zrcalili i ii slikah. Ilustriran con i k gratis in franko vsakem u na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hroil ali žcloznico. brez da hi se /a to kaj zaračunalo.
11335729
Za prihod Movdotega parni k« Brmiin* .
ki pri«|>e v četrtek v našo luko, s«- vrše priprave v la/aretu pri Jerneju. Očistili so skladišča, kjer shranijo kavo, spalnice /a mornari*' itd. Priredili ■»obo /a razkuževanje ter uničili podgane, ki so nevarne raznaševulke kužnih bolezni. Za izkrcevanje kave je najetih /e okoli f>0 dninarjev, ki ves čas karantene ostanejo v la/aretu, kakor tudi zdravniki. 1 pajmo, da bodo naredite oblasti zadostovale, d,i so ta šiba božja odvrne od našega mesia in vse države.
Iz-pred porotnega sodišču. Včeraj se je vr-ila razprava proti Dominiku Gregorčiču, kme-tovalen in krčmar j u v Kopru, ki je tožen, da je dne septembra r. 1. vsled prepira z nožem ranil Antona MihaliČa, ne sieer z namenom, da bi provzroeil njega smrt, u vendar v sovražni nameri. Med 4 ranami je bila ena smrtna ter je Mihalič umrl nekaj trenotkov potem.	Porotniki so so-
glasno potrdili vprašanje o krivdi namerjanega uboja ter je bil obtoženec obsojen v (»-letno težko |ečo.
Danes se je imela vršiti druga razprava proti llihardu ('amberju radi razžaljenja časti. Tožila sta zakonska Ibdarin. A kakor je g. Camber, po zadnji razpravi, ko je zmagal nad Gerinom, veledušno odpustil svojim razžaljiteljem Deekarjn,« Doinokosu in dr., tako sta sedaj zakonska Balarin odpustila njemu.
Zlata lira je bila najdena včeraj. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi Via Cohiooli št. 1. prvo nadstropje, desno, vrata št. ;5.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veiti.)
IMlIlaj f). (Zbornica poslancev.) Zbornica je nadaljevala debato o začasnem proračunu iu o proračunu za I. It>00. Posl. ITdržal je začel svoj govor v češkem jeziku in je izjavil, nadaljevaje nemški, da njegova stranka dobro ve, da je sedanji čas doba nepoštenja in nezakonitosti. Dolžil je vse dosedanje vlade sovražtva proti Slovanom sploh in Cehom št; posebej. Češki narod se je povzdignil iz svoje moči. Govornik je tožil, da na Češkem se ni nič zgodilo za uravnave rek ia melijoracije, vsled česar so trpele koristi industrije in kmetijstva. V ta namen v proračunu postavljene svote so smešno male iu ne koristijo nič. I'držal je opozarjal na Nemčijo, ki vsako leto izdaja velike svote za promet na vodah.
IMlIiaj f). V današnji seji proračunskega odseka avstrijske delegacije je povdarjal minister za v nanje stvari, tla je urad za v nanjo politiko ustavno rezerviran nasproti notranji politiki. On ne gleda brezčutno na notranje spore, ampak jih obžaljuje globoko in želi, tla bi se razmero sanirale. Glede Srbije ni res, tla bi bil Milan pod posebno zaščito Avstrije. Bivanje kralja Milana v Srbiji je diuastiško vprašanje Srbije, na katero Avstrija ne more vplivati. Proti opazki o napredku Nemčije ,ua gospodarskem polju, je izjavil minister, da v Nemčiji se trgovski slan briga za taka podjetja, kakor je omenjena železnica v Bagdad v Mali Aziji. Minister bi bil srečen, ako bi mogel povspeševati na sličen način. Sicer je naš trgovski promet z državami v orijentu še danes znamenit, celo množi se. Poročevalec je priporočal, naj se ministru izreče zaupanje. Seja se je sklenila.
Dunaj ;"». V parlamentarnih krogih se govori, da je nemška napredna stranka v današnji seji izjavila, da o kompromisnem predlogu predsednika Kuchsa ni možno razpravljati.
Dunaj ;"). Proračunski odsek avstrijska delegacije je vsprejel z veliko večino predlog poročevalca Dumhc, tla se ministru grofu Golreho\vskemu izreče zaupanje.
J hi naj f). Vso spravno akcijo med ("ehi in Nemci je smatrati kakor ponesrečeno.
Dunaj o. Odsek za revizijo ij 14. je sklenil danes z proti 12 glasom, da je ta paragraf popolnoma odpraviti. Poročevalcem je bil izvoljen posl. Kaiser.
Listnica upravništva.
t i t al niča v Iv. d poslanimi <> gl<l. je poravnana naročnina z.jt tekoče leto.
I'r. .t t. N.« v A. Homo nstreich Vasi želji a dodzti moramo, da nam imate tudi vi tako pošiljati list, kajti mi ga tudi večkrat ne dobimo.
POSLANO.
i'ran \Y i I li el inm
odvajajoči čaj
otl
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
'Spodnja Avstrija*.
mili v za v i t k 11 volj.
V (ItUHVil V
po
v<eli Irkarns I trld.
Išče se gospica
Čast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovst-nega blaga za jesen in zimo in sieer: sukno za gospe in gospode, flanele, perkal za obleko iu bluze v najnovejSem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo; maje vseh vrst od vol ne al bombaža, odeje (kovtre) s potlvleko ali od volne, pre-roge, pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij za krojače, šivilje in modiatke.Bprej-inam naroČila za izgotovljanje oblek za gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in natanjčnostjo po eenah brez konkurence.
Velik izbor blaga za zastavo iu narodnih trakov /.a društvene znake.
J4T~ Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. o Ijemtileev in si. občinstva, beležim se najuljudne e
M. A iti:.
:XXXXXXX500000C
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. iMir 1892.:
Glavnica dru&tva......gld. .OOO.UOO-—
Premijua reserva zavurovanja na
življenje.......... 1 :t.;i-J(i.JMlj-ilK
Preinijna reserva zavarovanja proti
ognju........... 1
Premij na rezerva /.»varovanja blaga
pri prevažanju................llt.liliVOi
Reserva na razpolaganje..... oOO.lMMI*—
Reserva zavarovanju proti premi-njanju kurzov, bilanea (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njunjti kurzov. bilanca iHl . . ReservJi specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . ■
za pisarno. Imeti mora lepo pisav«) in mora biti vešča italijanskemu, nemškemu in slovenskemu jeziku, ali vsaj tema poslednjima jezikoma, <>ne, ki imajo z,e prakso v pisarniških stvareh imajo prednost. Ponudbe pod »Pisarna« uredništvu tega lista. —
* ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL <>
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. I - TRST
Zalaga pohištva za jedilnice. spalnice iu spre-jemnice, žimnlc in peresni«*, ogledal in železnih blagajn, po eeliah. tla se ni bati konkurence.
c. kr. rezervni častnikov priporočamo
„Zavod za uniformiranje in civilno kro-jačnico FRAN-A JIRAS-A" v Trstu, ulica ( aserma D. Cene nizke. post režim točna in zanesljiva.
M. Al TE.
Trst. Via Nnova, vogal Via S. Lazzaro št. 8. Trst.
Važno za vsakega!
l{nx|»riMhija
po čuda ml\ ceni!
1	L' vrednih predmetov
za samo
2	gl. 85 nč.
1 krasna žepna ura Anker Kemoiitoir, nikcli-
grav. pokrovi, z letnim jamstvom; I elegantna verižica za ure, na zahtevo nikljasta ali pozlačena z lepimi privešeoki, pnrižki sistem : 1 ><ravatna igla iz amerikankega doublč-zlata
zimit. briljanti ; 1 ]»ar gumbov zn manšete iz amerikanskega
doublč-zlata / marko; 1 garnitura gumb za srajco iz ainer. doiible-zlatn, sestoječa iz f> kosov ;
Vseh 1:i krasnih predmetov pošiljam, dokler zaloga traja, [jo povzetju h I i zji naprej poslano svoto zn samo gl. 2'Ho, (samo ura stala je prej f> gld.) Kar se ne dopade, jemljem v času otl S dni nazaj.
skladišče ur in tlragotin
kmkovo, St nulom st. is. Ilustrovani ceniki franko in gratis.
Dobvatelj avstrijskega o. kr. društva državnih uradnikov.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalma-inslco črno vino. Oobr.t kuhinja, domače klobase, (■osti I na ie odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk st! priporoča
Jožef Furlan.
Zalop m F. PETECH
TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
Istrska in dalmatinska vina iz najslovečih kleti, ('ene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti, litrsko iiovo fino 30, boljše Dalmatinsko fino 40, Opollo novo lino v vsake) množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s
poštno dopisnico.
PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
(ne kašlja ji.
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju. nahodu In drugim kataričnim afekcijam.
$katljica z navodilom po 30 nvč. Dvbiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih"
občinska palača, Trst.
Zunanje naročbe izvršujujejo se obratno pošto.
•Of
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v peri jod i, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordiiiiijfi ulica Cariulia šiv, 8, od 9. - U. in od 2. - 4. -m-mom	m-
r>( lo.oi »o-—-l,l'S7.1t)4'8f)
1'ratl ravnateljstva: Via Valdirlvo St. 2, (v lastni hiši j.
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznanjati velečastili duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom, ter slavnemu občinstvu, tla sem prenesel zalogo vosociiill sveč. voska, meda itd. z Solkanske ceste v lastno liiso ulica sv. Antona st. 7. v (»orlei. (Nasproti ees. kr. okrajni soduiji.)
Za nitittgobrojna naročila se prav toplo priporočam.
Z vcleStovnnjcm
J. Kopač.